757
opomnim samo na ScheiniggovoTbiografijo Jarnika. Kres IV. sttan 38.] Iz tega pa je tudi razvidno, da obmejni Slovenci od nemških sosedov niso sprejeli ravno najboljšega, kajti „dimnica" zaostaja daleko za takozvano „zgornjenemško hišo", tipom, ki ga nahajamo pri ogromni večini drugih Slovencev.
Murko pravi, da se ne moremo izogniti vprašanju, zakaj „zgornjenemška" ali „alp-ska" hiša na „zgornjenemških tleh" in na slo-
po prehodnih krajih. Zato pa moramo rabiti izraz „zgornjenemška hiša" („oberdeut-sches Haus") samo pogojno.
V IV. poglavju govori Murko o razvoju hiše, o „kamri", o hišicah, ki so nastale poleg hiše, ter o hišah na polju in na planinah. Medtem ko se je pri nas razvila „kamra", pogrešamo to pri bosenski hiši. Tam so nastale „zgrade", „kučari" itd., kjer prebivajo sinovi z svojimi ženami. Tudi pri
PRED OBČINSKIM SODIŠČEM.
N. J. ZOSTHENKO.
venskih, ki tvorijo prehod k drugim jugoslovanskim, ni samovladarica in zakaj nahajamo po Meringerju in Btinkerju od Voraua na severnovzhodnem Štajerskem do Ziljske doline in tudi drugod po teh krajih zraven alpskega tipa tudi „dimnico". To sega še v stare čase. Alpski tip se je moral razširjati posebno po večjih kulturnih cestah in se je v jugoslovanskih deželah bolj razširil nego
Slovencih nahajamo poleg domače hiše še hiše na polju. Zakaj so nastale te hiše ? Pokazati hočem to na stavbah iz svojega rojstnega kraja, iz guštanjske okolice na Koroškem. Te stavbe je provzročila geografska lega polja in domače hiše. Pri nas so hribi precej strmi. (Tolsti vrh, Selovec itd.) Kmetski domovi stojijo ali nad ali pod poljem ali sredi polja. Pod poljem stojijo navadno, če