48. številka. V Trstu, v sredo 15. junija 1887. O pazite. Vxi ilojiisi «o pošii jnjo uredništvu v ulici Torrentr. 12. Vsak list mora biti frttnkirun. Itokopisi we ne vračajo. Insoruti (rnme vrnte naznanil« in po-fllari»(•*• > ko zaračunijo po pogodbi ; pri krutkili oglasih 7. drobnimi črkami h« plut"uju za vsako besedo 2 nov Na rocuino, roklumacijo in innerate prejemu epravnistvo, ulica Tom-nto 12. EDINOST •Edinost« izhaja dvakrat na teden, vsukn sredo in soboto ob 1 uri popnludne. S^JTVJ) Cena z a v«o leto s prilogo 7 for , u pol U for SO nov., za četrt leta ■ for. tZm nov — Edinost liri-z priloge utano za »«'lo leto O for., za pol leta for.t za četrt leta 1 for. AO nov. — Posamezno številke se dobivajo pri oprar-ništvu, v prodajalnioah tobaka v Trstu po ."» nov., v Gorici in v Ajdovščini po <1 nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. 1V »linotti Je »no««. Proračunska debata v državnem zboru. (Dalje.) Poslanec dr. Pokluknr pa je govoril: Še bolj imenitnitna je ona podučna stroka, o kateri je bilo tudi že govorjenje tukaj. Obrtno šole mislim. Vsaj v tem oziru, gospoda moja, posnemajmo Madjare. Kakor hitro smo v Avstriji vpeljali obrtni poduk in tehnologični muzej, so si ju takoj tudi Madjari omislili. Ustanovili so oba prav po našem kopitu in ju pridno Sirijo po vsej deželi. Vsaj v tej točki bodo naj nam Madjari za vzor in tudi tukaj prosim, da se mi dovoli, da nekoliko na stran za-vozim. Obravnovalo se je tu vprašanje, ki je bilo deloma jako kočljivo, deloma pa jo provzročilo protislovja. Na ustanovitev edine obrtne šole v jugoslovanskih naših pokrajinah, v Trstu, mislim. Gospoda moja, tega prašanja ne sodite iz jednostranskega stališča. Slovenski poslanci so se za to postavili, da bode ta obrtna šola tudi slovenskej narodnosti pristopna. Druzega niso zahtevali in tudi treba ni bilo, ker naše zahteve laških nikakor ne ovirajo. V tem oziru smo, gospoda moja, popolnoma pravični, toda kar iz celega srca Lahom in Nemcem privoščimo, zahtevamo tudi za se, za naše slovensko prebivalstvo, ki je v tako obilni meri ondi zastopano (Tako je! na desni) in o katerem je znano, da je jako nadarjeno /a razne obrtne stroke. Če se je borba sedaj zarad te šole unela tu in tam, pri kateri je bila tudi irredenta prizadeta, pač ni bilo prav nič treba, da so si primorski zastopniki, kar jih ni na naši strani, stvar kakor proti sebi naperjeno smatrali. Tega ni nihče nameraval. Mi vsi, kolikor nas je, prepričani smo prav zatrdno o domoljubji teh gospodov, kakor tudi vemo, da je velika večina Primorcev jako domoljubna. Če jo bilo pa tu vendar le o irredcnti govorjenje, se je to zgodilo na podlagi žalih dogodkov, katerih pač ni treba omenjati, kajti vsakdo so jih še dobro spominja in domoljuba v srce žalijo. — — Omenili smo tudi tukaj samo oni odstavek, kateri se obzira na našo tržažke razmere, mej tem ko prinašamo zdolaj govor poslanca g. dr. Ferjančića v celoti, ker je splošnega zanimanja. Dne 25. maja je govoril: Visoka zbornica ! Če Slovenec govori pri poglavji „pravosodje", ss žalibog no more spuščati v one splošne razprave o tem, kaj jo vlada in osobito sedanja ju-stična uprava storila in kaj opustila, kakor je to storil g. predgovornik. To rad prepuščam kakemu drugemu govorniku. Nečem se v tako splošne razpravo spuščati, pa tudi no stopiti na ono nizko stališče, na katero je prišel gosp. predgovornik. ki je sodnike in državne pravdnike pri nekaterih čeških sodiščih zaznamoval po njihovi narodnosti. Kam bi prišli Slovenci, ko bi to delali ? Mi smo zadovoljni, če imamo uradnike Nemce, zahtevamo pa, da znajo tudi slovenski, kar jim je za občevanje z slovenskimi strankami neobhodno potrebno. Kam bi prišel, da bi hotel naštevati, ne katere narodnosti je sodnik, ampak ali je jezika zmožen, katerega v uradu neobhodno potrebuje, kam bi prišel, ako bi hotel navajati, da imamo v naših krajih tudi sodnike in državne pravdnike, ki niso ne Slovenci ne Nemci, ki pa tudi no znajo ne jednega ne druzega jezika. (Poslanec dr. Trojan: Čujte! Klici na levici: Kaj pa tedaj znajo? Poslanec dr, Russ: vola-piik. — Reklo se je, da imamo Slovenci jako izraženo narodno čutenje. To je ros, bili smo k temu prisiljeni in razmere nam žalibog no dopuščajo za sedaj pečati se v večji meri s čitn drugim kakor s tem, da si ovarujenio svojo narodnost in svoj jezik. Mojc razpravo bodo prosto političnih pridatkov in sukalo so bodo le na stvarnih tleh nodostatkov v slovenskih pokrajinah in potreb, za katere se potezam. Moji slovenski kolegi so v generalni debati in pri dotičnih poglavjih v specijalni debati podrobno razpravljali, kako ! neugodno je naše stanje v različitih delih uprave in posebno glede šole. .Taz hočem na razgovor spraviti naše razmere glede urada, hočem se pa omejiti na pravosodje, o katerem se ravno razpravlja. PODLISTEK. Jurij Mrijaii in Anton Hribar. .... Čas za časom hitro teče, Kntalo jja , a nas več nI! . . . .1 u tri ti jd licu velo — V grobu mriev ž ti ležiš. Orabrijan. Svoje dni si sta bila najboljša prijatelja Anton Hribar in Jurij Grabrijan, nekdanji dekan in župnik Vipavski, častni korar ljubljanske škofije, vitez Fran-Jožo-fovega reda, ki je po kratki pa hudi bolezni v 83. letu svoje starosti dne 22. junija 1882 mirno v Gospodu zaspal. Žalovala je za raj. Grabrijanoin vsa vipavska soseska, duhovščina vse dekanije in mnogobrojna množica njega čestilcev in prijateljev, Med slednimi je bil v prvi vrsti naš ne-pozabljivi Anton, ki je 8. maja t. 1. v najlepši starosti delavnega moža zapustil delokrog svoj ter se preselil k svojemu plemenitemu prijatelju Grabrijanu. V zapuščini Tono-tovej, katerega je štel spisatelj teh vrstic med prve svoje prijatelje, našlo se je mimo mnogo muzi-kalij nekaj uže znanih, nekaj še ne znanih iti večinom po tisku še ne priobčenih tudi' lepa kopica prijateljskih listov. Muzikalije pregleduje in vreduje sedaj brat rajneoga, pater Angelik Hribar, rodovnik sv. Frančiška, dobro znani skladatelj in muzikalno-izobraženi zvedenec v Ljubljani. Izmed listov bi pa tu nekatere onih priobčili, ki kažejo ozko zvezo mej Grabrijanoin in Hribarjem in so ob onern dokaz vspešne delavnosti obeh na umetni- Svoji razpravi na čelo čem postaviti kakor moto besede, katere so bile nedavno izrečene na jako imenitnem mestu in od veleimenitne osebe. V seji gosposke zbornice dno 22. april* t. 1. govorile so se nastopne besede (bere) : „Jaz sem vselej rekel, da jo krivica, Če so mo/.u, kateri ne zna nemški, dostavi nemška sodba, nemški odlok. (Čujte! na desni.) Jaz sem bil zmiraj te vere in te misli, da cinozura za uporabo člena 19. drž. tem. postav mora biti v tem, da mora biti vsakemu avstrijskemu državljanu mogoče, da se posluži v deželi navadnega jezika, da lahko v tem jeziku svoje pravice išče in najde, to je, da niu mora biti dovoljeno, svojo prošnjo, pritožbo, tožbo podati v jeziku, v deželi navadnem in da se mora izdati razsodba v tem jeziku4'. Te besede, gospoda moja, katere zaznamujejo vse naše željo in napore v pravosodji, govoril je v napominani seji gosposke zbornice pri prvem branji dovol j znanega in preje menjenoga predloga proti jezikovnemu ukazu od 23. septembra 1. 1., ne grof Taaffe, ampak njegov nasprotnik v^tem slučaji, ekscelenca vit. Schmerling. (Čujte! na desni.) Nočem dvomiti, da nj. preuzv. ros ni vselej bil tega prepričanja. vendar pa smem po pravici ugovarjati, da leta 1881., ko je prišla slovenska sodba na najviše sodišče in jo je to v soglasji z drugo instanco, nadsodiščem graš-kim, samo zato za neveljavno in ničevo spoznalo, ker je bila slovenska — da torej v tem letu 1881. to prepričnnje nj. pre-vzvišenost starčka — „lordoberrichterja" ni bilo tako intenzivno, kakor sedaj, ko gre mejo delati moj sodnim jezikom in jezikom za notranje poslovanje. (Prav dobro ! na desni.) (Dalje prih.) Duhovščina in Trentinstvo. Priporočamo onim gospodom tržaškega mestnega zbora, kojim je bila prava radost navaliti vrišem na zvesto slovansko du- škom polji ter so ozirom na razmere vipavskih in goriških Slovencev marsikake zanimljivosti. Vipava 4. svečana 1865. ? Vaše vabilo, da pristopimo k „pevski zvezi", je gospoda dekana in mene zelo razveselilo. Naznanili nam pa niste podlogo, na katero mislito zidati „zvezo*. Mimo tega veste, da pevec malokje v obil-nosti plava in velikokrat ne more, kar bi sicer rad. Blagovolito toraj naznaniti, kako mislite to „vez" osnovati in če nam bodo žep in druge okolščine pripuščale, prepričani bodite, da nas dvakrat klicati treba ne bo. Praktičnih svetov vam ne dajemo, ker ne vemo vaše namere. Danes vam vendar svetujemo mesto poslovenjenega „silngerbund" drugo ime 11. p. „Slav-ček", „Skrjanček*; itd., kakor drugej „Trigl av", „Sokol". Prepričani bodite naše pevske in bratsko ljubezni. V imenu vipavskih pevcev: Anton Hribar. Iz Vipave 1(J. oktobra 1868. Dragi gosp. Hribar! Dramatično društvo v Ljubljani mi žuga, naj mu razupite šaloigre poslati ne kratim. Temu zahtevanju nisem proti, kakor sami veate, posebno pa, ker imam priložnost nepremišljene razglaso popraviti. D o sedaj vendar še ne vem, če vam je volja vaše dotično pevsko delo priložiti. Vaš zadnji dopis mi o tem nič no omenja; saino nekaj nevoljo ste kazali, da vam raz-glašenje mojega imena očitam. Da, naravnost niste krivi! Tudi Kocijančič Vas izgovarja. V denašnih časih pa je Čudno slišati, da jeden dekan nima druzega dela, nego „komedije" pisariti, kajti nekateri jo na ravnost „izvirno" imenujejo, čeravno dobro veste, da ni res. Pa zdaj ostane tako, kakor jo, samo prosim, odgovorite mi, ali naj vaše pevsko in godbinsko delo pričakujem preden pošljem. Da ste se dobro okrevali, kakor mi je ,T. pravila, me veseli, samo skrbeti bo treba, da se nadloga ne povrne in tega bi znala biti kakšna koli prenapetost kriva. Vas dobroželjni: J, Grabrijan. Iz Vipave 9. februvarja 1870. Mnogočestiti gosp. Hribar! Da ste mož postali s 1200 gld. letne plače, me jaka veseli; si znate s tiin lep pripomoček za neznano prihodnost prihraniti, ako se količkaj na to ozirate, Vam bo tudi bolj mogoče Vašo muzikalne in pevsko izdelke obče naznaniti, kajti vidite, da delo, ako ni enodnevna muha, ljudske podpore lehko ne dobi. Za Mozarta Vas no bom povzdignil in veljave Vaših izdelkov pro-sojevati nisem dovelj zmožen, toliko le povem, da sem bral, koliko zaničevaleov jo Mozart imel v svojem življenju in Mozart je vendnr zdaj Mozart in še dolgo ostane. Da bi se Vi pri vaši strogi povo-skladni gramatiki ali syntaxi na tekoče okuse glasbe bolje ozirali, znalo bi še bolj ustreženo biti. S srčnim pozdravom Vam udani: J. Grabrijan. A' Vipavi 3. septembra 1877. Predragi gosp. Hribar! Na Vaš dopis Vam odgovorim, da časa več ni in tudi treba ni novih programov ; saj je dosti, da je naznanjeno, kaj da bo hovščino na Prim\r'skem in v Istri, zadnje dni v Meranu i/.jll knjižico „Res Triden-tinae", kojo je n^mal nek Nemec pod imenom „Austriačus" — ako so ti gospodje res državi tako zvesti, kakor sta jih opisovala v državnem zboru gg. Luzzatto in Burgstaller. V tem delcu trdi pisatelj o trentijskoj duhovščini, da je prestopila odkrito v narodni italijanski tabor ter da zlorabi svoj stan, da deluje v zvezi z novim društvom „Pro Patria" pri vsakej priliki proti habsburškemu cesarstvu. V tej knjižici čila se na strani" 15.: Društvo „Pro Patria", osnovano po izgledu nemškega „Schulverein" ima nalogo, da podeli boju proti nemškemu šolstvu naroden značaj. Po mestih ni bilo težko delati propagande za „Pro Patrio", na deželi pa je skrbela duhovščina, koja pripada več ali manj skoz in skoz niirod-nej stranki, da se ideja te^a društva vdomači pri kmetih. Glavni argument jim je prazno besedovanje o protestantizmu, kojega tobož širi v šoli nemško društvo in s tem slepijo kmete, da pristopajo „Pro Patriji". — Prvi občni zbor tega društva, koje ni omejeno samo na Trident, temveč se razširja tudi čez Istro in Trst, dokazal jo meseca oktobra minolega lota, da jedro te osnove ni toliko šolstvo, kolikor politična agitacija......—. Ako se je pa znalo s pomočjo šolskega društva „Pro Patria" razpeti po vsej državi široko mrežo narodnih društev, posebno pa po vedno pripravljenoj duhovščini podučiti kmetsko prebivalstvo o stvareh in prašanjih, koja so jim bila dosle tcrra ineognita, tako se tudi ni pozabilo oživeti k novemu političnemu živenju nižjega prebivalstva mest in trgov, oanovaje društvo „Confederazione Ginnastica Tridentina*, koja ima nalogo, prenesti nArodno agitacijo na javno ulico. Ako se danes kmetsko prebivalstvo novega političnega tira le nekoliko zavč, omogoči delovanje italijansko duhovščine v kratkem času, da uvede v skrajno-nd-rodno taborišče tudi ono veliko večino, katera je danes še indiferentna, ker jej imč „Italjan" ni simpatično. Klerikalni list „La voce cattolica" y tem obziru ni prav nič boljši od ostalih, in da bo „Slavec" sodeloval. Ako to ne bo prihodcev mikalo, ne bo tudi naštevanje: kaj se bo pelo..... Zdaj sklenem, ker rne ravno sedaj drugo reči motijo. Nocoj je g. Abramsberg pri meni umrl. Pozdravlja Vas vuš stari: J. Grabrijan. V Vipavi 5. prosinca 1878! Ljubi prijatelj! Zakaj ne pridete več k nam v Vipavo? Prosim, storite mi............. Ne zamerite, da Vas tako rabim, ali jas so pač zanašam na svojega nekdanjega Hribarja. Še bi Vas nekaj prosil. Ker nasa čitalnica jako hira, bi rad, da bi kaj oživela. Mislim uže dolgo „Prepir o ženitvi* na oder spraviti, pa kar nič ne vem, kje je ta apia z notami vred, pri meni kar nič ni. Ne vem, ali sera Vam vse izročil, ali kam drugam posodil. Če Vi veste, kje je ta reč, mi prav ustrežete, da mi je pošljete. Srečno novo leto Vam Iiog daj, kar Vam vošči Vaš stari: J. Grabrijan. V Vipavi 24. svečana 1877. Predragi gospod Anton! Na Vaš mi dragi dopis Vam morem še le zdaj vposlati Vašo igro. Tekst sem prepisal. Da bi so pa mogla ta igra tukaj predstavljati, nisem še prepričan, ker ga nimam, da bi pevce učil. Močno Vas pogrešamo! Poskušal bom vendar, ako so bo dalo. Ko bi bilo na velikonočni ponedeljek, bi pa kar Vi pevstvo prevzeli, kaj ne, dragi Anton P Lepo Vas pozdravljam in sem Vaš stari: Grabrijan, kajti tudi on meša svoje članke pošteno z irredentistično zabelo, da, v narodnem pretiranju je še gorji, ker zrni tu in tam svoje napade pokriti z odejo lojalnosti prav na jezuvitski način. Tako piše imenovana knjižica: Trentinska duhovščina se tedaj jako razločuje od državi zveste, slovanske duhovščino v Istri in na Primorskem. „Ako ne bi bilo" „stivalonov", lahko bi nam bilo v Istri in v kratkem času bi cerkev v Istri poitalijančila vse Slovane", tako se je izrazil pred nekaterimi leti nek Istran, kojemu so Slovani trn v peti. „Sti-valone" pa imenujejo naši narodni nasprotniki slovansko duhovščino, ker ona nosi raje visoke škornje, kakor čevlje in črne nogavice po vzgledu italijanske duhovščine. Da! „Stivalon«" je treba napasti, mehka obuvala in črne nogavico pa se mora pozdigovati — iz italijanskih političnih vzrokov. V tej knjižici so prasa: „Kaj je pa svrha teh nagibov?" Odgovor: Zedinjenje Tridenta z Italijo, zasedenje dežel do Bre-nerja in juliške benečansko planine do snežnih vrhuncev! Kako pa se ponaša pisec proti političnim muhinucijum teh tridentskih ire-dentarjev? On je dosti odkritosrčen in pravičen, da pripoznava, kako je deželni zbor v Inomostu — posebno pa klerikalna stranka — financijalno izsesala Trident in sicer je vsak član nemške majoritete brezobzirno izsesaval Tridentinski okraj za svoje volilce. (Konec prih.) Češki bogoslovci. (Konec.) Iz vsega jo tednj razvidno, da se ni bati italijanskej narodnosti niti nasprotovanja, najmanj pa hujskanja od strani čeških bogoslovcev poznejših duhovnikov. Tudi v družili škofijah kakor n. pr. v Du-najskej, Graški, Mariborski, Celovški in Ljubljanski in celo v istej poreški š/jofiji pastiruje sedaj število čeških duhovnikov, o katerih pa nikakor ni slišati, da bi deželo z hujskanjem in draženjem vznemirjali, ampak isti duhovni pastirji so uzor pravih nepristranskih duhovnikov. Res je sicer, kar očita mestni zbor škofijstvu, da ta češka mladina ne poznaje tukajšnjega jezika, šeg in običajev. Ali tudi temu se lahko odvrne, rekoč: da kar človek ne ve, si z dobro voljo in veseljem pridobi. Mestni zbor ima pred vsem v mislih, da ti mladeniči ne vedo laščine ter se jej bodo le z težkočo privadili, tako, da bi moglo njih pastirovanje v primorskih laških pokrajinah biti vspešno. Tudi mi to pripoznavamo. Le težko se bodo ti mladeniči popolnoma priučili laščini, kojej treba tudi pripoznati relativno veljavnost na Primorskem. Temu se pa V Vipavi, dne ? P Ljubi Hribar! Vaše pismo d. t. 7. t. m., v katerem mi tako lepo idejo razvijate zastran gosp. ▼itez Klodičeve igre „Materini blagoslov", me je povsem iznenadilo. Rad bi vam uže danes prav natančno odgovoril na vse posameznosti, a tega mi ni mogočo. Le toliko rečem, da bodem srčno rad v par dneh zopet odpisal, kakor hitro dobim od Vas nekako obširnejši popis igrinega osobja in da se izrazite nekoliko bolj jasno, kake moči potrebujete neobhodno med Vipavci. Prilično mi je bilo mogoče Vaše pismo sinoči odboru predložiti in naročilo so mi je preč. gosp. vitezu in Vam najpresrčnej&o zahvalo izreči, da bo tako visokodušno zanimate za procvet naše stvari. Bodite prepričani, da bomo Vipavci storili, kar nam je možno, kajti zanimanje ni malo, ker je ▼zlasti tudi kmetijska podružnica ravno včeraj sklenila, da bo letos napravila veselico. Pozdravite mi vitez Klodiča. Nadejajo se kmalega odgovora Vas srčno pozdravlja Vaš stari: J. Grabrijan. Vipava 21. avgusta 1880. Predragi Hribar! Srčno me je veselil Vaš dopis, ki Bem ga ravno sprejel, ker sem s tem prepričan, da sto v zvezi z gospodom Viktor Dolencem v Trstu, kateri mi je pisal, da če s svojimi pevci v Log na Mali šmaren, da bi ondi pri sv. maši peli. Mene, kaj kaj pa da, veseli, da še taki pevci, celo iz tržaške okolice, ponujajo se. Ustrašil me je pa g. P., da Vi. dragi Tone, tudi mislite takrat s svojimi pevci priti in da vam ne bo ljubo drugih pevcev tam videti. po naših mislih da lahko pripomoči. Škof jih bode namreč nastavljal mej slovenske vernike, v duhovnije na deželo, ki so popolnoma slovanske. Vešči svojega materinega jezika, igrača jim skoraj bode privaditi se v kratkej dobi tudi slovenščini in hrvaščini, ki jiin bodo prepotrebna za vspešno pastirovanje. Razlika pa mej če-ščino in slovenščino ni vendar tako gorostasna, da bi se ta dva naroda čisto ne umela, ako skupaj vsak v svojem jeziku govorita. Ako se češki bogoslovci sedaj kolikor toliko vadijo v slovenščini in hrvaščini, privadijo se tema jezikoma k mahi popolnoma in njih poznejše pastirovanje bode dobrega sadu donašalo, čeprav so sinovi sorodnega naroda. Za laški del škofije bodo pa zadostno preskrbeno z domačimi, zmožnimi obeh deželnih jezikov. Pri tem je pa škofova skrb, da vzgoji nadepolnih mladeničev v škofijskem konviktu, ki izpraznena mesta posedejo. Kam naj bi se bil tedaj škof obrnol iskat mladeničev, kojih nagnenjo je do duhovfikega stanu? Po Primorskem jih je zastonj iskal. Izmed Lahov so malokdo posveti temu stanu, čemur so, kakor smo v prejšnjem članku povedali, največ krive slabo uravnane in nekako protiverne laške srednje šole, v kojih se mladina navdihuje vsacega druzega duha razven katoliškega. In tudi oni, koji si izberejo ta stan — ne da bi tu nikogar krivil — poprimejo se ga, razven malih izjem, nekako posiljeno in proti lastnej volji ter so tudi v njem enako nestrpljivi proti slovanskemu življu, kakor njih civilni politični bratje. V Dalmaciji jih menda ni tudi v izobilji in če bi prav bili, — Dalmacija jo slovanska! slovanski duhovnik pa, naj si pride od koder hoče, je Lahom vedno trn v peti. Renegatov za ta stan no išči, kajti kdor odpade od svojega rodu, ne bodo nikoli kaj prida duhovnik. Za Slovence se pa vlada, še manj pa primorski Lahi, malo brigajo. Prva jim tudi v srednjih šolah nočo mrvico pravico dovoliti, zadnji nočejo o nas kar nič slišati, ampak delajo se kakor bi nas tukaj ne bilo, hoteč, da slovanska večina oBtane vedno nevedna in v temoti kajti le v takem stanju jej morejo ukazovati! Jo li so hotel škof obrniti na pomoč v blaženo Italijo? Kakor niBO nič prida oni privandrovci, ki so prišli semkaj Avstrijcem kruh krasti ter tu protiavstrijsko politiko kujejo, enako no bi bili kaj prida mladeniči iz Italije, ki bi se hoteli tukaj ustanoviti kot duhovniki. Zadnje ni pa samo nemogoče, temveč, — tedaj še-le bi bil tržaško koperski škof res grajo vreden, kajti tedaj bi res deloval Avstriji v nasprotnem in narode hujskajočem duhu. Nemogoče bi pa bilo uresničiti to idejo, ker tudi na Laškem duhovščine zelo pomanjkuje. Glejte, kako so vesele laški odrešenci nad vednim manjšanjem števila katoliških duhovnov na Laškem! Rimski liberaluški list „Diritto", ko* jega vse neodrešene tržaške časnikarske kavke a la Indipendente, Alabarda, Pic- Zato me veseli, da Vam je Dolenec pisal, da zastran tega v Trst pridete. Tržaški pevci peli bodo tudi pri veselici kmetijske podružnice. Posebno pa vam priporočam, da skrbite, da bi še enkrat Vaša opereta „Prepir o ženitvi" na svitlo prišla. Jaz nimam niti teksta, niti muzike. Bog ve, komu sem dal! Ako sto v Trst dali, kakor se spomnim, dajte tiste pevce nagovoriti, da sprejmejo isto opravilo, zakuj tukaj nimamo toliko pevskih moči. To bo ljudi najbolj veselilo. Spominjam so š«, da so nekateri poslušalci rekli: Kolikor časa no slišimo „Prepira", vse drugo nič ni. Srčno Vas pozdravlja stari Vaš; J. Grabrijan. To tedaj šopek prijateljskih listov. Slabo so nekateri Slovenci sodili o Gra-brijanu, kar nam pričajo pisma, katera še imam. Mož je bil navdušen domoljub, dober pisatelj, unet prijatelj godbe in narodnega petja. Mnogo je storil, v kar inu naš častni spomin! Tudi je bil dovelj dober pesnik. V rokopisu posedam lopo zbirko (na posameznih lističih) Grabrija-novih pesni, katero dihajo pravo rodo-Ijubje, navdušenost. Prilično jih morda podam kakemu listu. Ob enem pa jo tudi očito, da ima naš prerano umrli Anton Hribar premnogo zaslug za ljudsko izomiko. Bog daj, da bi se ga narod naš, posebno na Primorskem, kjer jo bilo v prvi vrsti polje delavnosti njegove, častno spominjal, Taeemu možu treba je, da inu stavimo vsuj nagrobni kamen. V Gorici 1. junija 1887. J. pl. K. colo, Cittadino in njih sorodnica tržaška tetka v nebo kujejo, pisal je nedavno: „Čuden prikaz, ki označuje morebiti, kakor mnogi drugi, napredek v omiki, je vedno rastoče pomanjkanje duhovnikov. V zadnjih petih letih 1881-85 jih jo bilo posvečenih 4057, umrlo pa 10.701 namreč dvojno število. Poprečno je izginolo 1149 duhovnikov na leto." Dalje razmotruje uzroke tega pomanjkanja, izvajajoč čudne posledico in veseleč so nad laškimi liberalnimi zakoni, ki so največ pripomogli, da se število sovražnih črnosuknježev po Italiji dan na dan krči. Najrajše bi jih Dirittov urednik vse na krat požrl, da ne bi bilo več o njih ni duha ni sluha. Njim enaki so tudi Judje, ki po krivici sede v tržaškem mestnem zboru in sploh lahoni na Primorskem in drugje. — Niso jim mari navidezne krivice škofove, ampak udrihajo ti po istej škofovej osebi in duhovščini Rploh iz je-dinega razloga, ker sta toliko prvi kakor zadnja (razven izjem), slovanska. Ni jim tudi mari vera, kajti tedaj postopali bi vse drugačno namreč: odobravali bi škofovo sklepe, da lo katoliška cerkev škode ne trpi ter so nujnejšim potrebam ustreže. Jeli so pa preganjati isto cerkev in njeno ministre uprav sedaj, ker videl se jim jo čas ugoden. Naj jih opravičujemo na vsakoršen način, ne moremo priti do drugačnega sklepa, kakor do ravnokar navedenega. L. Pravo domoljubje. Pred malo časom poudarjalo se je v državnem zboru na Dunaju domoljubje (avstrijsko) avstrijskih Italijanov. Poudarjalo so je to celo od strank, katero same ne poznajo mišljenja italijanskega prebivalstva. Enako storil je tudi „Durchlaucht", poslanec goriškega veleposestva, kateri gotovo avstrijskih Italijanov ne pozna, ampuk le peščico Furlanov. Naj bi se n. pr. imenovani g. poslanec le malo na Istro ozrl in videl bi, da se je motil, zelo motil, ko je si. zbornici svoj govor čital. Nahajajo se sicer v Istri tudi dobri avstrijski patriotje, a teh je zelo malo. Edino mestico „Isola" je pravo patrijotično. in še tam nahaja se nekaj irredentarskih privržencev. O zvestobi prebivalcev imenovanega mesteca izreklo je celo Njegovo Veličanstvo svojo pohvalo in to priča mra-mornata plošča, katera je vzidana v mest-nej hiš' imenovanega mesteca. A poglejmo si na pr. Koper, katero mesto jo le dobro uro hoda od Isole otdaljeno. Slovenski dijaki pravili so onemu mestu lo „irreden-tarsko gnjezdo" in oni vedo gotovo povedati o domoljubju avstrijsko-isterskih Italijanov! In v onem mestecu napadali so se javno slovenski dijaki, avstrijski vojaki in celo tudi častniki! Gospoda poslanca goriškega veleposestva vprašal bi, ako mu je znano, ako so se v katerem slovenskem mestecu oficirji naše armade, oziroma vojaki javno napadali ? Potem naj bi še le omenjeni poslanec rekel, da so Italijani prav taki domoljubi, kakor Slovenci ali Nemci ! V imenovanem mestecu imenujejo pa sploh Nemce in našo vojake „patate tedeseho" in omenjeni g. poslanec (čeravno sam Nemec) tega še ne ve! Enako, kakor v Kopru, nahajajo so tudi v Piranu najhujši irredentisti, in tudi v Poreču je malo boljše. Pisatelju teh vrstic so dobro znana vsa istrska mesteca, gotovo bolj nego tržaškima obema nepoklicanima državnima poslancema. Sploh je pa pisatelju teh vrstic predobro znano mišljenje prebivalcev vseh kronovin, kjer prebivajo Italijani in znano mu je tudi mišljenje „tržaških patrijotov". Nek odličen tržaški gospod, kateri so je bil štel za prvega tržaškega patrijota. rekel je večkrat: „Zdaj, dokler smo pod Avstrijo, držimo z Avstrijo in čo Italija svoje meje do Trsta raztegne, obrnemo z Italijo, in če tudi Turek v Trst pride, držali bodemo s Turkom !a. Evo vam mišljenje tržaških patrijotov ! Omenjeni gospod imenoval je slovenske mestno poslance „Codone", češ, da le za vlado živijo in mestni očetje pravijo istinito pravim patri-jotom „codoni". Slišal je pisatelj teh vrstic nekega visokega mestnega uradnika zoper vlado godrnjati, rekoč, da Trst je mesto samo za se, ter da nema opraviti nič z Dunajem, ter da Trst ne sprejema nič z Dunaja. (Cosa no da Vienna a noi ?). Čo tudi jo mej avstrijskimi Italijani mnogo patrijotov, vendar ne bi nikoli za orožje zgrabili, da bi se prostovoljno branili, ko bi n. pr. hotela Italija primorske deželo napasti. Pri slovenskem prebivalstvu jo pa to vse drugače. Ko bi n. pr. Italija kdaj poskušala primorske dežele si osvojiti — vzdignemo se vsi „do mačke", pravijo okoličani ! In prav v tem se veliko razločuje avstrijsko domoljubje mej Slovenci in Italijani. Slovenec je tudi ob meji, njemu gre za lastno kožo, in vzgledujemo se lahko nad 40.000 Slovencev, kateri pod svobodno Italijo zdihujejo! Tudi prebivalci Triden-tinskega so po menenju g. goriškega poslanca pravi domoljubi, A g, poslancu bi povedal, da ko so bas tam itnlijanski vojaki 1806. lota našo mejo prekoračili, kričali so prebivalci ob našej meji (toraj Avstrijci) „Evviva 1' Ttalia". Iz oken raznih hiš vihrale so italijanske zastave in zvečer so bile hiše razsvitljene. No, „avstrijskim patrijotom" niso bile želje izpolnjene, kajti italijanski vojaki in Garibaldini so bili brez truda čez mejo pognani. Veliko število naših patrijotov spravilo se je pa potem v varno zavetje in odvedlo v Trident! Pisatelju teh vrstic je tudi menenje italij. ljudstva na Tridentinskem dobro znano, znano mu jo mišljenjo revnega tega ljudstva. Znano mu jo, da vse, kar je gosposkega, za Italijo gori in komaj pričakuje dne svojega odrešenja, katerega gotovo upa. Ne bodemo tajili, da je večina tamošnjega ubožnega kmetskoga ljudstva Avstriji udana, a ta udanost se mnogo razločuje od udanosti Slovencev. Pisatelj teh vrstic bil je n. pr. od tamošnjega ljudstva vprašan, kje bolje živi, v Avstriji ali Italiji P ! Reklo se mu jo tudi pri tej priliki, da njim je vse jedno v Italiji, ali v Avstriji živeti! To je gola istina, katera gotovo bije v oči g. goriškemu poslancu, kateri je zatrjeval, da jo povsod eno in isto domoljubje! Vprašali bi tudi pl. Burgstallerja in Žida Luza^to, ako je možno kaj enacega iz ust slovenskih ali na pr. nemško tirolskih prebivalcev slišati. In ako sta v stanu imenovana gospoda temu pritrditi, potem naj še le govorita o pravem italijanskem domoljubju! Gosp. Burgstaller podoben jo sploh onim ljudem, kateri hočejo na dveh stolih sedeti, a potem zvrnejo se mogoče za vedno z obeh! In pl. Burgstaller je gotovo druzega menenja, nego pred volitvijo v državni zbor, gotovo sam ve, da ne izpolnjuje, kar je takrat deputaciji slovenskih volilcev obljubil ! Sploh je pa „Edinost" v uvodnem članku „Proračunska debata v državnem zboru" tem gospodom dovolj povedala in povedala jo tudi dovolj o irredenti v Trstu in na Primorskem sploh. Le škoda, da bodo to le Slovenci čitali in škoda, da tega članka ne prevede in ponatisne kak patriotičen nemški list. Preskrbelo naj bi so, da bi se enaki članki preveli v druge jezike, ter da bi se s tein i drugim avstrijskim narodom o pravem domoljubju povedalo in dokazalo tudi, kako „puhli" so govori nekaterih puhlih poslancev. Naj so pa proti Slovencem še toliko piše in čeravno so jim krivica godi v narodnem obziru in med tem ko Italijani vse lo mogogoče pravice uživajo, nikoli se jim no bode moglo od nobeno strani očitati, da niso pravi Avstrijci in nikoli bo jim ne bode moglo reči, da so zgrešili pot pravega domoljubja. X. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je z svojo obiteljo 11. t. m. odpotoval v 1Š1. Cesarjevič Rudolf odpotuje v soboto v London, da se udeleži vladnega jubileja, kateri bo angleška kraljica obhajala 21. t. m. in 23. pa se zopet Yrno iz Londona. Vslod izvršene nagodbe z Ogor-sko so bili odlikovani: Knez Jurij C«ar-toryski z dostojanstvom tajnega svetovalca: ud gospodske zbornico Friderik grof Re-vertera z redom železne krone prve vrste; državni poslanci: Jaworski z redom železne krone druge vrste, dr. Mutuš in baron Nadherny z redom železne krono tretje vrsto in Bilinski s komturnini križem Fran-Josipovega reda, Javorski jo bil imenovan tudi za uda državnega sodišča. Vnanje dežele. Bolgarsko prašanje stopa zopet na površje ; vlada je sklenola sklicati veliko sobranje, kateremu poroči o svojem sedemmesečnem delovanji ter mu razjasni sedanje bolgarsko stanje. Ali sobranje izvoli tudi kneza, o tem so vesti nasprotne, od neke strani so poroča, da vlada misli priporočiti Aleko-pašo za kneza,, od druge Btrani pa se to prcklicujc. Srbsko ministerstvo je vendar lo odstopilo; 11. t. m. je kralj sprejel njegov odstop. Čuje se, da je Garašaninovej stranki odklenkalo i da najbrže zopet Ili-sticeva stranka pride na krmilo. To bi bil velik političen prevrat, ki lahko vshodnje prašanje zopet v tok spravi. Srbska kraljica biva še vedno v Jalti na Ruskem. — Iz Belgrada se 13. t. m. poroča, da se je kralj razgovarjal z nekaterimi pristaši Garašaninove stranke zarad sestave novega ministerstva, da pa ni mogel nič opraviti. Vsled tega je naroČil Ristiću, naj sestavi novo vlado. Politika srbskega kraljevstva se tedaj v malo dneh popolnoma prcdru-gači. Čudno to ni, ampak popolnoma naravno. Slovanska Srbija so je bila odpovedala Slovanstvu, zato jej je kri v žilah zastala, morala je tedaj zopet v slovansko naročje. Ministerstvo je sestavljeno tako le: Ristič načelništvo in zunanje stvari ; Milojlovič notranje stvari; Vasiljevič poduk ; Avakumovič pravosodje ; Milosavlje-vič narodno gospodarstvo ; Vuič finance ; Velimirović javne stavbe ; general Bogi-čevie je začasno prevzel vodstvo vojnega ministerstva do imenovanja vojnega ministra. Bivstvene točke programa nove vlade so: prcarugačba ustavo; vzdržanje najboljših razmer do vseh vlad ; varčnost v državnem gospodarstvu; vestno spolnova-nje od države sprejetih zavez. V italijanskej poslanskej zbornici je 10. t. m. odgovoril pravosodni minister na interpelacijo poslanca Bovio in ▼ tem odgovoru rekel: Vlada ne proganja, ampak visoko spoštuje duhpvnike i njih glavarja, ali ona ima tudi varovati državne predpravice. Zadevajoči zakoni Italije so najbolj liberalni v vsej Evropi; minister bo čuval, da se bodo zvesto spol-novali. — Crispi je izjavil, da vsa vlada tako misli, kakor pravosodni minister; vlada ustave in poroštveni zakon, ki določata pravice in dolžnosti državo in cerkve, brez promembe vzdrži, ona ne išče sprave, ker z nikomur nema vojne, ona pa ne ve i nočo vedeti, kaj misli Vatikan. Leon XIII. gotovo ni navaden mož. Čas poravna največja nasprotstva; tudi cerkev se lahko približa državi; ali vlada se ne dotakne po splošnem ljudskem glasovanju posvečenih narodnih pravic, Italija jo sama svoja in ima le enega glavarja: kralja. — Bovio jo bil s tem zadovoljen. — Na zadnjo je Toscanelli naznanil interpelacijo zastran vatikanske politike. Sodanjej francoskej vladi gre sedaj še po sreči, ker jo zagotovila, da napravi enakotežje v državnem gospodarstvu, pa da se zarad tega ne povišajo davki in da izvede Boulangerjeve vojaške osnove. 11. t. m. jo poslanska zbornica razpravljala vojaški zakon. Reller je govoril za gojenje krščanskega duha in za ponovitev verskega miru po izgledu Nemčije ter predlagal, naj zbornica ne prestopi v podrobno razpravo. Vojni minister je odgovoril, da je zakonov namen narodna bramba.^ Poprejšnjo, če tudi slavne vojske, niso več zadostne. Francoska mora porabiti vse moči, da more svojo neodvisnost zavarovati. Ves narod bode v vojski vte-le8en, vendar se imajo bogoslovci in dijaki manj ko mogoče poduku odtezati. Ministor se sklicuje na domoljubje zbornice, da za brambo Francoske potrebni zakon sprejme. Nujnost tega zakona se je potem sprejela s 359 glasovi proti 206 in prestoo v podrobno razpravo s 385 glasovi proti 125, potem pa se seja zaključila. Nemški cesar zadne dni nekoliko boleha, kar pri njegovej velikej starosti ni brez novarnosti. Tudi prestolnik ima neko bolezen v sapniku; po poročilih sicer bolezen ni nevarna, od druge strani pa se trdi, da so je bati raka. Angleški državni zbor zdaj v velikej naglici razpravlja irski kazenskopravni zakon ; sklenolo so jo celo, da so dodatni predlogi no smejo staviti. Parno-liti so vsled tega hudo razkačeni in pravijo, da tako razpravljanje sramoto dela parlamentu. Tudi Gladstone je protjven teinu zakonu; v nekem zboru je govoril za Irce in rekel: Mi hočemo očistiti značaj Angleško, ki je vsled postopanja z Irci uže 200 let pred vsem svetom omadeževan. Ta velika državna in mejnarodna prašanja hočemo mi rešiti, in to so glavna prasanja. V angleškej zgornjej zbornici jo 10. t. m. Salisbury izjavil: Pogodba zastran Egipta določa: Angleška v treh l«tih pokliče svojo vojsko iz Egipta; oetan« prt edino njej pravica, zasesti deželo zopet, ako bi ostali notranji ali zunanji nemiri; po minolih pot letih zgubi pravico imenovanja častnikov v egiptovskej vojski. Pogodba zgubi veljave, ako je velevlasti ne potrde. Francoska vlada je Bvojim poslancem užo naznanila, da je protivna določbi zopetnega zasedenja Egipta in svoje postopanje še le potem določi, ko Sultan pogodbo podpiše. O avfgauskem prašanji se poroča iz Londona : Če tudi so Rusi zasedli Kerki, vendar so angleški vladini krogi prepričani, da se avfgansko mejno prašanje po mirnej poti reši in sicer na tej podlagi, da se R»sija odpove Hamjabu, za odškodnino pa dobi doline ob rekah Murgab in Kušk. Angleška vlada tedaj popušča, ker s prva je Rusija zahtevala prav te doline, Angleška pa se je ustavljala. DOPISI. Iz Trsta, 14. junija 1887. (Razne stvari.) V zadnjem občnem zboru društva „Edinosti" se je sprejela spomenica i o našem ribištvu. Dokazala se je velika krivica, katera so našim ribičem od strani italijanskih Chioggiotov godi. No, in radi tega napadajo Nabergoja tržaški lahonski listi. G. Burgstaller nema gotovo pri vsem svojem patrijotizmu toliko poguma, da bi bil v državnem zboru za ubogo naše ribiče govoril in to radi tega ne, ker bi omenjeni gospod rad i tržaškim „rudečim" ugajal in ker ae boji, da ne bi radi tega v irredentarskih listih napaden bil. Taki so patriotje a la Burgstaller. G. Nabergoj pridobil si je pa z svojim potezanjem za naše okoličane spoštovanje ribičev in kmetovalcev cele okolice in tudi ono italijanskih ribičev iz Izole, Grada itd. In kake zasluge si je pridobil gospod Nabergoj pred leti, ko je z svojim izvrstnim govorom v državnem zboru odvrnol davek na ribe. Naši ubogi ribiči morali bi vsako ujeto ribo tehtati in od nje davek plačati, prodno bi jo prodali. Koliko truda in koliko zaprek imeli bi naši ubogi ribiči pri tem. No in radi tega in da se pokaže tržaškim lahonskim listom resnica v oči. morali bi se naši ribiči združiti, ter poslati zahvalo ali zaupnico g. Nabergoju. Našim ribičem naj bi se pridružili pri tej priliki še ribiči iz Izole in Grada, kajti g. Nabergoj govoril je vedno v korist avstrijskih ribičev brez razločka narodnosti — toraj enako za Slovence in Italijane. * * * Naše domače ljudstvo gotovo verskega svojega čuta ne zgubi in vedno bode spoštovalo višje duhovne pastirje. Udano je naše ljudstvo milost, tržaškemu škofu in jezi se, da se ravno v mestnem zboru proti milost, g. škofu govori. A ne le to. Domači volilci V. volilnega okraja so gotovo vsi nejevoljni na svojega poslanca „konšilirja Mičeta", ker je tudi on z ru-dečimi mestnimi očeti potegnol. ko so proti milost, g. škofu glasovali. No sedaj open-ski volilci lahko vidijo, kakega moža so si izbrali za svojega poslanca. Gospod konšiljir Miče si je pa gotovo z onim postopanjem nezaupnico zaslužil od svojih volilcev, prav tako, kakor pred par leti nek drug gospod, kateri se je vtikal v stvari, katerih ni razumel. Konšiljir Miče je z svojim postopanjem ravnal gotovo proti volji vseh svojih volilcev in čudimo se, kako more mož, rojen okoličan, proti milost, g. škofu glasovati. Ako ne pred, upamo pa, da se naš Miče pri prihodnjih volitvah v mestni zbor za svoj greh spo-kori! * * * Zbor pekovskih mojstrov in pomočnikov, kateri 80 je vršil minole dni v restavraciji gledišča „Fenice", bode gotovo v oči našo mestne lahone za to, ker bo tržaški peki rojeni Slovenci. Da bi ti peki Italijani bili, ali vsaj po mišljenju — dovolila bi se jim bila uže davno ustanovitev zadruge in ne bi jim bilo treba na višjih mestih za to prositi. Ker so pa Slovenci in kar je še več, slovenskega mišljenja, protivi se ustanovitvi zadruge mestni zbor in protivi se tudi trgovinska zbornica. Z ustanovitvijo pekovske zadrugo pridobijo si Slovenci krepko narodno društvo, katero bode že od početka štelo na stotine udov. Imenitno in pomenljivo bode to za narodno stvar v Trstu, ker omenjena zadruga postane lahko to, da se jo bode prištevalo mej najprva tržaška društva. Na noge toraj, slovenski peki! Mnogo je v Trstu slovenskih pekovskih mojstrov, kateri imajo svoje proda-jalnice in v katero domače ljudstvo zahaja. A nobeden se ne upa vsaj zraven italijanskega slovenski napis nad svojo prodajalnico postaviti. Upamo pa, da se sedaj, ko naši peki v živenjo stopijo, ta reč na boljše obrne, ter da bodo naši pekovski mojstri vsaj zraven italijanskega tudi slovenski napis nad svojo prodajalnico postavili. X. Domače vesti. Imenovanje. Davkovski nadzornik Artur Knipfer je bil imenovan finančnim nadzornikom za okrožje primorskega finančnega deželnega vodstva. Poziv na veliko veselico, katero naprave vsa slov. društva tržaška na korist družbi sv. Cirila in Metoda v nedeljo 3. julija 1887 v prostorih „Slovanske čitalnice" (Monte verde) z sledečim razporedom: 1. D. Jenko: koračnica „Naprej", vojaška godba. 2, A. Leban : „Mornarska", možki zbor s baritonovim samospevom. 3. G. Iiossini: ouvertura k operi „Viljem Teli", vojaška godba. 4. F. Kucken: „Plavaj ladja moja", ženski zbor s spremlje-vanjem vojaške godbe. 5. Telovadba, izvršuje „Tržaški Sokol". 6. Fr. Sommer: potpourri „Sprehod", vojaška godba. 7. Šaljivo srečkanje na dobitke v korist slov. otroškemu zabavišču, obavlja „Tržaška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda". 8. A. Nedved: „Oblakom" in A. Leban: „Slovo od domovine", mešana zbora. 9. A. Thomas: romanca iz opere „Mignon", vojaška godba. 10. 1. pl. Zaje: „Zriuski-Frankopan", moški zbor s spremljevanjem vojaške godbo. 11. „Ena se mora omožiti", vesela igra v 1 dejanji, poslovenil I. Kalan. 12. G. Verdi: Hnalo iz opero „Mac-bet", vojaška godba. 13. „Gluh mora biti", gluma v 1 dejanji, poslovenil J. Nolli. 14. Svobodna zabava. — Pevovodja gg. S. Bartelj in V. Kosovelj. Vojaška godba 61. c. kr. polka pešcev ruskega carja Aleksandra III. — Vstopnina 50 novč. — Ra-dodarnosti ni meje. — Vse spoštovane rodoljube in čestite domorodke se uljudno pozivajo na to važno veselico ODBORI vseh slov. društev trŽnskih. Oklopnica „Rudolf" spusti se prvih dnf prihodnjega meseca v morje. Cesar pride k tej slavnosti sam v Pulj, cesarico pa, koja je prevzela kumovanje pri ladiji, zastopala bode nadvojvodkinja M. Terezija. Ta oklopnica je izdelana v Pulju iz domaČega gradiva pod vodstvom najvišjega mornaričinega inženirja Morica Soyka in nadinženirja Josipa Pegan. Ta ogromna ladija jo večja kakor oklopnica „Štefanija", ker ima vsebine 6870 tonelat in stroj 6500 konjskih moči. Oborožena bode ladija se 3 težkimi, 6 srednimi in 2 lahkimi topovi, zraven tega pa še se 11. Nordenfeldskimi brzostrelnimi topovi. Stala bode oklopnica čez sedem milijonov, oklopnica „Štefanija" pa 6'3 milijonov goldinarjev. Mestni zbor trža&ki ima danes svojo XIV. javno sejo. Na dnevnem redu so zaostali predmeti zadnje seje. Trst in Trident si podajata roke. Tudi tridentinska občina Sacco je zaključila poslati prošnjo na vlado, da se ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu. Čifutski listi tržaški se temu strašno vesele, ker mislijo da so sedaj igro gotovo dobili. Električna svečava v Trstu. V zad-njej seji mestnega starešinstva se je pročitalo poročilo upravnega sveta mestnih plinovih naprav glede dovršenih studij za ustanovitev mestne srednje naprave za električno luč v zasebne namene in so sklenolo, to stvar občinskemu svetu v razsodbo predložiti. Preskrbovanje Trsta s premogom. Z otvoritvijo hrpeljske železnice se premogišČem, ležečim ob državnih železnicah na Štajerskem, ponudi prilika, Trst s premogom preskrbovati. Ker hrpeljska železnica drži mimo Lloydovega arzenala, Stabilimento tecnico in drugih obrtnih naprav, ne bo treba premoga nikdor prekladati. Tudi avstrijska planinska rudarska družba, kakor posestnica na državnej železnici ležečih fohnsdorfskih premogišč, namerjava v Trstu ustanoviti založiščo premoga. Hrpeljska železnica odpre se prometu dne 1. julija t. 1. Včeraj bila je prva po« skušnja vožnja. Železnica čez Ture planine. Neko društvo je vložilo pri trgovinskem mini-sterstvu prošnjo, naj se inu da dovoljenje za načrt krajno železnice Lend-Gostinjo. Izvršitev tega načrta pa bi močno ovirala izvršitev železnico čez Ture planine. Vsled tega jo solnogruška trgovinska zbornica uže vložila ugovor zoper omenjeni načrt, tržaška borsna deputacija pa se je obrnola na vso avstrijske trgovinske zbornico s prošnjo, naj se tudi v prid železnice čez Ture planino izreko zoper načrt Lend-Gostinje. Plzenska trgovinska zbornica jo tej prošnji užo zadostila, koroški deželni odbor pa je to prošnjo odbil. Razstava v Benetkah, o katerej so tržaški italijanski časniki toliko trobili, neki ni prav nič posebnega, pa jo tudi tako slabo obiskovana, da poprej nobeden ni tako slabega vspeha pričakoval. Doslej se je otdalo le 3«, reci trideset in šest stalnih vstopnic. Vspeh bo neznaten, a zguba velika. Tržaške novosti: Vojaški koncert v ljudskem vrtu bil je letos prvikrat v pondeljek popoldne. Od zdaj naprej bode vsak pnn-deljek in vsako sredo ob 6. uri zvečer. Zopet poskusen samomor. Žena težaka Depiera skočila je v ponedeljek z obrežja „Giuseppina" v morje. Njen soprog je skočil takoj za njo in jo spravil na suho. Vzrok poskušanemu samomoru, jo bil nek prepir ter se je nadejati, da se zakonska sedaj pomirita. Policijsko. Mizarska pomočnika Ka-rol Zink in Josip Pelles sta se sprla včeraj v delalnici pri Dreherjevej pivovarni. Zink je udaril svojega druga s kladivom po glavi, da se je takoj zgrudil na tla. Odnesli so ga v bolnico, Zinka so spravili v zapor. Sodnijsko. Ribič Santo Rossetti je dobil radi razžaljenja Nj. veličanstva 4 mesece ječe. Razprava jo bila tajna. — Leopold Skorijane je vdobil 3 mesečno ječo, ker je izbil nekemu Peternolliju v pretepu tri zobe. — Drago plačano! Služabnica Marija Milavc iz Postojno jo bila obsojena radi tatvine na 6 mescev ječe Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani imelo je dne 1. junija svojo X. sejo. Navzoči so bili: prvomestnik nik naznanja ugodni uspeh poklonitev pri p. n. knezonadskofu v Gorici in škofu v Trstu. Zapisnikar naznani, da so vsi sklepi prejšnje seje izvršeni. Zagotovi se pod-jpora neki šoli ob jezikovni meji. Neki I otroški vrtnarici se prošnja usliŠi. Prošnja ■ nekega šolskega vodstva se odbije. Več predlogov poddružničnega Tržaškega na-i čelništva se odobri. Sklene se, da bo letošnja velika skupščina v Trstu vtorek, !19. julija. Razgovor o opravilih veliko j skupščine. — Slavna načelništva poddružnic opozarjamo s pričujočim, naj dopošljejo čim prej mogoče potrebne izkaze in na-, brane svoto. Gledo v §. 10 velikih pravil velevanega pobiranja denarnih doneskov velja kalendrovo leto. Isto tako naj pod-družnicc pravodobno naznanijo svoje za-stopnike, oziroma pooblaščence za veliko skupščino. Umevno je po sebi, da pod-družnični zastopniki potujejo k veliki skupščini ob svojih, no pa ob podružničnih 'stroških. | Vredba novčne veljave. Na izpodbudo ; avstrijskega finančnega ministerstva so se | začele zopet razprave glede prevredbo novčne veljave, ki se bodo nadaljevale z ogersko vlado. Ko se pri teh razpravah, katere vodi finančni minister, doseže temelj, potem se postavi posebna novčna komisija, obstoječa iz udov avstrijskega in ogerskega, kakor tudi državnega finančnega ministerstva in iz odličnih mož avstrijsko-ogerske haute finance. Razpisano je mesto okrajnega zdravnika v Poreču, plača je X. razreda, odnosno služba zdravstvenega asistenta v Tolminu. Prošnje do 25. t. m. c. kr. namestništvu v Trstu. Obveznice po 3% italijanskih želez-ničnih društev, zajamčene od vlade. Podpisovanje na te obveznice vrši se dne 16. in 17. t. m. pri filijali kreditnega zavoda in pri gg. Morpurgo in Paronte in sicor v sledečem številu: 315.000 obveznic ital. železničnega društva po 500 lir (glavnica 157,500.000 lir. 90.000 obveznic istega družtva (proga ob Adriji) po 500 lir, od glavnice 45,000.000 lir, od kojega jo delnic v Angleškej. 225.000. 70.000 obveznic zeležničue družbe za Sicilijo po 500 lir, od glavnice 35,000.000 1. Te obveznice po 500 lir so izdane v italijanskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Italijanska vlada jamči za te obveznico toliko za glavnico, kolikor za obresti, ter izplačuje obreBti 3% vsakega pol leta v iznosu 6 lir in 32 centeeim za vsaki odrezek. Izplačane bodo vse obveznice v 90. letih, računajoč vsakoletno vučitbo od leta 1896. naprej. Cena jo ustanovljena na sledeči način : Pri podpisu ima se plačati 25 lir, Pri sprejemu „ 50 lir, in do 30. novembru 1887. 241 lir, Vkupno tedaj 316 lir, tudi proti izplačevanju na obroke ne izpod 100 lir za vsako obveznico. Pobližje se izve v uradu kreditnega zavoda. Potres. V Vjernaji, glavnom mes'u aeminčenkega okrožja v ruskej Aziji, je bil 9. t. m. zjutraj zelo hud potres, ki je skoraj vsa mestna poslopja, mej temi vladino palačo, gimnazijo, bolnišnico in cerkvo porušil ali poškodoval. Zelo veliko ljudi je bilo usinrtenih ali poškodovanih. Potres je pokončal tudi sosednjo naselbino Heski' len, poškodoval ceste in brzojave. Za sežonj široke razpokline in jame so se napravile v zemlji. Cevi mej hvalinskim in črnim morjem. Rusku vlada je sklenola napraviti mej hvalinskim in črnim morjem cevi, po katerih bi se odtekalo petrolje od prvega morja do druzega. Razpisala je to podjetje, katero se ima izvršiti v štirih letih in bo stalo 25—30 milijonov rubljev. Mej pogoji so najvažniši ti le: Cevi smejo rabiti vsi ki pridobivajo petrolje. Pri začetku rabe mora mogoče biti, da po ceveh na dan odteče 130.000 pudov petrolja; podjetnik pa se ima zavezati, da v dveh letih pomnoži pretok na 900.000 pudov na dan, da se je le letna potreba povišala na 36 milijonov pudov na leto. Podjetnik z onimi, ki pridobivajo petrolje, ne sme biti v nikakej obrtnijškoj ali trgovinskoj zvezi. Raba cevi je pod neposrednjim vladinim nadzorstvom in če je potreba, pridružijo se tudi zastopniki petroljskega obrta. Ako na leto preteče manj od 30 milijonov pudov petrolja po ceveh, znaša taksa za pretnk 11 kopek za pud, če se ga pa preteče nad 40 milijonov pudov na leto, pa znaša taksa 10 kopek od puda. Podjetnik plača vladi pol kopeke od puda, da se le na loto pretoči 30 milijonov pudov petroja. 75 let po dovršitvi pride cevni vod v državno vlast. Borano poročilo. Kur i, so »« zopet popravili in je 7daj tend^ni-n, zfldo»ti dobra. Cena kave je začela padati ,- reakcija, kat. p- sioo prorokovali, je toroj nastopila. Dunajska borsa dno 11 junija. Enotni drž. dolg v bankovcih --gld 81 75 „ v »rebru — T> 8a.- Zlata ronta— — — — — — n 112*80 fi°/0 avstrijska renta — — — v 97-10 Delnico narodne banko-- v 8H5-— Kreditno delnico — — — — p 2J4.4o London 10 lir Rtorlin--— ~~~ fl 12G8t) Francoski nnpoleoHilori — — — ti 10-0(?V» C. kr cekini - — — — — B Komike marke — — — — — ' ' TI 62.15 Zahvala. Podpisani posestniki iz Strohinja, katerim je 13. maja t. 1. strahoviti požar uničil naša poslopja, štejemo si v prijetno dolžnost vzajemno - zavarovalni banki „Slaviji" v Pragi 'zraziti svojo najtoplejšo zahvalo, da je tako brzo in brez vsakega odtegovanja iz-plačula zavarovane zneske. Priporočamo ta jedini narodni zavarovalni zavod slavnemu občinstvu z najboljšo vestjo, da se zavaruje pri njem. V Strohinji, dne 7. rožnika 1887. Videl in potrdil : ANTON Z AKNI K, Javna zahvala. P"'lpUani zahvalim pre«rčnr> blng.irod-nentu gospodu dr, Branim, U:it»*ri m* ju hr»»z-pl iČiih ozdravil od jako nevarni bolezni v n.»Mi ter me s spretno operacijo po dolgoletnej bolezni popolnoma oprostil vsacega trplsuja, tako, da Nern prav za «vojo srečo čital iiu-ziiiiuilo dr. Bravna v Edinosti. Ivan KreSčak, ud dni. podp. druStva. Vpe[jana iz Indije ?? kiselica „Leda"?? JULIJU G RIM M, (ložnikar, Barriera Vecchia št. 18 jo zelo bogata zaloga solnčnikov za pospe, za jako nizke cene. — Solnčlliki za gospode od 90 novč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — JfalI dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 86—104 a & 2 Ljubljanski Zvon. «> «8 Gld. 4.60. i* | Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. | VALENTIN KORENCAN, župan. Matevž Rozman. Nace Marinšek. Jurij Drinovc. Janez Snedic. Marija Bele. Janez Grudic. Andrej Aliačič. Marija Jarc. Šimen Cernic. Marija Marinšek. Janez Zmrzlikar. Matevž Ple&a. 9BHMB! jačnica A. Bonne. trg Sv. Katarine št. 1. 36- M izdeljuje fiii«\ cene obleke po najzadnjem kroju. (Preseli «e 24. avgusta t 1. na Corso 3t. 4, II) nadstropje, nad uredništvom lista »II Piccolo«. eSSBSaMfSSgSSSI TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 Bf)ld do v.sacega zti^s'oi vsak dan v tjdnu razun praznikov, in to od 9 —12 or** opoludne. Obi^d-Ijah pa od 10 — 11. ure zjutraj. Oimetl na knjižice..........3% Plačuje vsak dan od 0—12 ureopolucn« Zneske od 50 vrtcl. pr^c»j, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 1(H>— 1<*(X> 3 dni in čez 1000 pa 5 dni p- p*-j* Eskomptuje menji -e domicillrane na tizaš- k*-... trgu p.. .... . . 36/«°/o Poscjuje tia državne papirje avsiro-rg ske d • 1000 gl i. po........5°/0 višje zneske v tekočem računu po . 4,/a0/0 Daje d"iiar proti vknjižeiijn na posestva v Trstu. Obresti po dngovoru. TRST, 1. oktobra 18S6. 12-34 Za desinfekcijo karbolno kislino in karbolni prašek se do- 12—fl biva po ceni pri Paul Hiller &Co.,Wien, IV., Favoritenstr. 20. immmmn^i^^-B^n Riunione Adriatica di Sicurta x TrKIII Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na živenjc v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvn pld. »,300.000'- Reservni fond o<. dotiiSkov * 536.62202 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živlienie 150.000'— Rezervni fond 7.a podjf-tie na premikanja vrednostnih efektov Ifil.oOO' — Premiina reserva vseh oddelkov • 7,342.780"3ti Reserva za škode • 267 601 — V portfelju: Premije, ki ?e imajo potirjati v prihodnjih letih » 16.954.11857 Skupni znesek v: h škod plačanih odi 1*38 do 1883 gld. lt4.949.A47 01 Urad ravnateljstva 12-24 Via Valdirivo, it. *2 (v la«=tn»-.l "i&i) •MMNmotm "TT 11VTTT/ A za spolne In želod- / I JI \ I l\ r\ bolf»ti,na»tope J -LJli. 1 lili -Lokuženja l osltibenja / možke slabosti, polneljf, žgeCo vodo, k močenje postelje, puščanje krvi, žabi'je Vf.de, in za vse bolezni mehurja, uroba 1 in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem 1 znanstvenem posto, ariju z neškodljivimi 1 sredstvi. 14-30—104 1 C. Stroetzcl, - A.«pecljalni zdravnik Llndan am Bodensee SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilken80na popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. K a r u 1 K r c i k e n b a u m 8 Braunselnvcisr. 17—52 Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste , najboljiih plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako posiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-42 Josip Jellinek •• Brno (Briinn) Krona St. 19 priporoča: Sukna ostanke za vsakovrstne obleke , za gospode P. t. gospodarjem, Čast duhovičini, g. učiteljem in vs-m prijateljem kmetijstva v»o-jamo si naznanjati, da j* rm svetlo prišla nova kmetijska knjiga r naslovom: KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne teCajc ljudskih šol in gospodarjem v pouk. Po naročilu visokega c. kr ministarstva kmetijstva spisal E KRAMER, ravnatelj IrSelne kmetijske šole v Gorici Knjiga govori na kratko o vseh km tijskih strokah s posebnim ozirom na kmetijske razmere na Kranjskem Primorskem in spodnje Stajarakem, obse/.a 16 tiskovnih pol na mofi-n-m papirju ter lina 83 podob. Ker je dovolilo vi«, c. kr. minist-rstvo za t'sk knjige zdat.no podporo, jej je e.etia sumo ?0 kr Dobiva se tudi v tisluirnl Dolen« v Trstu In stane z poštarino vred 55; trdo veinna 75 k r immmmmi^^sm^ Neizgorljive lepenke za streho dobivajo se 4 izvrstne bnže in po jako niz k oj coni. Tudi sprejema poprave streh in novo pokrivanje 6-12 Paul Hiller &Co.,Wicn, lV.,Favoritenstr.20. proti gotovem novcu ali proti povzetju za tovarnUko ceno! Uzorci v pokrajine pošiljajo se na zalite-vanje zastonj in franko. 12-5 Assicurazioui ^enenili. v Tr»iu (duStvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ružtegnolo svoje delovanj.' na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju ln po kopnem odposlanega blagu in zavarovanje na živenje. DruStvena glavnica in reserva dne 31. d-cembra 1S84 f. 31,430.875 83 Premije za poterjuti v naslednjih letih i 21,006 641-33 Glavnica za lavarovanje Žive - nja do 31 d"CHinbra 1884. f. 83,174.457 98 Plačana povračili; i n) v letu ls«4 f. 8,637.59613 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178.423.33S51 L"tni računi. Izkaz dos. ilu> i! ISSSiSISTci Ol5H£T?5?S2» FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv Štabi I i npen to austr. di Čred i to per Commercio ed Indnstria. Versameatl in eontanti. fianconote: -1 o annuo tnteresse verso preavv.sodi lg'o-nl 2U • • • . . H » K • • • • . 81 . Napoleoni: -'V/o annuomteresso verso prravvisodi 1 eiornl ,■; >'* * • • » • 3 mni <»•» • » » (j. Banco Giro: Banconote 2*/« »opra *ptalunque nomnia Napoleoni aenza interessi Assegni »onra Vienua, Praga. P^st, Bninn, Troppavla, Leopoli, F unne norifLA su A prani, Arao, Bol-zano, Graz, Herniann«tadt, fmiouruck Kla-Renfuri. Lublana, Sallsiiurgo — tranco spese. Acquisti e Vendite divalori, diviHf ^ ineaNSu roiipoiiH 1 9°/ provvig. Antecipazioni topra Warrant« in eontanti, interesne da con-venirsi. Mediante ap rolll br. IT, se priporoča veleČastiti duhovseini za izdelovanje cerkvenega orodja — namreč: ^ Monstrance, hustodiie, ko-lihe, clborlje, cvetunlci, svečnike za oltarja, taber-nakeljue i pred stacjone, križe za altarje i bnndera, relikvarijo, monitrančioo ali križe za svetinje, kanonske table, kadilnice i kadilnim čolničem, steklenice za darilno vino, sto-pec, ročni k iz kovine, krstne sklede in žlice, kotliće za blagoslovljeno vodo, kropilnike, posode za sv. olje in popotnico, držala za sveče, sklepe pri pljuvijah po najniži ceni. Tudi se pri njemu staro cerkveno orodje v Ognjtt pozlati, posrobri, izčisti in popravi. Na blagovoljno vpraSanjo bodo radovoljnn odgovarjal in vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto pošiljal. Staro, nevpo-rabljivo orodje, mesing in kufer jemlje v račun. 3—24—io J.-i i .v . i- ■■ Najboljša in najcenejša barva za les je karbolni lak za vrtne ograje, zagrajo, poljska orodja 12—6 itd. itd. Paul Hiller & Co. in Wien IV., Favoritenstrasae 20. miiHMM V ' v »led o Ui-iru «(r-iji'iiokiH Ikik, nuliMiil tlli'iKU io ri.ll- imnk:t ki n pri kmAruh v uli^o. K'ucljl, »tiuinvjii'iA, rtMtAvrfcjiju ruvdtiiurauiju ceno Kibla voda, kopeliiče BADENCE von« ji.kn otiilti >n*>ru-llt||lo»*l(.«llnD«. U«ro-l> kuni »o dnk.it-nI , (lil J« ittljl'lli)-kihli I.itlilon« liri (.rnilii klh tml«-''ii.tli nnilMiljfe iu i njjf"»ej« B clrMillu. t—30 Znlojjf t K, 1'luuU r Ijubljunl, P. Moti iijfflr vin fT'jipa » l r* u, A. Mii«/.>ll v tJortct r Celju in Harinorit. - Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz D«naja, porsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Ter^esteo.) Lastnik društvo „Edinost". Jzdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. ~ ~ Tiskarna V. Dolenca v Trstu.