Leto XX., št« 162 Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Seien-Durgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št_ 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78 180. Wlen št. 10524L Borba za ameriško nevtralnost Že vse cd konca maja letošnjega leta se bije v Zedinjenih državah Severne Amerike hud boj za in proti spremembi zakona o nevtralnosti. Povod za ta boj je dala vlada s svojim predlogom, ki ga je po načrtu senatorja Blooma predložila 27. maja kongresu, ameriškemu narodnemu predstavništvu. Zunanjepolitična komisija reprezentančne zbornice je vladni predlog z 12 glasovi proti 8 glasovom odobrila, plenum pa ga je 30. junija posredno odklonil z amand-manom, ki vladi ne daje zadoščenja. Predlog je nato romal pred zunanjepolitično komisijo senata, ki je 11. t m. sklenila odgoditi razpravo o spremembi nevtralnostnega zakona do prihodnjega zasedanja kongresa, to se pravi do prihodnjega leta. Končno besedo mora sedaj izreči še plenum senata. Prezident Roosevelt in zunanji minister Hull sta navzlic glasovanju v zunanjepolitični komisiji senata izjavila, da vztrajata pri prvotnem vladnem. predlogu in bosta zahtevala odločitev še v tem zasedanju kongresa. Ameriški zakon o nevtralnosti je v sedanji obliki v veljavi od leta 1937 ko »jo se prvič pojavile na obzorju možnosti novih oboroženih konfliktov širnega obsega. Zakon je obsegal dve {lavni določbi, tako zvano klavzulo cash and carry« (plačaj in odpelji) in •embargo« (prepoved) nad izvozom >rožja in municije vsem vojskujočim je strankam brez razlike. Po prvi določbi je vojskujočim se strankam dovoljen nakup vseh predmetov razen orožja in municije, vendar le pod pogojem, ako blago takoj plačajo in ga same odpeljejo iz Amerike. Ta določba pa je že 30. aprila letošnjega leta prenehala veljati, ker je bila njena veljava omejena samo na dobo dveh let. Ostala je torej samo še prepoved prodaje orožja in municije vojskujočim se strankam, obenem z določbami o pravicah prezidenta za primer izbruha sovražnosti. Ves sedanji boj, v kolikor se neposredno nanaša na zakon o nevtralnosti, se je dejansko sukal samo okoli embarga nad orožjem in mu-nicijo. Vlada je po načrtu senatorja Sola Blooma predlagala v svojem predlogu z dne 27. maja t. L predvsem ukinitev določbe o embargu nad orožjem in mu-nizijo. Obenem pa je stavila še tri do-polnjevalne predloge glede na določbe zakona o prezidentovih pravicah za primer izbruha vojne ,in sicer: prezident obdrži še nadalje pravico, da ugotovi vojno stanje med dvema državama, odnosno več državami; 2. ko je vojno stanje ugotovljeno, smejo Zedinjene države še nadalje prodajati orožje in municiio vojskujočim se strankam, vendar pod pogojem, da te blago takoj plačajo in ga same odpeljejo (po zgledu klavzule »cash and carry« za drugo blago); 3. prezident sam določi tako zvane vojne pasove, v katere bo vstop ameriškim ladjam zabranjen; izven teh pasov pa se bo smela ameriška trgovina svobodno razvijati v skladu z načelom o svobodi morja. Takšna je torej zgolj formalna stran vprašanja spremembe ameriške nevtral-nostne zakonodaje. Motili bi se seveda, ako bi mislili, da se boj okoli te spremembe, kakor se bije že od konca maja dalje, tiče samo te formalne strani. V nasprotujočih si stališčih se zrcalijo tako načelna nasprotja, ne nazadnje tudi notranjepolitična nasprotja, ki so v zvezi s predsedniškimi volitvami leta 1940. Vlada se je odločila za spremembo zakona o nevtralnosti iz spoznanj, ki izvirajo zanjo iz sedanjega splošnega mednarodnega položaja. Prezident Roosevelt in njegov ožji krog se zavedata velike odgovornosti Zedinjenih držav za ohranitev miru. Sedanja nevtralnost-na zakonodaja onemogoča Washingto-nu, da bi podprl politično in idejno sorodne države, ker ne razlikuje med napadalcem in napadenim ter praktično celo bolj ščiti napadalca kakor napadenega. Ker je moderna tehnika močno približala ameriške obale drugim kontinentom, o osamljenosti (izolaciji) Zedinjenih držav ne more biti več govora. Lastna varnost narekuje zato ameriški vladi čedalje večjo povezanost s politično sorodnimi državami na drugih kontinentih, da se vzpostavi ravnovesje in tako prepreči izbruh sovražnosti, ki bi prej ali slej povlekle v vrtinec tudi Zedinjene države same. Tako zvani izolacionisti, ki zagovarjajo nevmešavanje Amerike v zadeve drugih, se v svojem stališču opirajo bolj na ameriško tradicijo kakor pa na razpoloženje širokih ameriških množic. Njihov glavni pomislek proti spremembi zakona o nevtralnosti je ta, da je dolžnost tako vlade kakor kongresa, da prihranita Ameriki grozote vojne. Tudi izolacionisti so proti uveljavljanju sile v mednarodni politiki, toda Amerika je po njihovem nauku svet zase, ki ga morebitna nasprotja na drugih kontinentih ne smejo zanesti v nov vrtinec. Zato se izolacionisti brigajo samo za mir v LJubljana, sobota 15. frttja 19» Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. MANIFESTACIJA FRANCOSKE MOČI IN SLOGE Včerajšnje svečanosti v Parizu so bile največje, kar jih je bilo doslej - V paradi je sodelovalo nad 30.000 vojakov, 600 tankov, 350 letal in 120 topov Pariz, 14. julija. AA. (Havas). Spričo sedanjega mednarodnega položaja je imela letošnja proslava 14. julija svojevrsten značaj. Pomen današnje proslave je bil povzdignjen tudi zato, ker je bila nadaljevanje svečanosti ob 1501etnici francoske revolucije. Obletnica porušenja Basti-lje je s stališča francoskega naroda silno simboličen dogodek v tej veliki dobi francoske zgodovine. Izvzemši svečanosti o priliki velike zmage 1. 1919, ni bil ta praznik od leta 1890, ko se je prvikrat proslavila obletnica padca Bastilje, še nikdar tako svečan. Kakor ob defileju vojakov zavezniških vojsk 14. julija 1919 pod Slavolokom zmage in skozi avenije, ki so bile svečano okrašene, takšno razpoloženje je vladalo tudi danes, ko se je slavilo edinstvo francoskega naroda s sodelovanjem angleških vojaških edinic, ki so defilirale po pariških ulicah. Tako ima današnji dan svoj polni smisel v veliki svečanosti, pri kateri so sodelovali vsi ljudski sloji poleg oddelkov narodne vojske in oddelkov vojske prijateljske Velike Britanije. Množice so prevzela patriotska čustva in čustva svobode. Ogromne množice ljudstva Proslava se je začela z vojaško parado ob 9.15. Vojaški oddelki so se pomikali od trga Etoile do trga Concorde po aveniji Elizejskih poljan v prisotnosti državnega poglavarja. Dekoracije so iz teh znamenitih točk Pariza naredile pravo apoteozo, vredno vojakov, ki so defilirali. Pod Slavolokom zmage se je vila ogromna tro-bojka. Grob neznanega junaka je bil pokrit z rožami, a okrog so bili postavljeni jambori z grbi in zastavami Velike Britanije in Francije. Vodometi, zelenje, prostrane ulice, letne toalete, raznobarvne obleke in vse drugo se je zlivalo v sijajno sliko. Množice so že zgodaj zjutraj zasedle svoja mesta. Na strehah ogromnih palač in na terasah velikih hotelov so se ljudje kar trli. Vsi balkoni so bili polni ljudi Ljudstvo je bilo navdušeno. Vzdolž ob cesti na Elizejskih poljanah so bile postavljene visoke tribune. Ob 8.45 je bil najavljen prihod predsednika republike. Poleg predsednikovega avtomobila je bil eskadron republikanske garde. Sledil je avtomobil predsednika vlade Daladiera, mornariškega ministra Campinchija ter letalskega ministra Guy Lachambra. Na službeni tribuni je bilo videti maroškega sultana, senatnega predsednika Jeaneneya, predsednika parlamenta Herriota, člane vlade, člane diplomatskega zbora, generalisima Gamelina, admirala Darlanda, generala Vuillemina, angleškega vojnega ministra Belisho, angleškega admirala sira Dundleya, Pounda ter mnoge druge odlične osebnosti; med njimi je bil tudi Winston Churchill, ki je včeraj priletel z letalom v Pariz. Na svečani tribuni so bili tudi predstavniki vseh francoskih kolonij in vseh narodov imperija. Ko so utihnili zadnji akordi narodne himne, se je začulo navdušeno pozdravljanje ljudstva, ki se je zbralo vzdolž avenije. Mogočna parada Parade se je udeležilo 30.000 vojakov, ki jih je spremljalo 600 tankov, 120 topov, 350 avtomitraljez in drugo orožje. Na čelu parade so stopah gojenci vojnih akademij. Ko so se pojavili gojenci iz akademije v Saint Cyru, je množica navdušeno zaploskala in zaklicala: »Živela Francija!« Navdušenje se je kar naprej stopnjevalo, zlasti ko so se čete približale Trgu sloge Policija je Imela polne roke dela in je s težko muko vzdrževala red. Prav tako so bile navdušeno pozdravljene angleške čete; posebno pa oddelek angleških mornarjev, ki je stopal z godbo na Čelu. Po vrsti so defilirali: pehota, republikanska garda, mobilna garda, alpinski strelci in drugi oddelki. Za edinicami pariške garnizije so stopali rjavi alžirski strelci, čete iz Tuni-sa, Maroka ter Senegalci. Ulice so kar odmevale navdušenih vzklikov. Končno se je pojavila tujska legija, ki so ji množice burno vzklikale. Za temi so prikorakale pontonske čete. Osebnosti na predsedniški tribuni so živahno ploskale. Na dnu avenije pri Trgu sloge je bilo slišati navdušenje, kakršnega nihče ne pomni. Ljudje Tudi Nemci se odpravljajo na pogajanja v Moskvo V Londonu In Parizu pravijo, da ne morejo ved popuščati — Odločitev mora pasti v najkrajšem času London, 14. julija, z. V vladnih krogih potrjujejo, da predstavljajo poslednja navodila, ki so bila poslana v Moskvo zadnjo koncesijo Anglije in Francije, da se od. stranijo težkoče, ki še obstojajo glede sklenitve angleško-francosko.ruskega pakta. V Londonu pričakujejo, da bo sedaj tudi Moskva to upoštevala. V oficielnih londonskih krogih so glede izida moskovskih pogajanj še vedno optimistični. Na čimprejšnjo zaključitev moskovskih pogajanj polagajo tem večjo važnost, ker se je izvedelo, da, odpotuje čez 14 dni v Moskvo nemška delegacija, ki bo vodila go. spodarska pogajanja z Rusijo. Po nazira-nju merodajnih londonskih krogov, bodo prihodnji dnevi za moskovska pogajanja odločilnega pomena. Kakor se izve, je angleška vlada v svojih najnovejših navodilih poslaniku Seedsu opustila zahtevo po garancijah za Nizozemsko, Luxemburg in Švico, obenem pa je podala v njih tudi svojo definicijo indi-rektnega napada. Po tej definiciji je indi-rektni napad na Rusijo podan tudi v primeru, ako bi kakšna tretja država s svojim vplivom povzročila notranji prevrat v onih državah, ki meje na Rusijo. Pariz, 14. julija w. Vesti, da bo poslan v Moskvo vodilni član francoskega generalnega štaba kljub poluradnim demanti-jem ne utihnejo. »Pariš Midi« poroča iz Moskve, da tam z vso gotovostjo pričakujejo skorajšnji prihod kakega francoskega generala, ki bo pooblaščen voditi vojašVa pogajanja, ker vztraja Moskva na tem, da se še pred podpisom političnega pakta končajo vojaški dogovori. Tudi »Pariš Soir« vztraja pri tej informaciji in nagla-ša, da so prišla moskovska pogajanja v odločilen štadij. Vsi pariški listi podčrta-vajo, da hočeta sedaj Anglija in Francija za vsako ceno doseči čimprejšnjo odločitev Moskve. Rooseveltovo pismo papežu Ameriki, ne pa tudi za mir drugod. Roosevelt je v svojih novejših govorih večkrat pobijal domnevo, da se prihodnja vojna Amerike ne bo tikala. V koliko je vplival na široke ameriške množice, j se seveda ne da presoditi, vidi pa se, da članov narodnega predstavništva ni vseh prepričal. Seveda pa je treba na sedanjo borbo okoli spremembe ameriške nevtralnosti gledati tudi skozi očala ameriške notranje politike. Bližajo se namreč predsedniške volitve, ki bodo že prihodnje leto, in Rooseveltovi nasprotniki imajo ves | interes, da kolikor mogoče zmanjšajo njegov vpliv. Njihov boj proti spremembi zakona o nevtralnosti je v glavnem boj proti Rooseveltovi osebi in proti poskusu njegove tretje kandidature, ki še vedno ni povsem izven možnosti. Vprašanje, kdo bo v tem boju zmagovalec, je za sedaj še odprto. Vsi znaki kažejo, da je Roosevelt pripravljen sprejeti tudi konflikt s kongresom. Kako pa bi se spor utegnil potem razvijati ,ni tako lahko predvidevati. Ameriška ustava ne pozna namreč za ta primer nobene določbe, ki bi nam dovoljevala točnejše prognoze. Rim, 14. julija. AA. (Havas). Izve se, da je msgr. Zicognani, apostolski delegat v VVashingtonu, ki je nedavno aopotoval v Rim. predal tajništvu Vatikana osebno sporočilo Roosevelta za sv. očeta. Roosevelt pravi v sporočilu, da z največjim za nimanjem in simpatijami spremlja akcijo Vatikana za ohranitev miru ter naglaša veliko moralno avtoriteto sv. očeta. Ameriška letalska oporišča na Aljaski Washington, 14. julija. AA. Havas: Predsednik Roosevelt je izdal odredbo za graditev 5 novih letalskih oporišč, na otokih ob obali Aljaske. Ta sklep sloni na zakonu z dne 25. maja. t. 1. Oporišča so velikega pomena za narodno obrambo. Romunski obrambni sklad Bukarešta, 14. julija. AA. (Reuter). Ru-munski finančni minister Constantinescu je podal pred ministrskim svetom obširno poročilo o proračunskem stanju na koncu drugega tromesečia tekočega proračunskega leta. Naglasil je, da je bilo v rednem proračunu določenih skupno 32 mi-ljard 220 milijonov lejev za sklad narodne obrambe, 6 miljard lejev r»r —> ^klad letclstva in mornarice. Italijanski poslanik pri Kjoseivanovu Sofija, 14. julija. AA. (Štefani). Bolgarski ministrski predsednik Kjoseivanov je danes sprejel italijanskega poslanika in se z njim dalje časa razgovarjal. Dolg Forst^rjev razgovor s Hat?srjem Gdansk, 14. julija. AA. (Reuter). Izdano je bilo uradno obvestilo o sprejemu po. krajinskega voditelja narodinosocialistične stranke Forsterja ter šer pa ie končal z besedami: Žrtvovali > ogromne napore za ohranitev miru in s temi naoori nadaljujemo tudi danes prav tako odločno kakor naši predniki. Proslava v Beogradu Beograd, 14 julija, p Francoski narodni prazniK je bil danes v vseh večjih krajih naše države proslavljen zelo svečano, posebno pa v Beogradu. V prostorih francoskega poslaništva se je dopoldne zbralo izredno mnogo zastopnikov diplomatskega zbora raznih nacionalnih udruženj, kulturnih in humanitarnih društev vojske in cerkva posebno mnogo pa beograjske akademske omladine. Pri svečani proslavi je francoskega poslanika kot zastopnika Francije nagovoril vodja francoske kolonije v Beogradu polkovnik DenteL Poslanik Brugere mu je odgovoril in je naglasil, da so v vseh evropskih državah gotovo odločilna čuvstva onih, ki so se kdaj bojevali in spoznali strahote zadnje vojne ter njeno razdejanje. Zato je prepričan, da bo vendarle mogoče najti za vsa vprašanja tako rešitev, da ljudem ne bo treba seči po orožju. Politične sile Francije, njeno orožje, njeni zavezniki, v prvi vrsti pa njeno edinstvo, predstavljajo danes za ohranitev miru najboljšo garancijo. V drugem delu svojega govora je Brugere izrazil svoje zadovoljstvo, da se je proslave današnjega praznika udeležilo toliko število francoskih prijateljev. Ti prijatelji nam dajejo veliko moralno moč. »Naj zato«, je dejal, »izkoristim tudi to priliko in našim jugoslovenskim prijateljem izrazim svojo veliko zahvalo v svojem in v imenu svojih rojakov, pa tudi vso veliko udanost, ki jo nosim globoko vkore-ninjeno v srcu do njihove krasne in hrabre domovine. Naj dobro vedo. da v svojih mis!?h ne ločimo in nikdar ne bomo ločili jiigoslovenske stvari od francoske. S takšnimi čustvi vam kličem, da vedrega duha in polni zaupanja izpijemo čašo v sknpno s'avo in blagostanje naših dveh velikih držav. Živela Jugoslavija! Živela Francija!« NewyoršM žuaan o ljubezni Amerike do Francije New York, 14. julija. AA (Havas) Sncči se je vršil v New Yorku velik banket o priliki predvečera francoskega narodnega praznika Na banketu je govoril newyor-ški župan Laguardia, ki je dejal, da obstoji embargo (prepoved) na orožje in muni-cijo, da pa ne obstoja embargo na ljubezen med narodi. Dokler bo Francija proslavljala 14. julij, je dejal Laguardia. bo obstojalo na svetu upanje Francija in Amerika nimata potrebe, da bi se morali spoznati s posredovanjem, kajti Amerika in Francija se ljubita. Milijon Angležev bo v avgustu pod orožjem Ogromni pomorski in letalski manevri bodo nova manifestacija angleške odločnosti in pripravljenosti „Churchillove značke" London, 14. julija z. Uradna objava o vpoklicu 12 letnikov mornariških rezervistov in o dodelitvi 100 trgovskih ladij v rezervo vojne mornarice v zvezi s kombiniranimi manevri mornarice in letalstva, ki bodo v avgustu in septembru, tolmačijo splošno v londonskih političnih in diplomatskih krogih kot dokaz, da je Anglija pripravljena na vse eventualnosti. Uradno poročilo admiralitete sicer naglaša, da gre za običajne manevre, vendar pa si vsa javnost razlaga dejstvo, da bo za časa teh manevrov pod orožjem milijon vojakov, kot pripravo na morebitne dogodke, ki bi utegnili priti v jeseni. V Londonu je mnogo politikov, ki se boje, da se bliža kriza, in ki vidijo zato v teh manevrih novo in resno opozorilo vsem onim, ki računajo morda še sedaj z neodločnostjo Londona. Propaganda za vstop Winstona Churchilla v vlado je silno narasla. Mnogi parlamentarci vseh strank so z neznane strani dobil danes značke s sliko Churchilla. Zatrjuje se, da je bilo izdanih odnosno naročenih 10 milijonov takih značk. Današnji »Daily Miror« objavlja članek Churchilla o mednarodnem položaju, v katerem naglaša, da so zaman vsi manevri, s katerim bi radi povzročili zopet razdor v angleški javnosti in morda celo med Anglijo in Francijo Angleško-francosko zavezništvo je danes tako čvrsto, da ga ne more ničesar več omajati V Rimu in Berlinu se morajo tega zavedati, dokler je še čas. Tu4?i miHfost Poljakov stalno mobiliziran London. 14. julija z Anglija in Francija sta sklenili, da bosta izdatno podprli Poljsko in ji omogočili, da drži do nadaljnjega stalno en milijon vojakov pod orožjem. V ta namen bo Anglija prispevala pet Francija pa tri in pol milijona funtov. Ra-ren tega bo Angliia dala Poljski še 8 milijonov funtov kredita za nabavo surovin, ki so nujno potrebne za poljsko vojno industrijo. Angleško letalsko oboroževanje London, 14. julija, br. Angleški letalski minister Kingsiey Wood si je danes ogledal nove tovarne podjetja Rolls Royce, v katerih izdelujejo letalske motorje v serijah Minister je pri ogledu tovarne poudaril. da je bila zgrajena v rekordnem času. Jeseni so »a stavbišču zapele lopate, 10 mesecev pozneje so iz nove tovarne prišli že prvi stroji. - Prav taka tovarna se sedaj gradi v bližini Birminghama. Nato je minister govoril o letalskem oboroževanju. Poudaril je, da je angleška vlada z včerajšnjimi dodatnimi krediti povečala letošnje po proračunu določene izdatke za narodno obrambo na 730 milijonov funtov (200 milijard din). Za letalstvo bo izdanih 260 milijonov funtov, poleg tega pa se bo znatno povečal tudi kader letalske vojske. V izredno veliki meri pa pospešujejo izvežbanje letalcev najnovejši poleti na kontinent. Ob zaključku je minister še poudaril, da se je pro-- dukcija letal in letalskih strojev v Angliji j tako zelo dvignila, da lahko angleške tovar-j ne neovirano dobavljajo letala prijatelj-j skim državam. Ameriška letala za Anglijo London, 14. julija, br. Angleška vlada je že pred nekaj meseci naročila pri neki ameriški letalski tovarni 60 ogromnih letal za svojo vojsko. Prvo tako letalo je danes v poletu preko Atlantskega oceana prispelo v Anglijo. Letalo je srečno pristalo v Felixtownu. Od Nove Fundlandije do Fe-lixtowna je rabilo za polet 16 ur. Letalo je težko 15 ton. Njegov akcijski radij znaša 6300 km. Avtomatičen angleški protiletalski top London, 14. julija. AA. (Havas) List »Star« prinaša kot senzacijo vest da je bil izdelan in že preizkušen nov angleški protiletalski top kalibra 3.7 palca. Ti novi topovi bodo razdeljeni v skupine po 4 ter bodo z električnim pogonom delovali avtomatično. čim bodo opazili sovražno letalo. Štirje topov bodo skupaj izstrelili 50 granat v minuti, ki bodo šle do višine 7 milj (12.000 m). Pri dosedanjih se je ugotovilo, da ta najnovejši top z največjo sigurnostjo zadene določeno premično tarčo. Vojaška posvetovanja v Parizu Pariz, 14. julija, o. Po današnjih vojaških svečanostih je bil posvet zastopnikov angleškega in francoskega genralnega štaba. Razpravljali so o nadaljnjih skupnih poletih. Frtncoska ltala bodo v kratkem poletela v Anglijo, sledili pa bodo skupni poletih. Francoska letala bodo v kratkem nemško in italijansko mejo. Prav tako so se dogovorili glede skupnih poletov na Poljsko, v Egipt, Turčijo in Rumunijo. ★ Danski pogoj za angleški polet na Poljsko Kdbenhavn, 14. julija o. Danski minister za narodno obrambo Anderson je izjavil, da angleška vlada še ni zahtevala od danske vlade pooblastil, da bi njena vojna letala lahko preletela dansko področje na poti na Poljsko. Danski informirani krogi pravijo, da poleti vojnih letal tujih sil čez vojno področje ne predstavljajo kršitve danske nevtralnosti pod pogojem, ako se izvrše preko področja, ld za letala ni prepovedano, in je o poletu HnTi«irn vlada pravočasno obveščena. Franco ne veruje v vojno »Španija bo za vsaf*«* ceno skušala ostati nevtralna44 Zdravici v San Sebastianu Lizbona, 14. julija. AA. (Havas) General Franco je izjavil v intervjuvu, ki. ga je dal ravnatelju portugalskega lista »Diario de Notos«: Novi režim v Španiji ni niti italijanski, niti nemški. Nova španska država bo urejena po čisto španskem zgledu ter bo v socialnem oziru stremela po ukinitvi razrednih borb, pri čemur bo ščitila mali kapital ter skrbela za večje rodbine. Na vprašanje, ali smatra, da bo prišlo do vojne, je general Franco dejal: Ne verujem v vojno in zavračam vsako misel nanjo. Ne uvidim, zakaj se ne bi vsa sporna vprašanja rešila diplomatskim in miroljubnim potom. Španija skrbi zdaj za svojo obnovo ter ji je zato mir zelo potreben. Španija bo skrbela tudi za to, da se ne zaplete v eventualen spopad ter bo skušala za vsako ceno ostati nevtralna, ako ne bo napadeno njeno ozemlje in njena čast ter ak ne bodo ogroženi njeni življenjski interesi. Glede obiska grofa Ciana je Franco dejal .da Ciano vrača obisk, ki ga je napravil notranji minister Suner v Italiji. Ciano je Španskemu narodu prinesel pozdrave italijanskih prostovoljcev, ki so se plemenito in slavno z nami borili. Glede odnošajev s Portugalsko je general Franco dejal, da imata Španija in Portugalska skupen zemljepisen položaj in da bodo zaradi tega odnošaji med obema državama ostali ozki in prisrčni. i San Sebastian, 14. julija. AA. (Štefani) Na uradnem banketu ,ki ga je priredil v čast italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana je imel general Franco zdravdco v kateri je med drugim dejal: »čustva prijateljstva med našima državama so se rodila iz skupne zgodovine, v teku katere so večkrat rimske legije s svojo krvjo oplodile našo zemljo, a večkrat so spet Španci imeli čast, da so na tleh sestrske Italije pustili svoja trupla v večnem pokoju. Sedaj pa je to prijateljstvo postalo stokratno zaradi bratstva naših armad, ker je utrjeno s krvjo, prelito v skupni slavni zmagi.« Na koncu je Franco poudaril, da špa_ nija nikoli ne bo pozabila ducejeve obljube, da bo Italija ob strani Španije vse do zmage. »Tisti, ki žele močno in veliko Španijo, so naši prijatelji, niso pa to tisti, ki jim naš preporod ni všeč.« Na zdravico je odgovoril italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je poudaril, da je tudi italijanski narod vesel zmage španskega naroda, saj je italijanski narod tri. leta delil upanje Špancev na zmago in so se Italijani ramo ob rami borili s Španci. »Danes pozdravljam v vas šefa Španije, ki si je nazadnje pridobila svoj mir, po. zdravljam vas vako iskreno, kakor smo pozdravili vse vaše zmage.« Dve vohunski aierl v Parliu In Londonu V Parizu sta bila poleg drugih aretirana dva novinarja, v Londonu pa osumljenec, ki se je izdajal za novinarja Pariz, 14. julija. AA. (Havas). Več listov trdi, da sta novinarja, ki ju je oblast prijela v zvezi z vohunsko afero, šef poročevalskega odseka »Tempsa« Aubin ter zbiralec javnih oglasov za »Figaro« Poyer. Listi pristavljajo, da sta obadva delala iz lastnih nagibov in da njune delo nima nobene zveze s poklicnim delom. Za njuno delo imenovana lista nista vedela. Pariz, 14. julija, o. Pariški dopisnik »Daily Expressa« poroča v zvezi z aretacijo dveh znanih pariških novinarjev, da vodi policija preiskavo proti 150 osebam, ki so osumljene, da so bile v službi nemške propagande. Dosedanja preiskava je dokazala, da so imeli nekateri osumljenci zveze z nemškim agentom, ki je bil nedavno izgnan iz Francije. Zatrjuje se, da je ta agent dobival iz tujine mesečno okrog 400.000 frankov, ki jih je delil med svoje francoske sotrudnike. Poleg policije vodijo tajno preiskavo tudi vojaške oblasti. Današnji »Temps« objavlja kratko redakcijsko notico, v kateri zatrjuje, da je njegov aretirani urednik Aubin opravljal le podrejene posle in da ni imel nikakega vpliva na politične rubrike lista. Tudi »Figaro« objavlja pojasnilo, da aretirani Po-yer ni bil član uredništva, marveč uradnik uprave lista. Ker sta aretiranca izdala svoje pomočnike, pričakujejo nadaljnjih aretacij. London, 14. julija, br. Pred kratkim so v Londonu prijeli novinarja Adamsa, ki se je kot novinar udejstvoval na športnem področju, a nastopal hkrati tudi kot zastopnik nekega dresdenskega podjetja. Danes se je pričel proti njemu proces. Državni tožilec je v obtožnici ugotovil, da je bil Adams v novembru preteklega leta v Nemčiji in se tam sestal z nemškimi vohunskimi agenti, že tedaj je bil osumljen vohunstva in odtlej je nemška protišpijo-nažna organizacija odpirala njegovo korespondenco in jo fotografirala. Ugotovila je, da je pošiljal v Nemčijo svoja vojaška poročila v obliki nedolžno sestavljenih športnih poročil. Denar za svoje delo je prejemal kot zastopnik omenjenega dresdenskega podjetja. Adams je Nemcem preskrboval predvsem podrobnosti o angleških protiletalskih topovih. a vzhoda Protiangleška kampanja Japoncev je vedno hujša Tokio, 14. julija. A A. (Reuter). Na velikem letalskem mitingu je bila sprejeta tudii resolucija, ki pravi med drugim: Cilji japonske križarske vojne na Kitajskem ne bodo doseženi, če se ne odstrani vodstvo britanskega cesarstva od skupine držav, ki so naklonjene čangkajšku. 100 milijonov Japoncev energično zahteva, da se poruši britansko cesarstvo, da se na ta način vzpostavi nov red v vzhodni Aziji. Danes je bila ob 14. v gledališču Dibbia v Tokiu organizirana pod pokroviteljstvom občine velika prireditev, ki se je je udeležilo 50.000 ljudi. Govorniki so imeli ostre protiangleške govore. Po prireditvi so manifestantje v sprevodu hodili po pre-stolniških ulicah in nato odšli proti hiši angleškega poslaništva. Močni oddelki policije pa so preprečili množici, da bi vdrla skozi park do poslaništva. Šanghaj, 14. julija. AA. Reuter: Angleška križarka »Diamant« je prispela v Cing-tau, kjer je zamenjala angleško križarko, ki je odplula v Hongkong. Bojkot angleškega blaga v mestu Cingtau je poostren zaradi velike kampanje, ki jo vodijo japonske oblasti proti Angliji. Pod pretvezo, da je to potrebno iz zdravstvenih razlogov, morajo ostati angleški parniki 24 ur v pristanišču. preden lahko izkrcajo potnike in blago. Neki angleški pamik je moral čakati brez razloga celo 3 dni. Japonske obla- sti ne dajo dovoljenja za dovajanje vode v večja nova poslopja, ki pripadajo angleškim državljanom. Šanghaj, 14. julija, o. V poslopju angleškega konzulata v Cingtavu sta eksplodirali davi dve bombi. Eksplozija je povzročila precejšnjo škodo, k sreči pa ni zahtevala človeških žrtev. Japonski konzul se je zaradi tega atentata opravičil' pri angleškem konzulu in obljubil strogo preiskavo. Ruska poročila o bojih v Mongoliji London, 14. julija. AA. Reuter poroča iz Moskve, da glavni generalni štab sovjet-sko-mongolskih čet kategorično demanti-ra trditev japonske kvantunške armade, da so rusko-mongolske čete uporabljale bombe s strupenimi plini in bacili o prilL ki nedavnih borb na mandžursko-mongol-ski meji. Japonske trditve slone na lažeh in intrigah. Japonci so skrbno pripravljali avanturo v pokrajini okoli Buirske-ga jezera. V borbah na mongolsko,man. džurski meji od 6. do 12. julija je padlo okoli 2.000 Japoncev in Mandžurcev, 3.000 pa jih je bilo ranjenih. Sovjetske čete so ujele 254 sovražnikov, zajele 4 topove, 4 tanke, 15 oklopnih avtomobilov, 70 strojnih pušk ter drugi vojni material. Lebrunova poslanica Pariz, 14. julija. AA. (Havas). Predsednik francoske republike Lebrun je naslovil na francoski narod po radiu poslanico o priliki današnjega narodnega praznika. V tej poslanici je Lebrun predvsem omenil, da francoski narod na današnji narodni praznik proslavlja tudi 1501etnico francoske revolucije. Zatem je v glavnih potezah podal zgodovinske dogodke, ki so rodili francosko republiko pred 150 leti. Končno je pozval vse Francoze, naj se pokažejo kot prave sinove francoske domovine in naj disciplinirano nadaljujejo z delom za svojo držalo. Lebrun angleškemu kralju Pariz, 14. julija. AA. (Havas). Lebrun je poslal kralju Juriju brzojavko, v kateri med drugim pravi: Sijajno vedenje angleških čet je izzvalo navdušenje vseh. Z navdušenjem smo gledali, kako stopajo po 20 letih angleške čete skozi Slavolok zmage. Pariz je ponovno pozdravil tovariše, torej tiste, katerih navzočnost simbolizira solidarnost in skupnost idealov naših dveh narodov. Francosko odlikovanje beograjskega rektorja Beograd, 14. julija. AA. Francoski poslanik na našem dvoru je izročil danes rektorju beograjske univerze Dragosavu Jovamoviču red legije časti tretje stopnje. »Jadran" v Gdynjl Varšava, 14. julija. AA. (Pat). Zastopstvo jugoslovenske šolske ladje »Jadran«, ki se mudi v Gdinji, je prispelo danes v Varšavo. Zastopstvo se je najprej vpisalo v knjigo predsednika republike, zatem pa ie obiskalo šefa generalšataba poljske mornarice in suhozemne vojske. Ob 11. je položilo venec na grob neznanega vojaka. Opoldne je načelnik generalštaba poljske mornarice priredil našemu zastopstvu kosilo. Varšava, 14. julija. AA. (Pat). Posadka jugoslovenske šolske ladje »Jadran« je obiskala vojno pristanišče, kakor tudi naprave v trgovskem delu pristanišča Gdy-nje, nato pa je obiskala kopališče Jastra- aja. Dragi petorčki ? Mexico, 14. julija. AA. (DNB) List »Uni-versal Grafico« prinaša vest. da so zagledali svet petorčki v kraju Alkara v Obre-gonu v Tabaski. Rodili so se trije dečki in dve deklici. Vsi otroci so zdravi, pač pa se zelo slabo počuti njihova mati, ki je žena nekega novinarja Dr. StrafeUa obsojen na 3 let zapora Gradec, 14. julija. AA. (DNB). Včeraj se je končal proces proti nekdanjemu predsedniku avstrijskih zveznih železnic dr. Strafelli. Zaradi zlorab denarja graške cestne železnice je bil StrafeUa obsojen na pet let strogega zapora. 1 Beležke Uspeh blejskega sestanka Ob povratku bolgarskega ministrskega predsednika dr. Kjoseivanova v Sofijo razpravlja beograjska »Politika« še enkrat o uspehu blejskega sestanka dr. Kjoseivanova z našim zunanjim ministrom dr. Cin-car - Markovičem. Med drugim pravi: »Pozitivni uspehi blejskega sestanka morajo zares razveseliti vsakega prijatelja sodelovanja med balkanskimi narodi. Ta sestanek je brez dvoma mnogo doprinesel k balkanskemu miru in obenem tudi k okrepitvi jugoslovensko-bolgarskega prijateljstva, ki ostane kakor se iz vsega tega vidi, še dalje eden najkrepkejžih temeljev balkanskega miru.« Sokol in Junak Ob vsejunaškem zletu v Sofiji je prinesel znani politični tednik »Šlobodna misao« iz Nikšiča daljši članek, v katerem v uvodu pravi: »Sedem tisoč in več jugoslovenskih Sokolov je v Sofiji na zletu bolgarskih Junakov. Srečali so se balkanski Slovani, Jugosloveni iz Bolgarije in Jugoslavije. Srečali sta se dve naši najelitnejši nacionalni organizaciji, Junak in Sokol. Slič-nih organizacij nimajo drugi evropski narodi. Sokolsko-junaško organizacijo imajo samo Slovani. To je tudi razumljivo, saj noben narod ni tako trpel zaradi nesloge in nezavednosti kakor so trpeli slovanski narodi. Sokolska organizacija je zraHa iz nujne potrebe po slovanski slogi, po slovanski zavesti, zato je slovanstvo tudi njeno osnovno načelo.« Akademiki JRZ in jugoslovenska ideja Akademiki JRZ na beograjski univerzi imajo svojo organizacijo, znani »Slovenski jug« Društvo je bilo poprej nekaka elitna garda dr. Stojadinoviča, ko pa je ta padel kot predsednik vlade, je tudi »Slovenski jug« prešel v roke pristašev ministrskega predsednika Dragiše Cvetkoviča. Člani društva so izdali sedaj proglas, v katerem obsojajo politiko dr Stojadinoviča in utemeljujejo svoje stališče Na koncu pravi proglas: »Gojimo in negujmo jugoslovenski nacionalizem, ker je on najboljši branik, ki nas bo zaščitil pred vsemi nasprotniki in nevarnostmi!« Iz staroradikalne stranke Kakor poročajo iz Beograda, je včeraj posetilo Aco Stanojeviča v Knjaževcu več staroradikalnih prvakov pod vodstvom Krste Miletiča. Informirali so ga o momenta-nem stanju politične situacije in posebej še o separatni akciji bivših ministrov dr. Laze Markoviča m Ante Radojeviča. Upravna razdelitev Slovaške Ustavni odbor slovaškega parlamenta je odobril načrt zakona o upravni ureditvi Slovaške. Načrt, ki ga mora sprejeti sedaj še plenum parlamenta določa, da se bo Slovaška razdelila na sedem komitatov (žu-panij). Njih sedeži bodo v Bratislavi, Nitri, Trenčinu, Ružomberku, Prušovc. Mihalov-. cih in v Banski Bistrici. Komitati bodo razdeljeni še na sreze. Na čelu komitatov bodo stali veliki župani, ki jih bo imenovala vlada in za katere ni potreba, da bi bili vzeti iz uradniškega kadra. Komitati bodo obenem predstavljali samoupravne pokrajine pod vodstvom posebnih komitat-skih odborov, ki pa bodo tudi imenovani od vlade. Poljski glas o češki emigraciji Ugledni poljski list »Illustrowani Kuryer Codzienny« objavlja dolg članek znanega poljskega pisatelja Pruszynskega o češki emigraciji. Avtor opisuje podrobno, kako je nastala in kam se je najprej zatekla češka emigracija. Pri tem obžaluje, da se Cehi, ki prihajajo na Poljsko in zelo simpa-tizirajo s Poljaki, ne ustavljajo za stalno na Poljskem, temveč se podajajo v oddaljenejše države evropskega zapada in celo v Ameriko. Tam jih Benešev krog, tako piše Pruszynski, spet pokvari in se spet navdušujejo za »zmago demokracij«, namesto da bi ostali zvesti ideji poljsko-češkega sodelovanja, kakor jo kažejo takoj ob odhodu iz svoje domovine in prihodu na Poljsko. Storili bi bolj pametno, ako bi se raje držali blizu Varšave kakor pa blizu Chica-ga ali Londona. Poljsko-češko bratstvo bi se takoj izkazalo kot važen činitelj v sedanjem položaju. Pruszynski posebno obžaluje, da zapuščajo Poljsko mnogi odlični češki piloti, ki bi lahko pokazali svoje sposobnosti tudi na Poljskem. Pruszynski je dal svojemu članku naslov: »Ničesar se niso naučili, vse so pozabili«, s čimer misli vse one Čehe, ki se še vedno pustijo vplivati »od Beneševih zablod«, kakor pravi sam. Škoda, da ni Prus-zynski objavil članka o poljsko-češkem bratstvu že pred enim letom... Ideološka preobrazba čeških učiteljev Sedanji odgovorni nemški in češki krogi v Pragi se po poročilu budimpeštanskega vladnega organa »Pester Lloyd« že nekaj časa bavijo z zamislijo organiziranja posebnih ideoloških tečajev za češke učitelje, ki da so bili preje »vzgojeni skoraj izključno le v Beneševem duhu, dočim se sedaj kaže potreba, da se kot vzgojitelji bodočih generacij duhovno preusmerijo v znamenju sprememb, ki so nastopile«. Zanimiva tiskovna pravda v Parizu Dva znana pariška dnevnika, »Epoque« in »Humanite«, sta v zadnjem času večkrat javno napadla francoskega poslanca, bivšega letalskega ministra in znanega publicista Marcela Deata, kateremu sta očitala, da vzdržuje zelo tesne zveze z uglednimi nemškimi osebnostmi in da je pod njihovim vplivom ponovno pisal v listu »Oeuvre«, da se »za Gdansk ne splača umirati«. Dčatova izvajanja smo pred tedni zabeležili tudi v »Jutru«. Sedaj poročajo listi, da bo Dčat tožil oba navedena lista zaradi klevete ta bo zahteval od vsakega po pol milijona odškodnine. Tožena lista bosta seveda imela težko nalogo, če bosta skušala pred sodnijo dokazati svojo trditev, da je Dčat pisal svoje članke pod vplivom svojih'nemških prijateljev. 1 Nemška pisma gospoda Stevena King-Hola Minister dr. Gobbels pobija angleško propagando Kakor je znano, se je razvil v zadnjem času oster boj za evropsko javno mnenje v glavnem med angleško in nemško propagando. Nemci imajo svojo propagandno akcijo že davno sistematično izgrajeno, Angleži pa so si šele v tem mesecu ustvarili svojo, dočim so angleške radijske postaje v vseh možnih jezikih pridno na poslu že par mesecev. Zlasti razširjajo vesti v nemškem jeziku, da bi vplivale na razpoloženje v Nemčiji sami. V nemškem jeziku izhaja v Londonu tudi posebna tedenska revija, ki se razpošilja po vsej Evropi. V včerajšnjih nemških listih obračunava minister za propagando dr. Gobbels zelo ostro z novim načinom angleške propagande, o katerem se zdi, da je zelo učinkovito organiziran. O tem posnemamo po uradnem nemškem poročevalskem uradu DNB objavo, ki jo je sporočila agencija »Avala« in ki med drugim pravi: V zadnjih tednih je Nemčija preplavljena s pismi, ki se po zunanjem izgledu zdijo privatna pisma. Ta pisma prihajajo s pošto iz Anglije ter so napisana z namenom. nahujskati nemški narod proti vodstvu. V zadnjih dneh je prispelo veliko število pisem od nekega Stevena King-Hola, ki se na neumen način poskuša približati »dragemu nemškemu čitalcu«, ter ga spraviti v defetistično razpoloženje. Z o žirom na dejstvo, da so bila pisma poslana v Nemčijo v posebno velikem številu, smo se pobrigali, da v Londonu dobimo podrobnejša obvestila o pravem izvoru teh pisem Ta naš poizkus je dal presenetljive rezultate. Dobro obveščeni krogi so ugotovili, da Steven King-Hol sploh ni privatna oseba, za katero se izdaja, temveč je v službi novoustanovljenega propagandnega oddelka zunanjega ministrstva, ki ga vodi sir Robert Vansitart. Angleški zunanji minister lord Halifax ve osebno zelo dobro za ta pisma ter jim je celo botroval. Na ta način pooblaščeni Steven King-Hol se obrača torej na »dragega nemškega čitalca« ter mu sporoča. da je služil kot angleški pomorski oficir v kr. mornarici od leta 1906 do 1928. Pred tremi leti je začel z informativno službo, v kateri je zaposlenih sedaj že 40 ljudi. King-Hol pravi, da je njegova informativna služba zasebna ustanova, ki jo vodijo privatne osebe in ki želi javnost informirati popolnoma neodvisno od vpliva dnevnega tiska in drugih činiteljev. V daljših razlaganjih se King-Hol bavi s svojimi vojnimi doživljaji ter pravi, da ve, kako vojna izgleda in da želi mir, ako lahko ta mir uživa pod častnimi pogoji. »Zdaj se vprašujem,« pravi King - Hol, »ali bomo ohranili mir. V to zelo dvomim.« Nato se avtor pisma na ogorčen način izraža o »nesramni kršitvi monakovskega sporazuma« s strani nemške vlade, ter pravi, da so nemški voditelji kakor Rib-bentrop, Gobbels in Himmler »nemogoči ljudje«, s katerimi je nemogoče sklepati sporazume, ki bi jih držali. Hitlerjeva beseda, pravi King-Hol, ima danes v Angliji zelo nizek tečaj, dasi mogoče za Nemce zveni to zelo prozaično. Zato ni Izgledov, da bi Angliija dala Nemčji kakršnekoli koncesije, preden ne bo ponovno zaupala nemški besedi. Odstopiti kolonije po tem, kar se je dogodilo v Pragi, res ne bi pomenilo praktično vodenje politike King-Hol trdi, da je nemška politika v mnogem nerazumljiva ter poskuša prepričati čitatelje, da se je v Angliji zelo resno razpravljalo o vrnitvi kolonij, dokler ni prišlo do ropa Češkoslovaške. Nemška vlada trdi sedaj, da jo Anglija obkoljuje. Pisec razpravlja nato o vprašanju možnosti uspeha v eventualni vojni ter straši čitalce z Ameriko, blokado itd. Svetuje Nemčiji, naj se uči od Angležev v zunanji politiki ter nadaljuje: »Res je, da so Italijani vaši zavezniki. Toda Italijani se sami mučijo s surovinami in nimajo nobene odporne sUe. In končno kaj bi se zgodilo po končani vojni? Sklenjen bo mir, napram kateremu bo versajska pogodba prava otroška igračka. Končna odločitev je v naših rokah. Vaš firer in ne moj stari ministrski predsednik bo oni, ki bo dal signal za napad, ko bodo porušeni vsi mostovi Bojim se, da sta Gobbels in Rib-bentrop zatajila firer ju važne informacije.« Pismo se konča s pozivom naj nemški čitalec premisli vsebino pisma ter ga nato pokaže prijateljem ter o njegovi vsebini z njimi razpravlja, nato pa pošlje King-Holu osebne pripombe. Propagandni minister dr Gobbels se bavi z vsebino tega pisma v »Volkischer Beobachter« pod naslovom »Odgovor Angliji«. »Vi, Steven King-Hol,« pravi Gobbels med drugim, »se s pamfletom obračate na nemški narod. Mi se sploh ne bi bavili z vašim pismom, ako bi vi stvarno bili. kakor pišete, privatna oseba. Toda mi smo izvedeli, da ste v službi angleškega zunanjega ministrstva in da so vaša pisma napisana po naročilu in z ljubeznivim sodelovanjem lorda Halifaxa. Vi ste torej nekaka uradna oseba. Pišete, da ste angleški pomorski oficir in da ste 21 let služili pri mornarici. Služili ste torej v oni mornarici, ki je od leta 1914 do 1918 izvajala blokado proti Nemčiji, da ni mogla dobiti živeža, ter ste ostali s tem zvest pristaš preizkušenega principa angleške politike v Burski vojni, ko je 27.000 burskih žen in otrok postalo žrtev po angleških koncentracijskih taboriščih. To je zares prepričevalna moralna kvalifikacija za vas. da govorite o pravici in človečanstvu. Nato ste delali 7 let za ministrstvo zunanjih zadev. Tu ste verjetno imeli tudi priliko proučevati zgodovino angleške kolonialne politike, ter ste lahko mnogo zvedeli o sirovostih angleškega imperija nad slabimi narodi, ki so zaupali angleškim obljubam in ki so bili dovolj neumi\i, da sami gredo pod angleški jarem.« Minister Gobbels nato navaja razne podrobnosti iz angleške kolonialne politike prošlih stoletij in nadaljuje: »Najbrž si vi, gospod King-Hol želite angleško kolonialno prakso preskusiti na Nemčiji. Mislite si, da ie najprej treba narode na znotraj razcepiti ter jih tako napraviti zrele za napad, nato pa jih brutalno pobiti. Toda pri nas se to ne bo zgodilo. To smo ml že doživeli leta 1918/1919. To je bil za nas naj grozne jši nauk v zgodovini. Zaradi tega se to nemškemu narodu ne bo drugič pripetilo. Ako bi se vaš eksperiment ponovnega rušenja nemškega naroda posrečil, potem verjetno Angležem sploh ne bi bilo treba več delati. Po njihovem mnenju bi potem Nemci delali za nje. Angleži tudi danes malo delajo, posebno njihovi delavci, ki so že več let brez dela in ki živijo zelo siromašno. Pravite, da pišete zato, ker želite mir. Verjetno gre za isto pacifistično misijo, ki je prisilila Anglijo daviti in izkoriščati narod brez obrambe 14 let. Ukradena nam je bila naša trgovska in vojna mornarica s kolonijami vred. V tem duhu ste nas poniževali, kjer ste le mogli. Vi želite mir, ako ga lahko dobite pod častnimi pogoj L Kdo vam je predložil nečasten mir? Anglija do današnjega dneva ni bila za časten mir z nami. Vi ste nam navzlic svečanim obljubam odvzeli naše kolonije. Vaša država je nesposobna, da napravi te kolonije plodne. Navzlic temu jih nočete vrniti Nemčiji. Vi se sprašujete ali bo ohranjen mir, nato pa odgovarjate, da dvomite, ter nam želite pojasniti, zakaj dvomite. Vam sploh ni treba povedati, kaj vi mislite, ker mi to že davno vemo. Vi smatrate, da za nas strašno zveni, če ču-jemo, da ima »Hitlerjeva beseda danes v Angliji zelo nizek tečaj.« To za nas ne zveni prav nič strašno. Strašno bi bilo, če bi bilo obratno, da bi Hitlerjeva beseda imela v Nemčiji nizek tečaj. Vi pravite v svojem pismu, da ni najmanjšega izgleda, da bi Anglija dala Nemčiji kako koncesijo. Toda mi ne pričakujemo koncesij, temveč zahtevamo pravico. Naenkrat ste se začeli brigati za svobodo Čehov. Toda vi ostanete trdega srca in se niti najmanj ne razburjate zaradi trpljenja drugih narodov, kakor na primer nesrečnih Arabcev v Palestini.« Dr. Gobbels opozarja nato na angleški bojkot nemškega blaga na vsem svetu in pravi: »Vi bi nas gospodarsko radi zadušili, če bi mogli. Vi govorite o krizi in vojni. Toda takozvana kriza obstoja samo pri vas. Istotako zavisi popolnoma samo od vas, ali bo prišlo do vojne. Kako pa bo vojna končala, to pa nam prepustite, ker bo to naša stvar. Pravite, da bi po taki vojni prišlo do miru, napram kateremu bi versajski mir bil prava otroška igračka. To je za nas samo razlog več, da se za tak slučaj prpravimo in da se pobrigamo, da bomo gospodarsko in vojaško bolj pripravljeni kot leta 1914, ko je bil nemški narod gospodarsko brez obrambe in v vojaškem oziru slab.« Londonski demantiji London, 14. julija, br. Publicist Steven King Hol je objavil v današnjih listih izjavo, v kateri pravi, da nima nikakih zvez z vlado ali zunanjim ministrstvom. Dalje pravi, da je zadovoljen, da se je nemški propagandni minister tako zelo pozanimal za njegova pisma in njegovo delo. Angleški listi poročajo, da izdaja King Hol vsak teden posebna poročila in komentarje o notranjih in zunanjih političnih vprašanjih v 50 <£o 60.000 izvodih. Često-krat v njih kritizira tudi angleško vlado. Nocoj pa so lisffl objavili še poseben uradni komunike, H pravi, da angleška vlada nima nikakega opravka s King Holom in da ne sprejme odgovornosti za njegovo delo. Komunike posebej naglasa, da King Hol ni uradnik zunanjega ministrstva. CampbeU gre za veleposlanika v Pariz Beograd, 14. julija, br. Po vesteh iz Londona je bU dosedanji angleški poslanik v Beogradu sir Ronald Campbell imenovan za veleposlanika v Parizu. Kakor znano, se mudi sir Campbell sedaj na Bledu, kjer je za časa svojega diplomatskega delovanja v naši državi še vselej prebil svoj poletni dopust. Sklepi SUZORJA Zagreb, 14. julija, o. Ravnateljstvo Su-zorja je danes nadaljevalo zadnjič prekinjeno sejo. Pravilnik o reorganizaciji zdravniške službe e bil odobren in potrjena kolektivna pogodba z zavodovimi zdravniške službe je bil odobren in potr-zbornic ta zvezo zdravnikov socialnega zavarovanja bo poslan prosvetnemu ministrstvu ta vsem rektorjem univerz predlog, naj se pri medicinskih fakultetah uvede tudi posebna panoga socialnega zavarovanja. Izločilne teniške tekme v Zagrebu Zagreb, 14. julija, a Na Šalati so se danes popoldne pričele izločilne teniške tekme naših prvakov, da bi se na podlagi njihovih rezultatov, sestavilo moštvo, ki bi igralo proti Nemcem za Davisov pokaL Punčec je nekaj bolan, zato sta danes popoldne igrala Mitič in Kukuljevič. Mitič je bil v krasni formi in je premagal svojega nasprotnika v treh setih z rezultati 6 :4, 6 :4, 6 : 2. Jutri bosta igrala Kukuljevič in Palada, v nedeljo pa Mitič in Palada. Iz državne službe Beograd, 14. julija, p. Asistent v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Pavel Lunaček je napredoval za primarl-ja v 6. položajni skupini. V železniški službi so napredovali v 8. položajno skupino pri generalni direkciji v Beogradu prometni uradnik Janez Fuchs, tehniška uradnika Vinko Tancig in Ven-česlav Pirnat, upravni uradnik Srečko Drašler, oficiali Josip Zak, Hermana Kralj, Emil Kobal, Josipina Grum in Josip Koa-jak, poslovodje Leopold Studenčnik, Miroslav Kralj, Vekoslav Benišek Vekoslav Nemec in risar Stanko Gasperlin. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za 15. jull: Na severozapadu se bo pooblačilo tn ohladio. Verjeten je dež. Delno oblačno in vedro vreme pa bo v ostalih delih države. Dunajska, 14. julija. w. Spremenljivo, oblačno, zelo toplo, popoldne krajevne nevihte. v splošnem brez padavin, južno-zapadni vetrovi. ^aši kraji in ljudje Naša in bolgarska mladež — porok boljše bodočnost! Lepi nastopi naraščaja Sokolov in bolgarskih Junakov Sofija, 14. julija Četrti dan vsejunaškega zleta je določen za nastop naše in bolgarske mladine. Človek, ki koraka po sofijskih ulicah, se ne more načuditi vrvežu razgibane množice v civilu, sokolskih in junaških krojih, a ko pride na stadion, se spet ne more načuditi. od kod se je vzelo toliko sveta, da so polni vsi sedeži, tribune in lože. Posamezni sedeži veljajo za domačine do 600 levov, vsi, ki imamo zletne znake — Bolgari bolgarske, mi pa še posebne jugoslovenske — pa imamo prost vstop. Dopoldne so se nadaljevala tekmovanja v lahki atletiki in deseteroboju, v katerih so se posamezne junaške oblasti, sedem po številu, borile za prvenstvo. Deloma je bil današnji dan posvečen tudi prosvetnemu delu. Številni pevski zbori posameznih junaških društev so nastopali za ocene. V celoti je tekma izpričala prav lep uspeh. Že dopoldne so se na stadion zgrinjali posamezni telovadni oddelki, višek mladinskih prireditev pa je bil popoldne. Za uvod so nastopili Junoši, kakor pravijo junaškemu naraščaju. Igrišče je vrvelo razigrane mladine, ki je bila za izvajanja živahno nagrajena. Elegantno so se predstavile še Junošinje, njim pa so sledili jugo-slovenski sokolski naraščajniki, ki so si že po strumnosti svojega nastopa pridobili simpatije gledalstva. Kritje, izvajanja, gibi, sestopi, odhod — vse je bilo tako dovršeno, da jih po pravici štejemo med najboljše. Bolgari so se lahko prepričali, da v sokolskih telovadnicah rase krepak in zdrav rod, ki bo kos nalogam bližnje bodočnosti. Ko so naši Sokoliči odhajali, je stadion odmeval od klicev »hura« in »zdravo«. Tudi sicer je vedenje naših Sokoličev vzgledno, da so jim polni hvale Bolgari in naši Sokoli. V tramvaju lahko zmerom iznova opaziš, kako naš naraščajnik odstopi prostor starejšemu moškemu ali dami, unifor- niirancu ali civilistu. Njihovo vedenje lahko priporočamo tudi njihovim sovrstnikom doma. Za njimi so nastopili bolgarski naraščajniki in naraščajnice, ki so prikorakali na telovadišče ob sviranju lastnih mladinskih godb. Pokazali so uspehe na raznih orodjih, med katerimi so vzbujali pozornost zlasti premeti čez mizo, vezani s preskoki v višino. Sledili so teki, skoki v daljo in razne igre. Ko so točno ob 18. v lepem kritju pritekle na telovadišče naše naraščajnice, je z Vitoša-planine zavel hladen vetrič, ki se je prijetno prilegal po vročem dnevu. Strnjenost, živahnost njihovega nastopa je vzpodbudila mnoge fotoreporterje in amaterje, da so s svojimi kamerami planili na igrišče. Proste vaje, polne nežnih, plesnih gibov in prelivanj v skupinah, so izvajale tako lepo, da so bile aplavdirane kar sredi vaj, vihar navdušenja pa je zavzel ob zaključku. Zanimive vaje so prikazali junaški naraščajniki iz Sofije in rudarskega okraja Per-nika, ki so jih izvajali z lesenimi puškami z nasajenimi bodali. Nadvse strumno so izvedli zaključni defile, v katerem so para-dirali kakor veliki. Publika je bila razvneta in navdušena, mladi gledalci pa so vdrli na igrišče, da svojim tovarišem od blizu manifestirajo goreče simpatije. V celoti je prireditev zapustila nepozaben vtis. Sliki predočujeta lepe proste vaje naših Sokolje ter del množice na stadionu, kjer Jo nastopom prisostvovalo okrog 50.000 oseb Rdeč! križ vab! Dravski banovinski odbor društva Rotečega križa je sklenil začeti smotrno akcijo za pristop prebivalstva dravske banovine k društvu RK in sodelovanje pri njem. To je storil zlasti zato, ker se je iz poročil svo jih edinic in upravnih oblasti prepričal, da ovira razmah naše organizacije med drugim tudi nerazumevanje širših plasti prebivalstva za vzvišene cilje Rdečega križa. Ena teh akcij je tudi založba večjega števila letakov, ki jih banovinski odbor RK razširja po vsem svojem področju. Letal: vsebuje naslednje lepe misli iz spomenice holandskega RK: >Jaz sem Rdeči križ. Ustanovila me je človeška milosrčnost. Moj namen je dobrota, ljubezen, usmiljenje. Jaz sem angel vanih človeštva. Ne poznam nobenega raz;ločka, med plemeni, narodi, verstvi. Sejem samo seme plemenite čednosti — nesebičnosti! Moj smoter je, da napravim ljudi dobre. Moje delo ne pozna počitka. Hodim po svetlobi, ne bojim se teme in ne skrbe me ovire in težave. Odklanjam vojno. Bojevnikom lajšam rane. Prinašam jim tolažbo. Skrbim za padle v vojni. Pomagam ranjenim. Povijam jim rane in blažim jim bolečine. Pokopavam mrtve junake in varujem njihove grobove. Hodim po vseh domovih. Bivam v bolnišnicah. Nobena nevarnost me ne odvrača pred nalezljivimi boleznimi. Obiskujem bolnike. Parna-gaun invalidom in tolažim vse druge ne. srečnike. Prijatelj sem in dobrotnik vseh narodov. Moja pomoč sega preko morja do najbolj oddaljenih krajev. Pomagam vsem narodom, ki so trpeli v vojni Vsi narodi me spoštujejo. Pod mojo zastavo se zbirajo milijoni ljudi, pripravljeni za vsako žrtev. Varuh sem človečanstva. Moje zna. menje je križ, znamenje Odrešenika, simbol ljubezni. Jaz sem Rdeči križ. Pristopi- te v moje vrste vsi, hi imate dušo in plemenito srce! Tako naj vam Bog pomaga!« Kaj pričakuje Rdeči križ ? Rdeči križ danes prosi Tebe, prosi mene, prosi vse domoljubne rojake, ki jih ne veže vojaška dolžnost, — posebno naše žene in dekleta,—da, se priglasč pri odboru Rde čega križa v svojem kraju za prostovoljno službo v primeru elementarne nesreče, epidemije, posebno pa za primer vojne. Take vrste službe bi bile: upravno-računsko de. lo v bolnišnicah, ambulantah, postajah za prvo pomoč in drugih napravah Rdečega križa, dalje za razna druga dela pri omenjenih ustanovah, kakor za kuhanje, pranje, snaženje in službo v skladiščih, za izdelovanje perila, za sprejemanje in oskrbo beguncev, za zbiranje darov v denarju, v pridelkih in izdelkih itd. Pridi, vsako, dobro dielo je plemenito, dvakrat plemenito, če je storjeno iz ljubezni revežu, siroti, bolniku ranjencu, beguncu. Priglasi se pri odboru Rdečega križa v svojem kraju takoj! Vsaka pomoč nam je dobrodošla. Ti, ki moreš Rdeči križ tudi gmotno podpreti, postani njegov redni član in plačuj mesečno za njegove plemenite svrhe po 2 din. Kdor more več žrtvovati, naj nakloni Rdečemu križu prostovoljne prispevke na naš račun štev. 11.862 pri Poštni hranilnici v Ljubljani, če nisi premožen, pristopi kot podporni član z mesečnim prispevkom 50 par. Ako naj Rdeči križ izpolnjuje svoje dolžnosti, mora imeti na razpolago zadostna denarna sred. stva! Zato ne odlašaj in stopi v naše vrste, ko Te vabijo naši poverjeniki. Razumevaj vzvišene naloge društva Rdečega križa in pomagaj jih izpolnjevati! Današnji čas mora vzbuditi v vsem narodu zavest, da je treba vse sile žrtvovati organizaciji ki deluje v korist vsega naroda! Nova sokolska trdnjava v Beli Krajini Preteklo nedeljo je o tvoril metliški Sokol svoj dom Metlika, 14. julija. V Beli Krajini, v tem biseru slovenske zemlje, je bila preteklo nedeljo otvorjena nova sokolska trdnjava — sokolski dom, ki nosi ime po zaslužnem Sokolu br. En-gelbertu Ganglu. Metliški Sokol si je dal nalogo, da zgradi v okviru sokolske Petrove petletnice sokolski dom, ki naj bi bil ponos vsega jugoslovenskega Sokolstva. Z gradnjo doma so pričeli v marcu 1937., temeljni kamen je bil položen 16 septembra istega leta, dne 9. t. m. pa je bil dom slovesno otvorjen. Na večer pred slavnostnim dnem je bila po mestu velika baklada, katere se je udeležilo vse mesto. Vse hiše so bile okrašene z državnimi zastavami in vsa okna lepo razsvetljena. Sprevod je odšel do hiše staroste br. Gangla, kjer ga je pozdravil starosta br. Nace Hočevar. Za njim sta ga nagovorila še starosta župe br. Marko Sablič in zastopnik župe Ljubljana tajnik br. Fle-gar. Ko je mestna godba zaigrala tri sokolske koračnice, je vsa ogromna množica krenila do sokolskega doma, kjer je bila telovadna akademija. Nastopili so vsi telovadni oddelki z izbranimi točkami, delo domačih vaditeljev in vaditeljic. Vse točke so bile izborno navežbane in izvedene, tako, da so številni gostje iz sosednih žup izjavili: »Pridite gostovat tudi k nam!« Akademija je odlično uspela in je nastopilo na njej 120 oseb domačega društva. Nedelja 9. t. m. je bila razgibana že od ranega jutra. Od vseh strani so prihiteli gosti z železnico, avtobusi, avtomobili in kolesi v skupinah ali posamezno. Ob 11. je bil na postaji sprejem zastopnika Nj. yd kralja Petra II. podpolkovnika Brani- slava Popadiča, ki je prišel iz Karlovca v spremstvu generala Bože Putnikoviča. Pozdravil ga je starosta br. Nace Hočevar. Zatem je krenil sprevod do mestne hiše in je v njem sodelovalo 826 oseb. Tu je pozdravil visokega zastopnika vladarja me- mhnohod, potem p« je bila svečana otvoritev doma. Prvi je govoril starosta br. Nace Hočevar, ki je najprej prosil zastopnika kralja, da odkrije zaveso, ki jo je poklonil društvu naš mladi kralj. Ko se je to zgodilo, je množica v dvorani priredila kralju in kraljevskemu domu navdušene ovacije. Brat starosta je naslovil pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju, godba je zaigrala državno himno, iz možnarjev pa so grmeli streli. Potem je naprosil starosto župe br. Sabli-ča, da proglasi dom za odprt. Govor je izzval navdušeno odobravanje. Ko je izjavil, da je novi dom odprt, je godba zaigrala »Hej Slovani«, ki jo je vsa množica navdušeno pela. Pomemben govor je imel dalje general Božo Putnikovič, ki je odgovoril na vprašanje »Kaj delaš Sokol?« Njegova izvajanja so napravila na vse navzočne globok vtis. Potem so čestitali za župo Ljubljano br. Flegar, za župo Zagreb br. Heu-mer, za župo Novo mesto br. Matko in končno še metliški župan br. Malešič. Tajnik br. Turk pa je še prečital pismene pozdrave I. podstarešine ČOS br. Truhlafa, dr. Ervina Mithe iz Prage in bivšega staroste župe Karlovac br. Mirka Maloviča. Naposled je br. Gangl predal v spomin na slavnostni dan skrinjico s peskom, ki je bil pobran z onega mesta v strugi reke Aache v Tirolskih Alpah, kjer so 21. avgusta 1884. našli truplo smrtno ponesrečenega br. dr. Miroslava Tyrša. S sviranjem in petjem »Le naprej brez miru« je bila veličastna svečanost končana. Ob 16. je bila na telovadišču javna telovadba ob udeležbi nad 2500 oseb. Pri telovadbi je sodelovalo: pri pozdravu državni zastavi 11 praporov in 275 telovadečih, 36 deklic, 46 dečkov, 60 naraščajnic, 51 nara-ščajnikov, 24 članov čet, 32 članic in 52 članov. Tudi orodna telovadba je pokazala lep napredek. Pri točki metliškega Sokola venec narodnih himen je sodelovalo 70 telovadečih. Vse točke so odlično uspele. Ob zaključku je spregovoril še priljubljeni župni starosta br. Sablič, nakar je bila spuščena državna zastava ob petju slovanske himne »Hej Slovani«. Pod milim nebom je bila potem prijetna zabava do odhoda večernih vlakov. Nedeljska svečanost je pokazala, da je vsa Metlika ob strani Sokola. To je spontano potrdila sama. stni župan br. Malešič, načelnica s. Marija Turkova pa mu je po slovanskem običaju ponudila kruha, soli in vina. Narod je navdušeno pozdravljal zastopnika kralja, godba pa je zaigrala državno himno. Izpred mestne hiše je odšel sprevod z 12 konjeniki, 11 prapori in 2 godbama po mestu, burno pozdravljen in obsut s cvetjem od velikih množic občinstva do sokolskega doma. Na Dragah je bil pred zastopnikom kralja Domžale, 14. julija. Včeraj opoldne je na svojem posestvu v Dobu po kratki bolezni umrl upokojeni šolski upravitelj in starosta dobskega Sokola g. Ivan Kuhar. Zdrav in vesel se ]e Se 4. t m. podal na sokolski zlet v Kočevje, a med vožnjo v odprtem avtomobilu se' je prehladil hi od takrat se ni več čutil zdravega. Huda bolezen mu je zdaj vzela živlejnje. Ivan Kuhar se je rodil 1. 1864. v Dobu pri Domžaalh in je 1. 1886. nastopil svoje prvo učiteljsko službo na 4 razredni ljudski šoli v škofji Loki. Tam je deloval samo eno leto, potem je služboval 13 let v Trbojah v kranjskem okraju, ostala svoja službena leta pa je prebil v kamniškem okraju, a po 26 službenih letih se je zaradi bolezni dal upokojiti ter si kupil posestvo v Dobu. Priden in vesten, kakor je bil v šolski službi, se je tudi udej-stvoval na svojem posestvu ter si pridobil v vsem okolišu sloves vzornega naprednega gospodarja. V Dobu je bil od leta 1921. do 1927. tudi župan m so bile njegove velike zasluge ocenjene z odlikovanjem za državljanske zasluge. Bil Je dosleden naprednjak in poštenjak, ki ni poznal nobene zahrbtnosti ln si je s svojim kremenitim in blagim značajem pridobival v krajih, kjer je služboval kot učitelj in potem doma, splošno spoštovanje. Vreden njegov naslednik je bdi sin — KOŽO VAM VARUJEM JAZ! Pekoči sončni žarki pač lahko sijejo na Vašo kožo, toda ne smejo ji Škodovati. Zato uporabljajte mene ! Vaša koža bo namreč tedaj čudovito lepa rjava in že s svojo zunanjostjo boste razode- vali pravega športnika In zdravega človeka, kar si vedno tako želite. edinec, Id pa je umri že pred enim letom v najlepši moški dobi. Kakor oče, tako Je tal tudi sin zgleden sokolski delavec. G. Kuharju je ostala samo hečrka, ki je ugledna posestni ca. Smrt nam je ugrabila moža, vzornika po značaju ln delovanju, ki ga bomo težko pogrešali Zahvalo, na katero ni nikdar računal, mu z vso iskrenostjo izrekamo sedaj in, ko bo njegov pogreb jutri v soboto 15. t. m. ob 16.. upamo, da bodo izkazala zadnjo čast vrlemu možu tudi okoliška sokolska društva v lepih vrstah, ka^ kršne je on tolikokrat vodil, ter z društvenimi prapori. Ivanu Kuharju časten spomin, žalujočim iskreno sožalje! Spomenik so razbili • • • Ljubljana, 14. julija . Pred tedni so prav na tiho postavili v ' muzejskem parku spomenik, ki naj bi baje simboliziral slovensko ženo. Spomenik ni našel dopadenja ne pri kritiki ne pri občinstvu. Kdorkoli ga je videl, ni izbiral besed za svojo sodbo. Glas o tem spomeniku se je hitro razširil po mestu, ljudje so v gručah hodili k njemu, si ga ogledovali od vseh plati, da so v kratkem času vso travico okrog spomenika pomandrali. Kazalo je že, da so se Ljubljančani že sprijaznili z najnovejšim spomenikom češ, naj ostane za znamenje zmešanih časov in skoro je že bila pozaba preko njega. Davi pa so ljudje, ki jih je pot vodila skozi park mimo spomenika opazili, da so preko noči neznani vandali spomenik razbili. Razbili so nos otroku in ženi ter s tem skoro ves obraz, ki ga je bil skoro sam nos, nekaj udarcev je padlo tudi po glavi živinčeta. Na spomeniku so pustili popisan papir, na katerem sporočajo, da se slovenske žene odpovedujejo takim simbolom V našem listu smo ponovno pisaE o tem nakaženem spomeniku, ne vedoč, kdo ga je postavil in zanj dal denar. Ker je zbujal javno pohujšanje mladine in zgražanje vsakogar, kdor ga je videl, smo zahtevali od mestne občine, naj ga odstrani. kar se pa ni zgodilo. ^ Nikakor ne moremo odobravati načina, s kakršnim so dali poškodovala spomenika duška svojemu odporu in protestu za tako »umetnost«, ki so ji določili mesto celo na javnem prostoru, pač pa so imeli lastniki dovelj časa, da bi spomenik pri Razbiti spomenik splošnem odporu javnosti za časa odstran nili. Dejanje, ki je samo vredno obsodbe, pa je dokaz, da se trezni ljudje ne dovoljujejo vleči za nos s »poduhovljeno umeti nostjo«, ki more biti vse drugo le umeti nost nikdar. »Obvestilo« ponočnih razdejalcev, ki so ga pnstni na spomenika Pevska revija v Rogaški Slatini Poročali smo že o pevskem festivalu, ki se bo vršil 6. avgusta ob priliki 151etnice pevskega in prosvetnega društva »Sloge« v Rogaški Slatini. Danes priobčujemo spored tega pevskega praznika. Po povorki v Rogaško Slatino se bo začel točno ob 10. dopoldne v slavnostni dvorani Zdraviliškega doma jubilejni koncert, katerega bo prenašala ljubljanska radio postaja in na katerem bodo pela pevska društva: Bežigrajsko pevsko društvo iz Ljubljane, Domžale iz Domžal, Glasbeno društvo iz Hrastnika, Hugolin Sattner iz Most-Ljubljane, Hum iz Laškega, Kobanci iz Kamnice pri Mariboru, Krakovo-Trnovo iz Ljubljane, Lipa iz Jarš, Lipa iz Slovenske Bistrice, Loški glas iz Lok pri Zagorju, Oljka iz Celja, Pevski odsek bralnega društva iz Tržiča, Pevsko društvo poštnih uslužbencev iz Ljubljane, Ruše iz Ruš, Sava iz Ljubljane, Sava z Jesenic, Septet 2ivkov iz Maribora, Sloga iz Rogaške Slatine, Šolski oder iz Nove cerkve, Trgovski pevski zbor iz Maribora, Vojnik iz Vojnika, Vrbenica iz Krške vasi, Zdraviliški pevski zbor iz Rogaške Slatin«. Sodelovalo bo blizu 600 pevcev. Glede na veliko število pevcev oziroma društev bo prireditev prava revija slovenske pesmi in zna biti ena najzanimivejših pevskih prireditev, ki so se kdajkoli vršile v našem podeželju. Slavja se bo udeležilo tudi večje število glasbenikov in višjih funkcionarjev naših pevskih organizacij. Ob 16. se bo vršil na veseličnem prostoru velik pevski tabor, na katerem bodo zopet nastopila vsa društva in bodo spregovorili tudi nekateri glasbeniki. Po taboru bo velika ljudska veselica z raznovrstnim sporedom Pevski praznik v Rogaški Slatini ima namen medsebojnega spoznavanja in zbližanja pevcev in vabimo k udeležbi._ Postani in ostani član Vodnikove družbe! Višinska sadna in gozdna drevesnica V St. Danijelu nad Prevaljami bodo ju-tri pod vodstvom sreskega kmetijskega odbora v Dravogradu ter pri sodelovanju ostalih kmetijskih organizacij Mežiške doline slavnostno otvorili višinsko sadno in gozdno drevesnico. Ob 9. bo na prostem služba božja, ob 10. blagoslovitev drevesnice, ob 10.30 govori, potem otvoritev drevesnice, ob 13.30 pa uprizoritev igre »Miklov« Zala«. Po igri bo kmečko veselje in prosta zabava, vmes bodo predvajani prizori iz kmečkega življenja in nastopali bodo harmonikarji in pevci. Pri vsej prireditvi bo' igrala godba na pihala. Na slovesnost bodo drevi opozarjali streli iz možnarjev in številni kresovi. V primeru slabega vremena bo prireditev 30. t. m. Prireditev bo na lepem hribčku, odkoder je krasen razgled po Podjunski in Rožni dolini, po Karavankah tja do Dobrača. Za okrepčila bo izborno preskrbljeno v posebnih planinskih šotorih. Št. Danijel je lep izletniški kraj s krasnim razgledom. Dohod ni pretežak. Po romantični dolini se pride iz Prevalj v eni in pol ure ali pa z vlakom do Holmca, odkoder je do Št. Danijela 40 minut. Drevesnica leži 715 m nad morjem m je to najvišja ( višinska) sadna drevesnica v Sloveniji. Drevesnica meri 10.525 m8, od tega je sadne 9525 m1 gozdne 1000 m2. Vsako leto se posadi 3600 divjakov, okrog 1000 orehov in kostanjev ter veliko število gozdnih sadik (macesna in borovcev). Drevesnica ima že svoj lastni vodovod. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno za-nesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. teg. S. bt. »0474/33. ie vesti * Prvi Kongres rezervnih podoficirjev. Danes in jutri bo' imelo Udruženje rezervnih podoficirjev v Beogradu svoj prvi kongres. Danes bo poslovni, jutri pa slavnostni del kongresa, katerega se bodo udeležili tudi predstavniki oblasti in raznih organizacij. Na sporedu slavnostnega dela kongresa je tudi predavanje upokojenega divizijskega generala Rističa o temi »Sodobni podoficir«. Po končanem kongresu bodo kongresisti romali na Oplenac. Sedež združenja podoficirjev je v Beogradu, Ulica sv. Save št. 2. * Smrt uglednega beograjskega odvetnika. Zadet od srčne kapi je umrl ugledni beograjski odvetnik in bivši sodnik Teodor Teja A. Bogatinčevič. Njegov stari oče je bil znameniti trgovec in rodoljub iz šabca, Teja Bogatinčevič, stara mati pa je bila najstarejša hčerka Karadjor-dja. Pokojni Teja je dovršil pravne študije v ženevi kot gojenec kralja Petra I. V začetku svetovne vojne je bil ranjen ter je kot ranjenec prišel v vojno ujetništvo, iz katerega ga je rešilo osvobojenje. Nekaj let je služboval kot sodnik, potem pa je dal ostavko na državno službo ter postal odvetnik v Beogradu. * Ekskurzija naših inženjerjev v Italijo in Švico. Zagrebško društvo za ceste priredi od 6. do 16. avgusta za svoje čla-ne-strokovnjake ekskurzijo v Italijo ln Švico. V prvi vrsti so na to poučno potovanje povabljeni inženjerji, ki so zaposleni pri gradnji cest. Društvo se je obrnilo na razna oblastva in ustanove, da bi podpirali to ekskurzijo in dali udeležencem potrebne dopuste. Udeleženci bodo potovali z velikimi avtobusi, od katerih ima vsak prostora za 25 potnikov. Zbrali se bodo 6. avgusta ob 8. zjutraj v Ljubljani pred glavnim kolodvorom. Opoldne bodo že v Trstu, prenočevali pa bodo v Benetkah. Potne stroške je preračunalo društvo na 2500 do 3000 din za udeleženca, prijave udeležbe pa sprejema do 23. t jn. * Na ekonomsko-Komercialni šoli v Zagrebu je profesorski svet na svoji redni seji za šolsko leto 1939-40 izvolil za rektorja rednega profesorja g. dr. Evgena Sladoviča, za dekana pa rednega profesorja g. inž. Ivana Reitterja. optika/ tfrvp® LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA ] * Razpis banovins^h literarnih nagrad. Da poživi slovensko leposlovno produkcijo, razpisuje tudi letos banska uprava za naj. boljša slovenska izvirna dela literarne nagrade v skupnem znesku 20.000 dinarjev. Nagrade se bodo dajale za leposlovna dela v vezani ali nevezani besedi, ki sploh še niso bila objavljena ali pa bodo izšla v ti. sku v dobi od 1. aprila letos do 31. marca 1940. Od natisnjenih del se bodo upoštevala le izvirna dela, ki bodo objavljena prvič, torej ne prevodi, ne ponatiski in ne predelane izdaje že izdanih del. Upoštevala pa se bodo zlasti taka večja pripovedma in dramska dela, ki obravnavajo katerokoli pomembno dobo slovenske zgodovine in narodnega življenja ter so važna za vzgojo narodne zavesti. Seveda bo odlo. čada tudi pri teh delih umetniška višina, število in višino nagrad določi po svobodnem preudarku glede na število nagrade vrednih rokopisov razsodišče, ki je sestavljeno iz zastopnikov organizacij književnikov in iz članov, imenovanih od banske uprave. V primeru, da ne bo predloženih dovolj takih del, ki bi nagraditev zaslužila. se nagrade ne podele ali le v omejenem znesku in se ostali znesek prihrani za razdelitev po prihodndh razpisih. Avtorji, ki se mislijo udeležiti tega književnega tekmovamja, naj predlože svoja natisnjena dela v 5, nenatisnjena pa vsaj v 3 natipkanih izvodih najkasneje do 31. marca 1940. leta prosvetnemu oddelku banske uprave v Ljubljani Proti sončarici uporabljajte Tscftam-ba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. * Vsem gasilskim četam! Prostovoljna gasilska četa v Laškem, M je najstarejša na našem področju, bo praznovala 15. in 16. t. m. svojo 701etnico. Glavna prireditev bo v nedeljo 16. t. m. in bo združena z zletom Gasilske zajednice dravske banovine. Obenem bo preizkušnja okoliških čet za nastop na letošnjem gasilskem kongresu v Ljubljani. Vse čete vabimo, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu. Za čete bližne okolice je udeležba obvezna Skupine najmanj šestih članov, ki bodo potovale skupaj, bodo imele polovični popust na državnih železnicah. Vsi morajo imeti članske legitimacije. Dalje morajo predložiti postajni blagajni spisek potujočih v dvojniku (imena vodje in vseh udeležen, cev). Udeležbo več kakor 30 članov morajo javiti železniški postaji 24 ur prej. Gasilska zajednica dravske banovine. * Na tehnični fakulteti v Brnu je bil diplomiran za strojnega inžesnerja g. Ervin Perne. Iskreno čestitamo! * Diplomirani so bili na ljubljanski univerzi za inženerje arhitekte gg. Gerk Rudolf, Stermecki vtfibald, Lojk Dore in Er-bežnik Milan, čestitamo! * Poroka. Poročila sta se g. Albin Omladič, posestnik iz Poljč pri Braslovčah, in gdč. Micika žilnikova iz št. Jurija ob Taboru. Naprednemu paru iskrene čestit. ke! * Jutri letalski miting v Litiji. Naš Aeroklub si zadnji čas po načrtu prizadeva tudi med podeželskim prebivalstvom dvigniti zanimanje za letalstvo. S tem v zvezi se bo jutrišnjo nedeljo ob 15. vršil v Ponovičah pri Litiji letalski miting, na katerem bodo po dosedanjih napovedih sodelovali dve letali iz Ljubljane, 4 iz Zagreba, poleg njih pa še jadralno letalo iz Ljubljane, železniške zveze so z Litijo prav ugodne z obeh strani, zato upamo, da bo prireditev privabila množico gostov tudi od drugod. * Potres v Dubrovniku, že v torek so občutili v Dubrovniku nekaj 'ahkih potresnih sunkov ,ka so se v četrtek malo pred 4. uro zjutraj ponovili. Sunki so trajali po eno do dve sekundi in niso povzročili nobene škode. * Razpis službe vodje lekarne. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje mesto vodje lekarne krajevne bratovske skladnice v Trbovljah. Za to službo prihaja v poštev magister (a) pharmacije, ki je usposobljen (a) za vodstvo lekarne in ki tudi sicer odgovarja predpisom § 3 služ. bene pragmatike za nameščence bratov-skih skladnic z dne 20. XII. 1937. H. R. št. 4887, (Službeni list uprave dravske ba_ novine št 142/22 iz 1. 1938). Plača po dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje in curriculum vitae z dokazili o izpolnitvi zgoraj zahtevanih pogojev je vložiti pri krajevni bratovski skladnici v Trbovljah do 20. t. m. Natančnejše informacije se dobe pri glavni bratovski skladnici v Ljubljani ali pri krajevni bratovski skladnici v Trbovljah. * Za novo kolektivno pogodbo rudarjev rudnika Trepče. Dne 19. t. m. poteče veljavnost kolektivne pogodbe rudarjev v rudniku Trepči, ki je bila sklenjena meseca julija leta 1936 po daljši stavki. Z velikimi težavami sprejeta kolektivna pogodba se je v dobi treh let dobro obnesla in ni bilo nobene kršitve ne od strani podjetja in tudi ne od strani rudarjev. Nekatera določila pogodbe pa so se izkazala kot pomanjkljiva in so zdaj delavski zaupniki že sestavili načrt nove pogodbe, ki je v gmotnem pogledu zelo podobna stari pogodbi Nove ln razširjene točke obravnavajo v glavnem razne varnostne naprave v rudniku ter razmere v delavski koloniji Pogajanja za novo pogodbo so se že pričela. Pred začetkom pogajanj je bil v Trepči občni zbor organiziranih rudarjev, katerega se je udeležilo okrog 2500 delavcev. Zbor je odobril načrt nove pogodbe, ki so ga sestavili zaupniki. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tjrrieva cesta 62, telefon 27.29. o— Izlet narodnih železničarjev v županovo jamo. V nedeljo 16. t. m. priredi oblastni odbor UJNžB iz Ljubljane za člane organizacije in njihove rodbinske člane celodnevni Izlet v Grosuplje z ogledom županove jame. Odhod ob 8.05 z ljubljanske glavne postaje. Zbarališče na podaljšku perona Vse podrobno Je razvidno ie okrožnice. Prijave do sobote 15. t. m. do 12. ure. Prireditveni odsek. DANES KONCERT vojaške godbe v restavracije Grand-hotefa UNION. Za mestne reveže Je daroval g. mr. ph. Sušnik Rfliard, Sv. Petra cesta 2., 400 din v počastitev spomina pok. g. Pravdo-slava Rebeka in pok. ge. Pavle dr. Beždče. ve; namesto venca na krsto umrle članice prof. Vide Vrtovčeve pa je darovalo Dru- Poleti v vsako gospodinjstvo Slamičeve mesne in sadne konzerve! štvo mestnih uradnikov s fakultetno izo-bazbo 200 din in prav tako rodbina dr. Savinška Baldomirja, Gajeva ulica 2a.. 200 din namesto cvetja na krsto pok. Vide Vrtovčeve; g. šuštar Franc, posestnik, Celovška cesta 84, pa je daroval 200 din za mestne reveže ob priliki prodaje svojega zemljišča mestni občini ljubljanski. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpira-nih. DANES ZADNJIKRAT! KINO UNION, teL 22-21. STELLA n A T T A C BARBARA STANWICK IIALLAo JOHN BOLES Predstavi ob 16. ln 19. uri J SONČENJE brez opeklin to peg — samo z Parfumerlja »VENUS«, TyrSeva 9 LAMA 1 * Gradbena delavnost v Splitu bo letos rekordna. Do jeseni bodo zgradili v Splitu nad 400 stanovanj in se bodo zaradi tega morda najemnme nekoliko znižale. Največ stanovanj so zgradili doslej leta 1932. Takrat jih je bilo 358, v ostalih letih pa je bilo število novih stanovanj dosti nižje. Najnižje je bilo leta 1935 — komaj 70. V zadnjih dveh letih so znašali stroški za nova poslopja okrog 18 milijonov. * Občina Sv. Tomaž pri Ormožu je za. prosila za avtobusno zvezo Ptuj — Sv. Tomaž — Ljutomer, odnosno Ptuj — Sv. Tomaž — Ormož. Zato se pozivajo vsi interesenti za zadevno obrtno dovolilo, da vlože predpisno opremljene prošnje, na-slovjene na bansko upravo, pri pristojnem občem upravnem oblastvu I. stopnje najkasneje do konca tekočega meseca. * Vlom v drtijsko graščino pojasnjen? V maju so neznani tatovi obiskali znano graščino v Drtiji v moravški dolini in odnesli za okrog 10.000 din srebrnine ln drugih predmetov. Moravški orožniki so ves ta čas marljivo poizvedovali za storilci in njihov sum se je strnil okrog 31-letnega bivšega rudarja Josipa Hiršla, pristojnega v Polšnik pri Litiji, in neznanega cigana ki se je v njegovi družbi tisti čas mudil tam okrog. Zasledovanje pa je bilo zaman, ker je Hiršl odšel medtem na kratko potovanje v Nemčijo, od koder se je vrnil nedavno. V četrtek ga je policija aretirala in ga povpraševala, ali mu je kaj znanega o stvari. Hiršl vsako udeležbo pri vlomu odločno taji. * Starši, še je nekaj prostora v Domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči za mesec julij. Informacije daje pisarna KJS v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 9. vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. (—) Iz Llisblfane u— Praznik francoske revolucije v Ljubljani. Francija, pa tudi njeni sinovi, raztreseni po svetu, praznujejo 14. julija vsako leto kot svoj največji praznik, letos pa je svečanost še mnogo pridobila z dejstvom, da je prav včeraj poteklo 150 let, odkar je pariška množica navalila na Ba-stiljo. Na konzulatu v Beethovnovi ulici je že v četrtek za vihrala francoska tro-bojnica, davi ob 9.30 pa se je namestnik konzula Llasera s tajnikom prof. Deteljo odpeljal pred Napoleonov spomenik, kjer je v imenu republike položil krasen venec s trobojko in se poklonil spominu neznanega francoskega vojaka. Svečanosti so prisostvovali tudi zastopnik bana in banske uprave načelnik dr. Trstenjak, podpredsednik mestne občine dr. Ravnihar, zastopnik divizionarja polkovnik Germa-tovski, vodja Francoskega instituta prof. Jaklič in zastopnik tukajšnje francoske kolonije direktor TPD Juillard. Po tej svečanosti so se predstavniki francoske republike in naših oblastev odpeljali pred Vodnikov spomenik, kjer so tudi slavite-lju Ilirije in narodnega prebujenja položili venec s trobojko. Opoldne je bila na francoskem konzulatu svečana recepcija, M so ji prisostvovali najodličnejši predstavniki naše javnosti. steklenice in aparati za vkuhavanje sadja — Zaloga: Julij Klein, Ljubljana, Wolfova 4 REX O ljubljanskem železniškem problemu bo nadaljevanje debate v torek 18. t. m. ob 20. v predavalnici Udruženja jugoslovenskih inženerjev in arhitektov, sekcije Ljubljana na Kongresnem trgu l/II (poslopje Kazine). Vstop imajo izključno samo inženjerji in povabljeni zastopniki oblastev, korporacij in organizacij. Žrebanje loterije rejcev malih živali preloženo končnoveljavno na 10. september. u— Sokol Vič vabi svoje članstvo, naraščaj in deco, da se jutri v polnem številu udeleži otvoritve sokolskega doma v Zg. šiški. Zbirališče vseh udeležencev bo jutri ob 13.30 na vrtu sokolskega doma na Viču, od koder bo skupen odhod pred Narodni dom. Kdor ima kroj, naj se udeleži svečanosti v kroju, ostali pa v meščanski obleki z znakom. Prav tako vabimo članstvo, naj se po možnosti udeleži nastopa bratskega društva na Ježici in v Borovnici. Uprava. I u— Podružnica sadjarskega In vrtnar. ' skega društva v Mostah priredi 16. t. m. ob 9. na vrtu vrtnarja g. Ivana Ažmana v gradu Kodeljevo predavanje o gojenju povrtnine in cvetlic. Vabimo vse člane kakor tudi prijatelje. Odbor. (—) ti— Dr. Karto Lušicky ne ordinira do 7. avgusta (—) a— Sokolsko letno telovadiiče v Razva-nju dobiva polagoma novo lice. Vrli raz-vanjski Sokoli se vneto pripravljajo za nastop, ki bo 6. avgusta Pohitimo tedaj pod zeleno Pohorje in podprimo razvanjske Sokole. Dajmo jim priznanje za njihovo težko delo. a — Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja da je ob priliki dobivanja in vidiranja potnih listov še zmerom potrebno priložiti potrdilo o plačanih davkih. a— Odkup spominskih žebljičkov. O-blastnemu odboru JS so darovali za odkup spominskih žebljičkov in za letovanje siromašne obmejne dece v Domu JS v Bakru Jadranska straža v New Yorku 10 dolarjev, njen predsednik g. Marko Stipitič 5 dolarjev, podpredsednik g. Klement Ma-račič pa 4 dolarje. Našim vrlim Američanom naj velja najlepša hvala. a— Narodopisni festival na Mariborskem tednu. Drevi ob 18. bo v mestni posvetovalnici v Mariboru širši sestanek v zadevi festivala slovenskih narodnih običajev, ki se bo priredil v okviru letošnjega Mariborskega tedna 5. in 6. avgusta. Ob tej priložnosti bo sestavljen tudi pripravljalni odbor. Vsa kulturna in narodna društva se vabijo, da se sestanka po svojih zastopnikih zanesljivo udeležijo. (—) a— Tajinstvena usoda. Znani mariborski čevljarski mojster Janez Smrekar je še pred mesecem izginil od doma in se odtlej ni več vrnil domov. Svojci so zelo zaskrbljeni zaradi njegove usode. Smrekar je bil češki in jugoslovenski dobrovoljec Bil je pravi poliglot. Po smrti četnika — druga Ljudevita Puclja je bil zelo zamišljen. Policija poizveduje za njim. Ni še pojasnjeno ali gre za nesrečo, ali pa morebiti za obračun z življenjem. Najstarejši njegov sin je slušatelj tehnike v Zagrebu, ostali otroci so le deloma preskrbljeni. Upati je, da se bo posrečilo pojasniti njegovo usodo. a— Streli v Slovenskih goricah. V Zimi-ci v Slovenskih goricah je skupina mla-deničev streljala s samokresi. Mladeniči so bili vinjen!. K sreči ni bilo človeških žrtev. Prevneti strelci so ovadeni državnemu tožilstvu. Foto-aparati Aparati za povečanje to projekcijo po najnižjih cenah. Samo kvalitetna dela za amaterje. DROGERIJA IVAN KANC LJUBLJANA Nebotičnik Iz Celja e— Jubilej, ki ga ne bodo slavili. Danes poteka že osem let, odkar je prevzela varnostno službo v Celju mestna policija Bilanca tega jubileja je, da osobje pred-stojništva mestne policije še vedno ni pokojninsko zavarovano in nima službene pragmatike, pač pa ima še vedno izredno nizke plače in na stražnici tako sijajne postelje, da popada stražnike groza, če si želijo po naporni in odgovorni službi na njih >odpočiti«. f; -1 > I * 'T ^ V • V * * * .. r fS 4 f \ I •/•-•* • • < 4 i t '4 POZOR CENJ. DAME IZ TRNOVEGA ! Znižali smo cene: moderne trajne ondula-cije din 50.—; dijakinje din 40.—. Priporoča se SALON »FRANK«, Trnovo, Kolezija. e— Celje dobi veliko in modem« dvorano. Celjska posojilnica d. d. kot lastnica Narodnega doma se je odločila za povečanje in moderniziranje velike dvorane Narodnega doma Dvorano bodo razširili proti dvorišču v takem obsegu, da bo enkrat večja nego je bila doslej. Dvorana bo moderno urejena in bo izvrstno služila celjskim potrebam. Dela so se pričela te dni. e— Pripravljalni pododbor Udruženja četnikov v Celju vabi vse nacionalne ljudi, da se včlanijo v četniškem udruženju, ki je ena naših najodličnejših borbenih nacionalnih organizacij. Pismene prijave naj se pošiljajo na naslov: Pripravljalni pododbor Udruženja četnikov v Celju ali pa izročajo osebno poverjeniku Josipu Barku-Hojniku, Celje, Dečkova cesta 19. e— Ali Je to v redu? V četrtek okrog 10. dopoldne je dalo celjsko mestno avtobusno podjetje postaviti avtobuse na trg pred Mestno hranilnico in jih fotografirati. Trg je bil zaradi tega tako natrpan z avtobusi, da je promet mimo kolodvora docela zastal. Avtobuse so fotografirali s kolodvorske strani. Škoda da niso postavili avtobusov pred kolodvor in jih fotografirali s kolodvorskim poslopjem vred, ki so ga nekaj časa renovirali in modernizirali, a so pred nekaj tedni delo ustavili in ga kljub zagotovilom »Slovenca« še vedno ne nadaljujejo. Ne glede na to pa smo mnenja, da je tako oviranje prometa na izredno prometnem trgu pred kolodvorom zaradi fotografiranja mestnih avtobusov nedopustno. Kaj bi bilo, če bi si bil dovolil takšno stvar kak zasebnik? Quod li-cet Jovi... e— Kolesarska nesreča Ko se je peljal 181etni čevljarski vajenec Anton Sorina z Dobrove pri Celju v četrtek okrog 13. s kolesom po cesti mimo okoliškega pokopališča proti Mariborski cesti, je skočil proti njemu neki delavec. Sorina je padel s kolesa in si zlomil levo roko v ramenu. Zdravi se v celjski bolnišnici. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel zdravnik dr. Podpečan na Mariborski cesti. e— Novi grobovL V celjski bolnišnici je umrla v sredo 611etna dninarjeva žena Jožefa Skobernetova iz Laz pri Dramijah, v četrtek pa je umrl 201etni pastir Franc Intihar iz Kostrivnice pri Kalobju. Na Dečkovi cesti 1 je umrl v četrtek dveletni sinček tovarniškega delavca Ivan Kvas. v Mestnem zavetišču pa je umrla včeraj 71-letna mestna reva Etna Pušnikova Iz M^Hora a— Dela za sokolski planinski dom na Pohorju lepo napredujejo. Doslej so dovršili delavci tvrdke inž. Jelenec & inž. šlaj-mer klet, kameniti podstavek ter zunanje pritlične stene. Dela vodi inž. Boris Pipan. Pričakovati je, da bo stavba okoli 15. avgusta že pod streho. Sokoli, pomagajmo zgraditi svoj planinski dom in pristopaj mo k zadrugi »Sokolska planinska koča« Dvakrat da, kdor hitro da. Prijave in darove sprejema tajnik zadruge pri »Putniku«. a— Iz sodne službe. Sodni pripravnik dr. Franjo Derenčin, ki je bil doslej pri našem okrožnem sodišču, je premeščen v Šoštanj k tamošnjemu sreskemu sodišču. a — Podružnica CMD v Mariboru poziva svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži jutri v nedeljo 16. t. m. obmejnega narodnega tabora v Kamnici. Sprejem gostov ob 8.30 pred Lorenčičevo gostilno. a— Električne svetiljke razbijajo. Na državnem mostu so ponočni zlikovci razbili dve električni svetilki. Mestna občina je oškodovana za 600 din. a— Šahovske novice. V sedmem kolu tekmovanja za šahovsko prvenstvo Maribora so bili doseženi sledeči rezultati: Ger-želj : Babič 1 : 0, Marvin : Šumenj ak 1 : 0, u, Mohorčič : Crtalič 1 : 0, Ketiš : Eferl 1 : 0, Nosan : Pesek 1 : 0, Lukeš sen. : Regoršek 1 : 0, Mišura : Lukeš jim. Vt : V*, Partija med dr. Krulcem in Knechtlom je bila prekinjena Izid preje prekinjenih partij: Gerželj : Lukeš jun. 1 : 0, Vidovič : Marvin 1 : 0, Crtalič : Nosan 1 : 0. Sta nje po 7. kolu je sledeče: dr. Krulc 5 (1), Gerželj 5 (1),Mohorčič 5, Regoršek in Mišura 4 in pol, Babič in Lukeš sen. 4. a— Saje zanetile ogenj. Na Ruški cesti 3 so saje iz pokvarjenega dimnika zanetile ogenj v stanovanju Terezije Marič, ki je zajel otomano. K sreči pa so nevarnost pravočasno opazili in ogenj takoj pogasilL Iz Ptuja Uradni dan Zbornice za TOI bo za Ptuj okoUco, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto to Lendavo v četrtek 20. t. m. v Narodnem domu v Ptuju. J— Nevaren zakonski mož. V ptujsko bolnišnico so pripeljali hudo poškodovano ženo brezposelnega delavca Marjeto Zidaričevo iz Sp. Hajdine. Med Zidaričevo in njenim možem so že dalje časa trajale nevzdržne razmere ta se je Marjeta hotela od njega sodno ločiti, v kar pa mož ni hotel privoliti. Te dni je mož spet neusmiljeno pretepal ženo, zato Je ta pobegnila od doma ta s seboj vzela svoja dva otročiča. Mož se je spustil v tek za njo in jo dohitel pod župno cerkvijo. Navalil je nanjo z nožem ter ji prizadejal hude rane na roki in levi strani trebuha Ce ne bi bili prihiteli na pomoč ljudje ta odstranili podivjanega moža bi bil gotovo ženo ubil vpričo otrok. Zadeva je zdaj pred sodiščem. j— V vlnotočlh teče kri. V vinotoču v Kicarju, katerega lastnik je Jakolič Franc, je popivala skupina fantov. Ko so bili že močno vinjeni, se je med njimi vnel pretep. V tem je lastnik vtaotoča, ki je bil tudi vinjen, pograbil lovsko puško ta ustrelil v delavca Preložnika Franca iz Grajene. Preložnika so prepeljali v ptujsko bolnišnico. j— Vlom v skladišče. V nedavni noči so neznani zlikovci vlomili v skladišča trgovca Brezovnika ter mu odpeljali osem sodov bencina. Vlomilcem je bilo delo precej lahko, ker je skladišče na samem zunaj mesta J— Zvočni kino v Ptuju bo predvajal v soboto 15. t. m. ob pol 21. ta v nedeljo 16. t. m. ob pol 19. ta pol 21. film »Kariero«. Kot dodatek Foxov žurnal. Vrsta požarov. V Jurovcih je zgorelo stanovanjsko ta gospodarsko poslopje posestnika Ivana šmigovca v Kogu pri Središču pa gospodarsko poslopje posest-nice štamparjeve Rozalije. Posestniku žnuderlu Blažu pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je zgorela viničarija. Ker so posestniki imeli spravljenih v hramih že mnogo poljskih pridelkov ta krme, je povzročena Skoda zelo velika J— Nesreči. Kramberger Anton lz Bi-šečkega vrha pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah se je preveč približal cirkularki, ki ga je pograbila za roko in mu jo raztrgala. Roke mož najbrže ne bo mogel več uporabljati. Posestnik Štefan Repec lz Ptujske gore Je padel s kolesa ta si zlomil nogo. Oba se zdravita v ptujski bolnišnici. Postani ln ostani Slan Vodnikove družbe! Iz Julijske krajine Aretacija turistov na meji. Predzadnji petek so trije turisti z Gorenjskega uradniki Zorko Jereb, star 36 let, Leopold Lovše, star 34 let, in Andrej Krant, star 31 let, prišli na Vršič. Bili so na Mojstrovki. Ko so se vračali, so se na Vršiču nekoliko ustavili, nato pa so se nameravali vrniti proti Kranjski gori. že na Vršiču pa so zašli, ker se niso hoteli vrniti po cesti v dolino. Nenadoma so se znašli na italijanski strani. Miličniki so jih opazili ter jih prijeli. Vsi trije so bili odvedeni v Log in nato v Bovec, kjer so bili nekaj dni zadržani. Iz duhovniške službe. S 1. julijem so bile izvršene v duhovniški službi na področju tržaške škofije precejšnje spremembe. Premeščeni so bili duhovniki Peter Fonda iz Pirana v skedenj, Ivan To-pazin z Gvardjele v Pičan, Ivan Albonese iz Buj v Pičan, Klement Barkovič iz Br-seča v Buzet, France Zlobec iz Avberja v Postojno, Leopold Latin iz Krkavcev v Koper, Olivo Caronello od št. Jakoba v Izolo, Atilio Delise iz škednja v Pazln, Josip Sossa iz Pazina v Krkavce, Marija Kocjančič iz Izole v Rašo, Anton Orzan iz Umaga v Račice, Ernest Bele iz Buzeta v Movraž, Mihael Planisani iz Movraža v Suhorje, Rudolf Barbič iz Suhorja v čr-nico, France Koritnik iz Postojne v Va-tovlje pri Divači, Henrik Minatori iz Vo-loske v Draguč in Gromavdo. Nova železnica v Istri, že nekaj časa so se pristojne oblasti bavile z načrti, oa bi se zgradila od Pule do Raše nova železniška proga. Raški premogovni revir se je v zadnjem času zelo razvil. V njem je zaposlenih že okrog 7000 rudarjev ln od teh jih 4500 živi po vaseh, ki so precej oddaljene od premogovnikov, tako v Strmcu, Labinu, Barbanu, Krnici, Sv. Nedelji in celo v Vodnjanu. Slednji morajo dnevno kar po 31 km daleč na delo. Po prvotnem načrtu bi znašali stroški za to železnico 35 milijonov lir. Pri gradnji pa. bodo uporabili pretežni del materiala z železniške proge Kanfanar — Rovinj, ki je bila pred leti opuščena. V okviru te gradnje nameravajo premestiti tudi pulsko železniško postajo na periferijo mesta. Poveljstvo videmske letalske divizije je te dni prevzel po generalu Santoru general Velardi. Ob tej priliki so priredili na nnirenskem letališču posebne svečanosti združene z letalskimi produkcijami večjega stila. Sodelovalo je, kakor poročajo listi, preko sto letal, ki pripadajo goriškim, videmskim dn riminskim eskadram. Utonil je v Soči. Predzadnjo soboto popoldne sta se dva mlada Goričana, 20 let stari Boris škrk in njegov vrstnik Andrej M-slej iz Podgore, odpravila na Sočo, da bi se kopala. Prišla sta na misel, da bi Sočo preplavala. Bila sta že sredi vode in vse je kazalo, da bo škrk še prej čez vodo kakor njegov tovariš. Nenadoma pa Je fanta popadel krč in po nekaj krikih na pomoč je izginil pod vodo. Mislej, ki je v naglici priklical na pomoč nekega Franceta Simonetiča, se je pognal za njim. V resnici sta mladeniča našla škrka čez uro nekaj sto metrov nižje na obrežju, toda bil je že mrtev. Volkovi raztrgali 25 ovac. že v zgodnji pomladi so se v vaseh pod južnim pobočjem Vremščice pojaviili volkovi, ki so 2e takrat napravili kmetom v stajah mnogo škode. Sedaj so se zveri znova priklatile iz Trnovskega gozda ali s Snežnika. Doslej jih niso opazili, a v Vremah in sosednjih vaseh so raztrgale že 25 ovac. Le-toviščarjem, ki jih je sedaj po teh vaseh precejšnje število, povzroča pojav zveri pravo veselje in kratek čas. Kmetje pa so zaradi njih zelo v skrbeh. Na volkove je bilo prirejenih že več lovov, a doslej zaman. Požar v tržaškem pristanišču. Zaradi kratkega stika je nastal pred dnevi požar v skladišču tvrdke Oliveti & Comuzzi v tržaškem starem pristanišču. Skladišče je bilo polno vrvi, jader in drugih ladijskih potrebščin. Zato se je ogenj razširil na vse skladišče že toliko hitreje. K sreči je bil ogenj kmalu opažen in so pred skladišče naglo prihiteli gasilca, ki so ga v nekaj urah lokalizirali. Vendar je znašala škoda, ki sta jo povzročila požar in voda okrog 30.000 lir. RADIO Sobota, 15. julija Ljubljana 12: Pestra glasba s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13-20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje mladinske povesti in kramljanje Mance Komajnove. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18 40: Telesna vzgoja in šport (gdč. Zlata Pirnatova). — 19: Napovedi. poročila — 19.30: Beseda h kongresu Kr. kralja. — 19.40: Nac. ura: Knez Ivo Semberijski v zgodovini in legendi. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Bolgarska lahka glasba (plošče). — 21: Prenos iz Italije: Mascagni: Amica. — 22: Napovedi, poročila. Beograd 17.20: Lahka in narodna glasba. — 20: Pester glasbeni spored. — 22.15: Lahka godba — Zagreb 17.15: Orkester. — 20.30: Plošče. — 21: Kakor Ljubljana. — Praga 19.20: Godba na pihala. — 20: Češka pesem. — 22.10: Pester spored. — 23.10: Plošče. — Varšava 21: Iz zvočnih filmov. — 23.20: Plesi s plošč. — Sofija 16.30: Lahka ta plesna muzika — 18: Bolgarske pesmi. — 18.30: Mandoline. — 19: Lahka godba in petje. — 21: Orkester. — 21.40: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Plesna ura. — 18.30: Schumannova glasba. — 19: Zabaven spo. red. — 20.15: Ples. — 22.30: Godalni orkester. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Plošče. — 20.15: Delavski koncert. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert. Ob vsaki priliki - III M sP°mnite \s fc m ^ul/ml* Slo mi Ji Mja.paln.jSft, aaj-cnujh in najhitrejša paircrilo ratelea u atelba *aah rm. m prodaj* te naknp lato. podjetja, kapital, t» nltva lo a nt dra« Gospodarstvo Pred spremembo pravilnika o pokojninskih, posmrtnih in bolniških fondih ZDRAVE NOGE! v razkužilnih sredstvih proti posledicam potenja so navadno strupene snovi (salicil, formalin itd.) SANO-PED ne vsebuje strupa pa je nedosegljiv v dobrem učinku. Za uspefino nego nog je neobhodno potreben. Povzroči lahko hojo, ohrani zdrave noge, cele nogavice in čiste čevlje. Zahtevajte »SANOPED« v vseh specialnih trgovinah. Glavna zaloga za Jugoslavijo: drogerija M. JANCIGAJ, Ljubljana, Krekov trg 10. il!'!!!lil!ililllll= Po kočevski okolici Kdo bo uveljavil mnoge pestre turistične atrakcije ? V decembru lanskega leta je bil izdan pravilnik o ustanovah humanega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni ali pa imajo pokojninske fonde. Ta pravilnik, ki ga je trgovinski minister izdal na osnovi uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji, je hudo zadel ustanove človekoljubnega značaja, ki poslujejo po sistemu samopomoči in dajejo svojim članom ali njihovim svojcem podpore, posmrtnine, pogrebnine, dote, pokojnine itd., pa najsi to gre za zadruge, pomožne blagajne, društva, združenja ali slično V teh ustanovah se vrši socialno delo po čisto drugih smernicah, kakor to delajo profesionalne zavarovalnice. in tudi na drugačnih osnovah. 2e pred uveljavljenjem tega pravilnika so se prizadeta društva ki poslujejo po sistemu samopomoči, posvetovala, da bi dosegla spremembo določb tega pravilnika, ki pa je potem kmalu izšel Akcijo so potem nadaljevali in sredi februarja je posetila 37-članska delegacija predstavnikov stanovskih organizacij in humanih ustanov pristojne ministre in jim razložila svoje težnje Ta delegacija, ki je zastopala okrog 1000 prizadetih ustanov iz vse države, je z merodajnega mesta dobila zagotovilo, da se bo pravilnik primerno spremenil. Rok za prijave, ki je bil določen v pravilniku, je bil potem podaljšan na eno leto, dokler se ne izvede sprememba pravilnika, tako da se vprašanje nadzorstva pri teh ustanovah uredi sporazumno in v interesu razvoja in nemotenega nadaljnjega humanega delovanja naših ustanov. Od tedaj je vpraašnje prizadetih pokojninskih posmrtnih in bolniških fondov mirovalo. Sedaj pa poročajo iz Beograda, da je zavarovalni svet na svoji zadnji seji razpravljal o vprašanju noveliranja tega pravilnika. Sestavil je predloge za ublažitev predpisov, ki se nanašajo na stanovske in pokojninske fonde in ustanove, ki poslujejo po sistemu samopomoči. Glede vprašanja plasiranja pokojninskih fondov pri delniških družbah je zavarovalni svet stavil predlog, da se ti pokojninski fondi izločijo iz določb pravilnika, ker same družbe nudijo dovolj jamstva za te fon. de. V tem duhu in na osnovi trgovskega zakonika naj se potem izda posebna uredba o pokojninskih fondih pri delniških družbah. ' kem v tem smislu spremenjena tudi uredba o bombažu. Sedaj poročajo lz Beograda, da se površ.na navzlic kasni določitvi odkupne cene ni zmanjšala in je po informacijah kmetijskega ministrstva posejano okrog 5600 ha, to je za 150 ha več nego v lanskem letu. = stanje našega plačilnega pronleta s Grčijo. Dne 6 julija je znašal saldo grško-jugoslovenskih bonov v obtoku 30.8 milijona drahem, saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banki pa 2.0 milijona din. — Dobave, štab mornarice Kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo orodja za mehanike, do 24. t. m. za dobavo kositra, svinca, svinčene žice, srebrne pločevine, alpaka, plo-čevine. polne gume itd., do 26. t. m. za dobavo orodja za mehanike, do 10. avgusta za dobavo konstruktivnega jekla, do 14. avgusta za dobavo cilindričnega bencinskega ladijskega motorja, do 15. avgusta pa za dobavo raznih cevi (kotlovnih, parovodnih, vodovodnih itd.). Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo platna, da-masta in amerikana, transmisijskih jermen, vrvi (jeklenih), igel. pil, čevljarskega orodja, zunanjih gum za avtomobile in topilniškega koksa. Artilerijsko tehnični zavod, Lepetane, sprejema do 25. t. m. po. nudbe za dobavo borovih gred ln jeseno-vih gredic. Direkcija drž. rudnika v Kak-nju sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo rezervnih delov za akumulatorske svetilke, ognjegasnega pribora, fosfornega brona, okroglega jekla, dvožilne vrvice, trožilne in enožilne vrvice, bakrene vlečene žice Itd. Ministrstvo za vojsko in mornarico v Beogradu (Zavod za izdelavo oblačil za vojsko) sprejema do 10. avgusta ponudbe za nabavo kompletne naprave za čiščenje vojne obleke ter 12 parnih stiskalnic za likanje obleke. Centralna direkcija drž. rudar, podjetij v Sarajevu sprejema do 17. avgusta ponudbe za dobavo strojnega olja. = Licitacije. Dne 24. t. m. bo pri upravi smodnišnice v Kamniku ofertna licitacija za dobavo kompletnega kombiniranega stroja za rendiranje lesa. Pri strojnem od. delku direkcije drž. žel. v Ljubljani bodo naslednje licitacije: 25. t. m. za montiranje električne instalacije močnega toka v novem poslopju žel. postaje Skopi je; 27. t. m. za dobavo profilnega železa, 28. t. m. za dobavo železa, 29. t. m. za dobavo delov za lokomotiivske kotle iz železne pločevine, 3. avgusta pa za dobavo materiala za zračne zavore na tovornih vagonih. Pri štabu za utrjevanje v Ljubljani bo 26. t. m. ofertna licitacija za dobavo ognjegasnega materiala. Pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu bo 8. avgusta ofertna licitacija za dobavo hra. stovega jamskega lesa. Pri upravi drž. monopolov v Beogradu bo 8. avgusta ofertna licitacija za dobavo celofana, 16. avgusta pa ofertna licitacija za dobavo perga-mentnega papirja. Pri direkciji pomorske, ga prometa v Splitu bo 11. avgusta ofertna licitacija za dobavo barv. Pri štabu mornarice v Zemunu bo 14. avgusta ofertna licitacija za dobavo vijakov iz medi in je. kla. Pri garnizijski upravi v Ljubljani bo 14. avgusta licitacija za prodajo gnoja. Borze 14. julija Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 143(1. Grški boni so se v Zagrebu in Beogradu nudili po 31. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 258 din za funt. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri stalni tendenci notirala 465 — 469 (v Beogradu promet po 465 — 465.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 206.05 — 209.25, Pariz 116.35 — 118.65, New York 4383 — 4443 Curih 995 — 1005, Milan 231.85 — 234.95, Praga 150.50 — 152, Amsterdam 2340 — 2378. Berlin 1771.12 — 1788.88, Bruselj 747.25 — 759.25. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144.84 — 147.14, New York 5458.35 — 5518.35. Curih 1237.47 — 1247.47, Amstedam 2911.— 2949.98. Bruselj 929 89 — 941.89. Curih. Beograd 10. Pariz 11-75. London 20.7650, New York 443-50. Bruselj 75.3250 Milan 23.34, Amsterdam 235.85. Berlin 178, Stockholm 106 9750. Oslo 104.35. K5-benhavn 92.70, Sofija 5.40 Praga 15.125U, Varšava 83.50, Budimpešta 87. Atene 3.90 Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagrob. Državne vrednote: V v.. .oda 465 — 469. 4% agrarne 61 — 63, P/o severne agrarne 59.75 — 60.75. 6«/o beglu-ške 86.50 — 87.50 6°/0 dalm. agrarne 84 — 85, 7®/o stabiliz. 99 — 100.50, 7«v0 ta-vest. 99.50 — 100.50, 7«/« Seligman 99.50 den., 7% Blair 94.25 — 94.50, 8®/0 Blsir 101 — 101.50; delnce: Narodna banka. 7400 den., PAB 210 den.. Trboveljska 170.50 —t 173, Gutmann 39 bi., šečcrana Os'jek 80 den. (100.50), 7®/0 Blair 94 — 94.50 Narodna banka 7400 — 7500, PAB 211 — 211.50. Blagovna tržišča «ITO -f Chicago, 14. julija. Začetn' tečaji: pešnica: za julij 65.125. za sept. 66.50 za dec. 68; koruza: za sept. 45.625. + Winnip®g, 14 julija. Začetni tečaji: Pšen'ca: za julij 454 za okt 54.125, za dec. 55.875. + Novosadska blagovna borza (14. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: stara \78 79 Kg): bašKa sremska slavonska 15<> - 152. banatska 130 - 132.50 R«: baška 130 — 132 50 Ječmen: bašk ln sremski. 64 65 kg 140 - 142 50 Oves: baški. srem ski in slavonsk 140 — 142. Koruza: baška in pariteta Indjija 117 — 119 Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 235 - 245; »2« 215 - 225; »5« 195 - »6« 175 — 185; »7« 150 — 160: »8« 117.50 - 122.50. Fižol: baški ln sremski beli 290 — 295. Otrobi: baški 108 — 110; sremski 104 — 106; banatski 100 - 102. 4- Budimpeštanska terminska borza (14. t. m.). Tendenca slaba. Koruza: za avg. 16.65 — 16.67. BOMBAŽ -f Liverpool, 13. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 5.02 (prejšnji dan 5.02), za dec. 4.52 (4.52). Postani in ostani član Vodnikove družbe! Kočevje, 14. julija Ko se venomer zanimamo za različne težave v mestu in na Kočevskem sploh, nehote pozabljamo na našo lepo okolico in številne izletne točke v njej. Premalo skrbimo za naše naravne lepote, zato te propadajo in tujci komaj vedo zanje. Kakega društva, ki bi se s tem bavilo, nimamo. Najpriljubljenejše izletne točke v kočevski okolici so gotovo Friderikov grad in jame s kapniki. Friderikov grad ni več dosti ohranjen, saj stoji samo še nekaj sten, ki jih bo zob časa kaj kmalu oglodal. Kje so že sobane, v katerih je baje nekdaj skrival Friderik svojo Veroniko! Ne vemo niti, kod je vodila *včasih cesta iz doline na grad, le mestoma kažejo sledovi nanjo. Zanimivo bi bilo ugotoviti nekdanji dostop do gradu. Markacije, ki so jih bili nekdaj napravili skavti, kličejo po obnovitvi Prav tako so potrebne dobre oznake poti do Ledene jame. Jame treh bratov in Ele-onorine jame. ki vse leže v hribovju na juž-nozahodni strani mesta. V teku let so naše jame s kapniki mnogo izgubile, ker so jih izletniki brezobzirno uničevali, tako da povsod naletimo na razbite in odbite kapnike. Prav je bilo, da so zagradili in zaprli Eleonorino jamo ter tako preprečili poljuben dostop in s tem uničevanje prirodnih lepot. Vsa »demolirana« je tudi komaj pol ure od mesta oddaljena Selška jama, ki je najbolj pri roki. Imenujem jo »Selško jamo« in ne »Želenjsko«, ker je ime Željne za nemško Seele nemogoča skovanka (glej Kočevski zbornik«!). Pri Makovniku leži Rožni studenec, cilj kratkih nedeljskih izletov. Že ne vem koliko časa se govori o regulaciji tega studenca, ki ima tudi ob najhujši suši dovolj vode ne samo za piknike, temveč tudi za potrebe kmetov iz najoddaljenejših vasi. Za studenec bi bilo treba, res malo poskrbeti, saj bi vse skupaj stalo malenkost Pred leti smo mu dali ime »Pri treh lipah«, in sicer zaradi lip okrog njega. Ime se je nekaj časa držalo, vendar nam »Rosenbrunnen« ne gre iz kosti. Malo dalje leži sredi gozda Mrzli studenec, mimo katerega pridete do izvira Rinže. V podnožju hribovja in na njem je sploh mnogo studencev, od katerih je posebno znan še Jelenji studenec, le- Razgovori o gospodarskem zbližanju z Madžarsko Beograd, 13. julija, p. Tu se mudi večja skupina zastopnikov madžarskih gospodarskih krogov, ki je vrnila obisk zastopnikom naših trgovcev in industrijcev, ki so bili lani o priliki mednarodnega sejma v Budimpešti. Madžari so bili danes v zavodu za pospeševanje zunanje trgovine in so imeli tam z zastopniki zavoda in raznih gospodarskih korporacij pomembne informativne razgovore, ki so se nanašali na tesnejše gospodarsko sodelovanje obeh sosednih držav. Razpravljali so v prvi vrsti o tranzitu madžarskega blaga preko Jugoslavije in obratno, obče o tranzitnih olajšavah na železnici in ladjah na Du-navu. o veterinarskih ugodnostih, o olajšavah za madžarski izvoz živine preko naših luk ter o izmenjavi plemenske živine. Obrtna razstava v Ljubljani Beograd, 13. julija, p. »Službene Novl-ne« so objavile odredbo trgovinskega ministra. po kateri se obrtniški razstavi, ki jo priredi zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani v dneh od 7. do 16. oktobra t. L, prizna uradni značaj. Razstavni predmeti bodo zaščiteni po zakonu o zaščiti Industrijske lastnine. Trgovinski sporazum z Madžarsko in Grčijo Beograd, 13. julija p. Jugoslovenska na eni ter madžarska in grška vlada na drugi strani so si Izmenjale note, po katerih se trgovinski pogodbi z Madžarsko ln Grčijo ter kompenzacijski sporazum z Grčijo podaljšajo do 30. septembra t. L Upokojitve železničarjev Beograd, 13, julija, p. Upokojeni so bili v železniški službi nadzornik proge Karel Jančič, strojevodje Ivan Verš.č, Ivan Komar, Filip šibret Rudolf Spencelj, Ludvik Berce in Simon Mežnar, prometnik Karel Kacjan ln vlakovodja Ivan Lau. pajne, vsi v Ljubljani. Utrjevanje Sueškega kanala Po vesteh italijanskih listov so angleške oblasti v Egiptu sklenile močno utrditi Sueški kanal. Sueška družba je bila naprošena, naj pri teh utrjevalnih delih sodeluje prav tako tudi pri gradnji vojašnic. Italijanski listi pišejo v tej zvezi, da pomeni ta sklep Anglije kršitev italijansko-angleškega velikonočnega sporazuma iz lanskega leta, zlasti pa določbe sueškega dogovora iz leta 1888, ki jamči vsem državam svoboden prehod skozi Sueški kanal. Angleški listi pa odgovarjajo, da so ukrepi angleških oblasti izrazito varnostnega in defenzivnega značaja in da se nobeni miroljubni državi ni treba bati, da bi bil prehod skozi ta kanal kdaj zabranjen. Brezposelnost v svetu Mednarodni urad dela je objavil te dni podatke o brezposelnosti v posameznih ir-žavah. V 13 državah se je brezposelnost v primeri z lanskim letom na splošno zmanjšala, in sicer: v Nemčiji, na Danskem, v Gdansku, Zedinjenih državah, žeč pod Mestnim vrhom. Glede naše Rinže stojimo zadnja leta pred uganko. Vedno manj jo je, kar je opaziti zlasti v odseku med Makovnikom in Bregom. Cele trume kopalcev, ki so se včasih kopale v Makovniku, so zapustile priljubljena kopalna mesta in se preselile. Iz struge štrle navpik skale, ki so se včasih komaj ob suši prikazovale. Nemogoče je, da bi bil temu vzrok samo podrti jez pri starem makov-niškem mlinu. Ali je voda našla druge podzemeljske poti, kar je na kraškem terenu zelo verjetno? Zanimivo in obenem koristno bi bilo priti temu vprašanju do dna. Povsod v naši okolici se pojavljajo vprašanja, kličoča na delo. V »šahnu« dobimo čjoveške ribice v velikih množinah. Ker zanje vedo različni prekupčevalci, ki so jih že izvažali, bo treba paziti, da ne izumrejo popolnoma. V naših podzemeljskih jamah se nahajajo nekatere redke vrste jamske favne, ki vzbujajo močno zanimanje priro-dopiscev. Kogar bližnja okolica Kočevja ne bo zadovoljila, naj se napoti proti jugu. Vabi ga skoraj alpska Krempa, imenovana kočevska Golica, pomladi vsa bela od narcis. Nudi lep razgled v dolino Kolpe in na druge strani. Ob Kolpi so nekateri kraji edinstveno lepi, tako da zaslužijo ime »kočevske Švice«. Nanje so Kostelci po pravici ponosni. Obiščite jih! Videli boste lepe kraje in spoznali svojevrstno govorico Kostel-cev, ki tvorijo poseben »narod« Kdor si želi miru, ga bo našel v zdravem gorskem zraku okrog Borovca, kdor hrepeni po samoti, naj se preseli čez počitnice v lovsko kočo v pragozdovih okrog Roga. kjer je obratovala včasih ena največjih žag bivše Avstrije. Sedaj dela tam majhna žaga, zato pa je temveč divjih svinj in stric medved domujejo tod. Če boste imeli malo sreče, ga boste lahko videli! Bližnja okolica mesta kliče po ljudeh, ki bi se zanimali zanjo in varovali njene posebnosti Po naših mestih skrbe za naravne lepote različna društva, kakršno bi bilo pri nas vse prej ko odveč Njegova naloga bi bila obenem delati na poznavanju naravnih posebnosti vse Kočevske in s tem vzbujati zanimanje zanje pri izletnikih. Franciji, Veliki Britaniji, na Irskem, V! Litvi, na Norveškem, v Novi Zelandiji, na Nizozemskem, Poljskem in v Švici. Vpetih državah se je brezposelnost povečala, in sicer: v Belgiji, Avstraliji, Kanadi, Ci-leju in na Madžarskem. Na Finskem ni nobene spremembe. Glede švedske ni točnih podatkov, ker si dosedanja poročila nasprotujejo. Povečanje brezposelnosti, v kolikor se v nekaterih državah še vedno ugotavlja, nii veliko, medtem ko je poje-manje brezposelnosti v vseh 14 državah, v katerih je ugotovljeno, sorazmerno zelo močno. Sokol Vsem bratom in sestram in sokolskemn naraščaju! V nedeljo 16. t. m. otvarja ob 15.30 bratsko sokolsko društvo Ljubljana-Zgornja Šiška, ki spada med najmlajše ljubljanske edinice, svoj novozgrajeni dom. Meddruštveni odbor ljubljanskih društev je na svoji seji 10. t. m. soglasno sklenil, da pozove članstvo in naraščaj ljubljanskih in okoliških bratskih društev naj se v čim večjem številu udeleži sokolskega slavja v Zg. Šiški. Zbirališče bo na vrtu Narodnega doma od 14. ure dalje, odkorakamo z godbo Sokola I na čelu točno ob 14.30 po Bleiweisovi, Celovški in Vodnikovi cesti v Zgornjo Šiško, rojstni kraj prvega našega pesnika, novinarja in narodnega budi-telja Valentina Vodnika, kjer nas pri Ga-letovi graščini pozdravijo bratje in sestre iz Zg. Šiške, Ljubljane-šiške, Št. Vida in Medvod. Članstvo in naraščaj se udeležita sprevoda in svečanosti v kroju, kdor kroja nima, v civilu z znakom. Društva, ki imajo lastne prapore, naj pošljejo tudi zastavonoše s prapori. Meddruštveni odbor, ljubljanskih sokolskih društev. SMLEDNIK. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva Obvešča občinstvo, da je efektna loterija, združena z veselico na vrtu gospe Marije Oblakove, ki je bila določena na 16. t- m., preložena na nedeljo 20. avgusta popoldne z istim sporedom. Kupujte srečke, ki so le po 5 din! Dobitki so številni in lepi, kakor pogrezljiv šitai-ni stroj, več koles, moka, moške in ženske obleke. Torej v nedeljo 20. avgusta na svidenje! Tat U ne smel biti abstinent Francozi ga, kakor znano, radi popijejo kakšen kozarček. Neki tat iz Grenobla je moral na lastni koži občutiti, kaj pomeni, če vina nimaš rad. Pred nekoliko dnevi je bil oplenil neko zapuščeno vilo v okolici mesta in si je po »delu« privoščil bogat zajtrk pred hišo. Ta zajtrk bi bil lahko omočil z najboljšimi vi. ni iz vile ta devet in devetdeset izmed sto tatov bi prav gotovo tako napravilo. Toda ta izjema med tatovi vina ni imel rad in to mu je postalo usodno. Policija je namreč med preiskavo opazila, da Je bil možak pil samo vodo. Posredovala Je v grenoble-skem podzemlju ta je kmalu dognala, da Ovi neki 171etni mladenič zelo sumljivo življenje ter da je hud nasprotnik alkeho. la. Takoj ga je zaslišala in priznati je moral, da je bil zares viomil v vilo. Nov izvozni in uvozni režim v prometu z Zedinjenimi državami Po uvedbi stroge uvozne kontrole so se letos poslabšali trgovinski odnošaji med našo državo in ameriškimi Zedinjenimi državami. Zaradi restrinkcije deviz se je zlasti skrčil naš uvoz ameriških avtomobilov. Uvozniki avtomobilov dobe devize le z veliko težavo. V zadnjih dveh mesecih, t. j. v aprilu in maju je bil naš uvoz iz Zedinjenih držav za 38% manjši nego lani; v teh dveh mesecih smo uvozili iz Zedinjenih držav za 32 milijonov din blaga, medtem ko je lani znašal uvoz 52 milijonov din. Uvažali pa smo skoro le nujno potrebne surovine. V zadnjem času pa je prišlo v Beogradu do pogajanj, ki jih je vodilo ameriško poslaništvo z namenom, da se odstranijo zapreke pri uvozu ameriškega blaga. Predstavniki Zedinjenih držav poudarjajo, da restrinkcije uvoza niso upravičene, ker se naš izvoz v Zedinjene države drži dalje na lanski višini. Pri teh pogajanjih je bil za uvoz avtomobilov določen poseben uvozni kontingent, čigar višina pa zaenkrat ni znana. Glede plačila je sporazumno določen poseben plačilni režim za določene izrvozne in uvozne predmete. Izvoz fižola hmelja, mesnih konzerv in surovih kož, zlasti kozjih, v Zedinjene države bo olajšan na ta način, da bodo izvozniki dobili ugodnostni tečaj za izvozne devize, zato pa bodo morali uvozniki avtomobilov, pnevmatik, radijskih aparatov, biciklov, računskih in razmnoževalnih strojev plačati za dolar po 62 din (tečaj na svobodnem trgu znaša 55 din). Dalekosežni devizno-politični ukrepi v češRo-Moravski Vlada češkomoravskega protektorata Je izdala novo devizno naredbo, s katero se uvajajo znatno poostreni predpisi glede deviz, inozemskih vrednostnih papirjev in terjatev v inozemstvu, ki veljajo ne samo za trgovce temveč tudi za zasebnike. Z uveljavljenjem teh predpisov, ki so podobni onim v Nemčiji, se ves denarni in premoženjski promet z inozemstvom stavi pod kontrolo, že prejšnji teden je izšla naredba, po kateri morajo prebivalci do 31. julija oddati inozemska plačilna sredstva (čeke, nakazila, akreditive), zlatnike, neobdelano zlato, srebro in platino, kakor tudi vse zapadle terjatve v inozemstvu, obenem pa morajo prijaviti vse inozemske in na inozemsko valuto se glaseče vrednostne papirje in nezapadie terjatve v inozemstvu, razen izvoznih, za katere velja devizna kontrola. Nova naredba določa, da so tuzeimci (češkomoravski državljani in stalno naseljeni inozemci) dolžni vse te vrednote in terjatve v treh dneh oddati odnosno ponuditi v odkup. Ukrepi proti izseljencem Dalekosežni so novi predpisi za one, ki se izselijo. Za izseljence veljajo tudi po izselitvi omejitve in prepovedi kakor tudi dolžnost obvezne ponudbe za inozemske vrednote, ki so izseljencu pripadale ob izselitvi, kakor tudi za dohodke od teh vrednot. Isto velja tudi za izkupiček ali donos industrijske svojine (patentov) in avtorskih pravic, ki jih je izseljenec imel ali si jih je pridobil pred izselitvijo. To pomeni, da mora na primer pisatelj ali izumitelj odnosno oni ki je kupil patent ali avtorsko prav.co, tudi po izselitvi oddati izkupiček ali pa dohodke Narodni banki v Pragi. Ta predpis ima praktičen pomen v toliko, da izseljencu lahko zaplenijo njegovo imovino v češko Moravski na račun kazni, ki se odredi za kršitev predpisov. Te kazni pa so zelo visoke in znašajo za običajne prestopke do 200.000 K, v hude prestopke pa do 10 kratne vrednosti predmeta, če pa ta vrednost ni znana do 500.000 K. Gornji predpisi veljajo tudi za one osebe, ki so se iz,selile po 31. avgustu 1938. Strogi predpisi so določeni tudi za izselitveno blago iz. seljencev. V gotovih mejah se dovoli izvoz selitvenih predmetov, vendar lahko obla-stvo predndše manipulacijsko in režijsko pristojbino do 20.000 K. Kontrola nad premoženjem »sumljivih« oseb Naredba vsebuje nadalje dalekosežne do. ločbe, po katerih sme finančno ministrstvo predpisati nadzorstvo nad premože. njem »sumljivih« oseb, ki smejo potem razpolagati s svojim premoženjem samo z oclobrenjem oblastev. Prav tako predpisuje naredba druge sigumostne ukrepe, ki naj preprečijo nedovoljen prenos premoženja. Odobrenje je potrebno tudi za vsako dispozicijo z nepremičninami, podjetij in udeležbami inozemcev. Končno vsebuje naredba predpise, ki dovoljujejo finančnim organom, če kontrolirajo izvedbo teh pred. pisov, preiskave oseb. pošiljk, prtljage, prevoznih sredstev in pregled knjigovodstva, gospodarskih in obrtnih podjetji, bank, obratov in posameznikov. Pri takih preiskavah lahko pritegnjejo tudi strokov, njake. Rodbine emigrantov ne dobe pokojnin Iz Prage poročajo, da je češko-morav-sko ministrstvo za narodno obrambo, ki je v likvidaciji, odredilo, da se s takojšnjo veljavo ustavi izplačevanje pokojnin osebam, ki so po 14. marcu 1939 svojevoljno zapustile področje protektorata češke in Moravske. Prejemki se tudi ne izplačajo svojcem emigrantov, ki so ostali na področju protektorata. Večji državni izdatki in manjši dohodki 2e v četrkovi številki smo objavili nekaj podatkov iz mesečnega statističnega poročila Narodne banke o poslabšanju naših državnih financ v aprilu in maju. V teh dveh mesecih so izdatki v primeri z lanskim letom narasli za 124.1 milijona din, dohodki pa so bili istočasno za 33.2 milijona din manjši nego so bili v istih dveb mesecih. Sedaj je izšel v »Službenih novinah« običajni mesečni pregled državnih dohodkov in izdatkov, iz katerega posnemamo še naslednje podrobnosti: Davčni dohodki Dohodki od neposrednih davkov so znašali v aprilu in maju 410 8 milijona din, t. j za 4.4 milijona din manj nego lani v istih dveh mesecih Trošarinski dohodki so znašali 165.2 milijona din (za 1.0 milijona din manj), carinski dohodki 170 4 milijona din (za 1.2 milijona din manj), taksni dohodki 205 7 milijona din (za 3.7 milijona din več) in monopolski dohodki 349.8 milijona din (za 16.6 milijona din več). Občut-nejše povečanje opažamo le pri monopol-skih dohodkih: tu pa gre najbrž za večjo prodajo tobaka v inozemstvo. Dohodki državnih podjetij Med državnimi podjetji zaznamujejo naj-občutnejše 7manjšanje dohodkov državni , rudniki, ki so imeli v aprilu in maju le ; 28.3 milijona din dohodkov, t. j. za 28.1 ; milijona din manj nego lani v istih dveh i mesecih To nazadovanje pa je v pretežni meri posledica izločitve državnih rudnikov železne rude v Ljubiji in Varešu ter premogovnika v Zenici iz sestava državnih podjetij, ker pripadajo sedaj ti rudniki novo ustanovljeni družbi Jugoslovensko jeklo Dohodki državnih železnic so znašali v aprilu in maju 369.2 milijona din. t. j. za 3.8 milijona din manj nego lani, dohodki gozdov pa 8.0 milijona din. t. j. za 1.8 milijona din manj Nekoliko večji pa so bili dohodki pošte, telegrafa in telefona, ki so dosegli 93.1 milijona din. t. j. za 1.2 milijona din več nego lani v aprilu in maju. Gospodarske vesti = Krajevna uprava narodnega sanitetnega fonda v Ljubljani. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je imenoval člane krajevnih uprav narodnega sanitetnega fonda pri banskih upravah. V krajevno upravo v Ljubljani so imenovani gg.: dr Anton Kosi, načelnik VI. oddelka kraljevske banske uprave (predsednik), Vladimir Ferlan, upravnik splošne držav, ne bolnišnice v Ljubljani (namestnik dr. Alojzij Kust, šef oddelka splošne državne bolnišnice), dr. Ivo Pire. direktor Higienskega zavoda v Ljubljani (namestnik dr. Amalij Šimenc, zdravstveni svetnik Higienskega zavoda), dr. Fran Gerlovič. upravnik državne bolnišnice za duševne bolezni v Ljubljani f namestnik dr. Pavel Avramovič, zdravstveni inšpektor pri banski upravi), Josip Satler, pomočnik finančnega direktorja v Ljubljani (namestnik dr. Filip Orel, načelnik finančnega od. delka banske uprave). = Nove omejitve za odpoved delovnega razmerja v Nemčiji. 2e v marcu letošnjega leta je v Nemčiji izšla uredba, po kateri delavci v kmetijstvu, v lesni stroki, v rudnikih (razen v rudnikih črnega premoga), nadalje v kemični industriji, v industriji gradbenega materiala in v železarski in kovinski industriji ne morejo odpovedati delovnega razmerja brez posebnega dovoljenja uradne posredovalnice za delo. Sedaj so te omejitve še razširili, in sicer na vse rudnike premoga. Komentarji k tej odredbi pravijo, da se z izvedenim podaljšanjem delovnega časa v rudarstvu ne da v ustrezajoči meri povečati produkcija črnega premoga. Zato je potrebno povečati število rudarskega delavstva. Ce se pa hoče to doseči, je treba najprej onemogočiti, da bi rudarsko delavstvo zapuščalo rudnike ter prehajalo v druge zaposlitve. — V naši državi je letos 5600 ha bombažnih posevkov. Kakor je znano, so letos spomladi na merodajnih mestih izražali bojazen, da bo z bombažem posejana površina občutno nazadovala, ker m bila takoj v začetku leta objavljena odkupna ce. na. Ta cena bi se morala v primeri s prejšnjim letom znižati pozneje pa je bilo določeno da ostane stara cena in bo v krat- Prvi« v zgodovini letalstva so v Filadelfiji uporabili avtogiro za redno prevažanje pošte. Na sliki vidimo malo nenavadni aparat, ki se dviga s strehe filadeifijske poštne palače in manevrira med vrhovi nebotičnikov, kakor bi tega ne moglo tvegati nobeno drugo letalo Ljudje na newyor$ki svetovni razstavi Obisk pričenja prekašati vsa pričakovanja — Nekaj nazorne ameriške statistike »Gromska strela, da ne morem nikoli po ravni poti!« (Judga) Avtogiro v poštni službi Veseloigra z demonstracijami in paniko Ker je ustrelil v streho, je mnogo ljudi omedlelo VSAK DAN ENA Vročina pokvarila železniško progo Samo čuječnosti nekega strojevodje se je zahvaliti, da ni prišlo te dni v okolici Plzna do železniške katastrofe. V zgodnjem popoldnevu je opazil strojevodja nekega osebnega vlaka, kratko preden je križal progo brzovlak, ki vozi tz Prage v Niirnberg, da s progo nekaj ni v redu. Ustavil je vlak in je pri pregledu proge ugotovil, da je bila silna vročina tirnice zvila ter jih dvignila s pragi vred v j zrak. Progo so takoj zaprli in železniški promet se je nadaljeval tako, da so vlake j usmerili preko drugih prog. I naslednik admirala Edwarda Kalbfosa kot poveljnik ameriške pomorske vojne sile, Ima ob svojem nastopu pod mogočnimi topovi bojne ladje »Californie« nagovor na častnike in moštvo ske razstave spremenili v javni muzej. Posebne prireditve privabijo tudi deset tisoče in sto tisoče obiskovalcev. Vse to je vzrok, da izgubljajo prireditelji prvotno slabo voljo. Kakšnih 10 odstotkov investiranega kapitala se je že amortiziralo, morebitni čisti dohodek v ostalem ne pojde v zasebne žepe, čeprav je razstava v bistvu zasebno podjetje, temveč ga bodo naklonili šolam in javnim dobrodelnim ustanovam newyorškega mesta. Razen pri nekaterih posebnih atrakcijah pa na razstavišču nikakor ni gneče. Največ obiska je seveda ob koncu tedna, a celo ob takšnih dneh se promet odvija v redu. Treba bi bilo dvakrat ali trikrat toliko obiskovalcev, da bi se razstava prenapolnila. Največ obiskovalcev je v ostalem med 9. in 10. zvečer, kar gre na rovaš čudoviti nočni razsvetljavi, ki spreminja razstavo v pravo deželo bajk. Takrat so tudi posebna predvajanja, kakor vodne umetnosti na laguni, ki so prava simfonija godbe, umetnega ognja, plamenov in barve spreminjajočih žarečih fontan. Vsak večer je nov program. Ob desetih zvečer so veliki umetalni ognji na jezeru zabaviščnega prostora. K tem prizorom prihaja povprečno štirideset do šestdeset tisoč ljudi. Veliko je tudi zanimanje za inostrane paviljone, ki nadomestujejo tako rekoč potovanje okrog sveta. Pomilostitev na poroko^ V Siamu se ženskam ni bati, da ostanejo samice. Ko prekorači 30. leto in je zašla tako v nevarno dobo, ji ni treba nič drugega — če že noče ostati sama — nego da se obrne na oblasti in jih naprosi, naj ji določijo moža. Seveda ji oblasti ne bodo ustregle z idealnim možem, zadovoljiti se mora s kaznjencem, ki se je v ječi tako dobro obnašal, da je postal goden za pogojni odpust iz kaznilnice. Ta odpust pa dobi le tedaj, če se odloči za zakon in si izbere ženo izmed tistih, ki so se obrnile na oblasti za moža. Zakon velja potem kot nekakšna pogojna odpustitev kazni. Izkazalo se je v mnogih primerih, da vpliva takšen napol prisilni zakon na zločince prav dobro, marsikateri bivši kaznjenec je pod vplivom svoje žene prišel spet na pravo pot. Tako s strani starejših deklet, kakor tudi s strani kaznjencev se radi okoriščajo z možnostjo, ki jo dajejo siamski paragrafi. INSERIRAJTE V „JUTRU"! vojne ladje Aagleška admfrsBteta Je ojačfla avstralsko vojno mornarico s križarko »Amphlon«, M ao jo prekrstili v »Perth«. Prekrstitev je Izvršila vojvodinja Kentska, Id je imela r Ob tej priliki kratek nagovor I Draga dediščina Ko je L 1929. teti gospoda Jamesa Har-tina iz Providence v Zedinjenih državah umri mož, jo je nečak povabil k sebi, da bi pri njem prebolela prvo bolečino. Teta Roža je povabilo sprejela in ker je govorila tako skrivnostno o svojem imetju a ker je obljubila, da bo dragemu Jamesu zapustila vse, ni imel tudi nič proti temu, da se nje obisk malo podaljša. Podaljšal se je točno na — deset let, dokler ni teta te dni umrla. Za Jamesa Hartina in njegove ta leta niso bila zelo vesela, kajti teta se je kmalu spremenila v pravega hišnega tirana, vse se je moralo uklanjati njen/i volji in njenim željam, uklanjali pa so se ji zavoljo bodoče dediščine še precej brez ugovora. Toda sedaj je bilo teh preizkušenj konec in bližalo se je plačilo za desetletno ovčjo potrpežljivost. K odpiranju oporoke je povali Hartin vse svoje prijatelje in ko je prišel odvetnik, izvrSllec oporoke, je našel kaj veseilo družbo. Ko je odvetnik odšel, je bila družba še bolj vesela — razen ubogega Hartina. Vse Imetje, ki ga je draga teta zapustila svojemu nečaku za desetletno skrb, je znašalo namreč reci in piši — 92 centov. In od tega je bilo treba odraču-nati še 4 cente za davek, je omenil odvetnik ... Pogumno dekle 181etnd telefonistki v Stockholmu bodo podelili kolajno za hrabrost. Med požarom v veletrgovini, kjer je bila nastavljena, Je vztrajala na svojem mestu ter priklicala vse gasilske čete in rešilne postaje, ki jih je mogla doseči. Nezavestno, skoraj zadušeno od dima so jo rešili iz gorečega poslopja, vendar pa ni utrpela trajne škode. Postani in ostani član Vodnikove družbe! V nekem gledališču v argentinskem mestu San Juan so imeli pred kratkim razburljiv večer. Predvajali so veseloigro, s katero katoliški krogi niso bili povsem zadovoljni. Ravnateljstvo pa ni upoštevalo ugo- Moške je goljufala Poliandrija kot življenjsko geslo mlade pustolovke Pariz proslavila 150 letnico velike revolucije Mestna hiša francoske prestolnice v slavnostnem okrasu. Pod pariškimi grbi v kokar- dah tribune za častne goste vora cerkvenih oblasti. Med predstavo sta se v gledališču stvorih dve stranki in nenadno so začele na oder in med gledalce deževati smrdljive bombe. Gledalci, ki so bili razkačeni nad motilci, so navalili na. nje in nastal je splošen pretep z velikim vpitjem. Za nameček se je sprožil na kupolo gledališkega poslopja iz sosedne hiše strel. Nastala je velikanska panika, vse ja drlo proti izhodom, mnogo oseb je omedlelo. Policijska preiskava je ugotovila, da je bil strel, ki je povzročil najhujšo paniko, oddal ravnatelj zdravstvene uprave v San Juanu. Mož stanuje v sosedni hiši in špek-takel v gledališču ga je zbudil iz spanja. V prvi zmedi in ogorčenosti je pograbil samokres in ustrelil. Toliko jih je kakor kobilic Doba skrbi za vodstvo newyorške razstave je mimo. Težave z delavci, stavke, nedokončanost razstave ob otvoritvi in zavoljo tega tudi mlačno navdušenje v tisku, nedostajanje restoranov z zmernimi cenami in še vrsta drugih razlogov je bila kriva, da je bil početni obisk prav nezadovoljiv, tako da so razstavi prerokovali že grd finančni in moralni polom. V teku drugega razstavnega meseca pa se je položaj spremenil, razni nedostatki so se popravili, oseb na reklama je poskrbela, da je postajal dotok ljudstva čedalje večji, število obiskovalcev, ki prihajajo na razstavo tretjič in celo desetič je izredno veliko . Že pred mesecem dni, 15. junija, so našteli dosti več nego 8 milijonov obiskovalcev, izmed katerih jih je skoraj 6 milijonov plačalo redno vstopnino. Primerjava z zadnjo chicaško svetovno razstavo, ki je bila doslej najuspešnejša kaže, da je obisk newyorške razstave, če ga primerjamo za iste dobe, več nego dvakrat večji. Med obiskovalci je ogromno šolskih otrok, ki si ogledujejo razstavo pod spremstvdm uči-teljstva zastonj. Ob drugih dneh pa plačujejo vsi otroci vstopnino 10 centov, do-čim znaša normalna vstopnina 75 centov in si za ta denar lahko ogledaš vse posebne atrakcije. Američani, neprekosljivi statistiki, so izračunali, da prebije povprečni obiskovalec na razstavi 7 ur in 13 in pol minute. Vsaka ura ga torej stane 10 centov, a za ta denar vidi neprimerno več nego v najbolj poceni zabaviščih. Večina najboljših in najpopularnejših predvajanj nima posebne vstopnine in nekatera obiskuje ob določenih dneh tretjina do polovica vseh obiskovalcev. Med te atrakcije spada n. pr. »Futu-rama« družbe General Motors, futuristič-no izdelana, poldrugi kilometer dolga zavo-jičasta avtomobilska proga, po kateri se na uro zastonj prevaža 2400 »potnikov«. Dolge vrste ljudi čakajo cele ure in pogostoma zaman, da bi se mogle tako peljati. Mnogi prekanjenci so menili, da bi prišli v deževnih dneh prej na vrsto. Uspeh je bil ta, da je bila človeška kača ob prvem deževnem dnevu dvakrat daljša nego običajno. Tudi Fordovo razstavišče je do srede prejšnjega meseca obiskalo dosti več nego 2 milijona ljudi. Posebno presenečenje pa so prireditelji doživeli zavoljo obiska medicinske razstave. Menili so. da bodo sem prihajali pač samo resni ljudje, ki jim je samo do pouka, toda naval je tolikšen, da morajo pogostoma zapirati vrata v ta razstavni prostor, da obvladajo gnečo. Po končani razstavi bodo večji del te medicin- Sirom Poljske je zbudila zgodba Janine Dembetseve velikansko pozornost V pičlih sedmih letih se je ta ženska poročila 16-krat, ne da bi se niti enkrat ločila. Precej negotovo je, da-li bi bila policija kdaj odkrila to 16-kratno eksistenco porok željne dame. če bi ne bila Janina sama v svojem 18. letu začela pisati dnevnika. Ta dnevnik je vodila z največjo vestnostjo do sedanjega, začasnega konca svoje kariere. V to knjigo ni zapisovala samo naslovov in telefonskih številk svojih mož, temveč si je beležila vanjo tudi njih kakovosti, vse njihove sorodnike in finančni dobiček, ki ga je imela od njih. Dnevnik se začenja z značilnimi besedami: »Sklenila sem, da napravim kariero. Ker mi ni mogoče prislužiti si na isti način mnogo denarja kakor lahko moški zaslužijo, bom delala po svojih lastnih idejah. Sklepala bom zakone, vedno same zakone. Ce bom pridna, pojdem s 30 leti lahko v pokoj.« Te stavke je napisala isti dan, ko je zapustila šolo, kjer je bila deležna res dobre izobrazbe. Štiri mesece pozneje se je poročila s prijateljem iz mladih let, ki je imel za začetek dovolj denarja. Ko se je potem nekega dne vrnil domov, je našel stanovanje popolnoma prazno. Niti ena slika, niti ena preproga ni ostala. V steni vzidana blagajna je bila odprta, a v njej ni bilo niti ene dragocenosti več. Sosedje so mlademu možu povedali, da je neka prevozniška tvrdka pod vodstvom njegove žene naložila vse pohištvo pol ure potem, ko je odšel po svojih opravkih. Tvrdko so izsledili in s tem tudi kraj, kamor je bila dala Janina spraviti pohištvo. Odpeljali so ga k nekemu trgovcu in Janina je prejela od njega vso kupno ceno. Potem je izginila. Janinin mož štev. 1. je ženo zelo ljubil, zato je bil grenko razočaran — policiji pa ni ovadil pobegle žene. Vsa leta je čakal, češ morda se mu žena vendarle vrne. Pa se ni vrnila. To je bil prvi in zadnji zakon, ki ga je bila mlada ženska sklenila pod svojim imenom. Priskrbela si je nove papirje, dala si je prebarvati lase, opravila se je drugače in je svoje delovanje preložila v drugo poljsko mesto. Po petih mesecih je našla žrtev št. 2. Stopila je vnovič pred oltar v Lodžu. Ta primer se je končal kakor prvi, samo da je trajal »zakon« le dva meseca. V tretjem primeru si je takrat 20-letna pustolovka izmislila novo taktiko: med poročnim potovanjem je pregovorila moža, da je naročil nekoliko draguljarjev z lišpom. Mladi mož je bil seveda bogat. Dobro so ga poznali in draguljarji se niso obotavljali, pa so mu dragulje pustili za dva dni na ogled v hotelu. Janina se je imela odločiti za eno ali drugo dragocenost. Odločila se je za vso zbirko in je z njo zapustila hotel. Njenega moža pa je drugo jutro poiskala policija in ga zaprla. Svoje dobro ime je rešil le na ta način, da je v nekoliko dneh plačal vse dragulje in prišel zaradi tega na beraško palico. »Mož št 16. je dobrodušen, pa ne neumen,« tako ga je označila Janina v svojem dnevniku po štirinajstih dneh zakona. To se je izkazalo v njeno nesrečo le za preveč resnično. Pregovorila ga je, da je vse svoje imetje zapisal na njeno ime. Štiri dni potem, ko sta pri notarju podpisala poročno listino, je Janina po svoji stari praksi izginila. Toda mož št. 16. je takoj obvestil policijo in tudi sam je začel begunko iskati. To vse je šlo tako hitro in točno, da je bila sleparka popolnoma nepripravljena. V neki hotelski sobi so jo presenetili, ko je pravkar izračunavala dobičke svoje zadnje pustolovščine. Sodišče jo je zašilo za tri leta in sedaj naj bi vsi njeni poedini možje vložili tožbo, da se jim vrne ukradeno imetje. Ali bodo to vsi storili? Janina je izjavila z največjim mirom, da se tega ne boji, kajti sedaj je bogatejša nego vsak izmed teh šestnajstih mož... Miriade kobilic se spuščajo v zadnjih dneh na polja v Nevadi (Zedinjene države)« Fotograf je ujel na ploščo enega izmed rojev, ki pokriva široko cesto Prekrstitev 200 steklenic vina kot literarna nagrada Mestna uprava v Beaunu ob francoski Zlati obali je ustvarila literarno nagrado, kakršno so si mogli izmisliti le v tem središču vinske trgovine. Nagrado dobi lahko vsaka predložena knjiga, ki je že izšla v tisku ali obstoji le kot rokopis, ki jo posebna žirija prizna za najboljšo, žirijo sestavljajo Pierre Benoit, Tristan Bernard, Georges Duhamel in Frangois Mau-riac. Nagrada sestoji iz 200 steklenic bur-gundca najboljših letnikov. Podelijo jo prvič v letošnjem oktobru. Admiral James O. Richardson ANEKDOTA Na Dunaju je bilo pred marčno revolucijo nekaj časa veliko razburjenje proti pekom, ki so bili sklenili, da bodo pekli manjše žemlje. O teh žemljah je bilo mnogo dovtipov. Tudi sloviti komik No-stroy je pograbil za stvar. Nekoč se je pojavil na odru v suknji, ki je imela namesto gumbov majhne žemlje in Nestrojr je to suknjo občinstvu v veliko veselje no« prestano odpenjal in zapenjal. Pekovski ceh je igralca zavoljo tega nastopa tožil in naložili so mu tri dni zapora. Ko je Nastroy po tej kazni spet nastopil, se je dogovoril s soigralcem, da ga bo vprašal, kako je kaj bilo v zaporu. Nestroy je odgovoril na vprašanje, dali je za zamreženimi okni trpel glad: »Nikakor ne. Lepa ječarjeva hči se je zaljubila vame in mi je dajala žemlje skozi luknjo V ključavnici.« Pekovski ceh Je imel dovolj in je menil, da je bolje, če umetnika ne izziva. pregled Iz literarnih razgovorov v Sofiji Dobri Nemirov o bolgarski književnosti Predsednik Zveze bolgarskih pisateljev Dobri Nemirov sodi med predstavitelje sodobnega bolgarskega pripovedništva. Rojak iz Rus, nekdanjega Ruščuka ob Donavi, se bliža danes šestdesetemu letu, vendar pa kaže po nastopu, obrazu in temperamentni barvi svojega govora možatost mlajšega moža. Ta »tipični reprezentant realizma v današnji bolgarski književnosti«. kakor ga označuje Nikolaj D o n č e v v svoji knjigi »Esquisse d un tableau de la nouvelle litterature bulgare«, se je iz prilik in neprilik siromašnega življenja povzpel na odlično mesto, ki ga sedaj zavzema. Po desetletnem sodelovanju v re_ arijah je izdal 1. 1912 svojo prvo knjigo »Razkazi«; poslej se oglaša skoraj vsako leto s kakšnim novim delom. Po 1. 1918 ka.že njegov delo očiten vzpon, izraz se mu poglablja v mojstrstvo, s svojimi novelami in romani si pridobiva elito enako kakor širše čitateljske vrste. Po Dončevu je najboljša stvaritev Nemirova trilogija, ki jo je začel z romanom »Bratje in nadaljeval z romanoma »Prve brazde« in »Preko ognjev«. »Ti trije čvrsti romani,« pravi Dončev, »nam prikazujejo Pisatelj Dobri Nemirov s j»odSobami, M so močne in ganljivo verne, bolgarsko življenje v treh različnih dobah: v petdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja in v času, čigar sodobniki smo sami. Ta trilogija kaže znaten napredek v rprimeri s prejšnjimi pisateljevimi spisi; njegov talent se je tu razmahnil v vsej svoji širini...« Bolgarski kritik primerja to delo glede pomena in kvalitet sloveče-mu romanu Ivana Vazova »Pod jarmom«; že to kaže, koliko ceni delo tega epika bolgarskega kmečkega, malomeščanskega in delavskega življenja, ki sem ga sam doslej spoznal samo po nekaterih fino brušenih črticah v njegovi najnovejši noveli-stični zbirki. Z Dobrim Nemirovim sva presedela dobro uro v najelegantnejši sofijski kavarni »Blgarija«. Dal mi je za »Jutro« nekatere podatke in izjave o bolgarski književnosti. Bolgarski literarni razvoj — Naša literatura se je ves čas razvijala v narodnem ljudskem duhu, — je dejal s posebnim poudarkom. — V tem duhu je ustvarjal tudi njen veliki mojster Ivan Vazov, ki pa ni bil samo opisovalec kmečkega sveta in epik narodnega osvobojenja, kakor bi sklepal kdo onkraj meje, marveč tudi pisatelj mesta, dober dramatik in ustanovitelj nove, poezije. Sopotniki tega bolgarskega barda so bili pesnik Veličkov, pripovednik Todor Vlajkov, Petko R. Sla.' vejkov, Penčo Slavejkov, slednji kot poet velikega formata, čigar pesnitve so prepletene z lepimi liričnimi podobami. Tem je sledila plejada drugih, ki so na že obdelanih literarnih tleh dosezali nove, trajne uspehe, n. pr. Anton Strašimirov, pripovednik vaškega življenja, dalje velilti poet Kiril Hristov čigar dionizična poezija življenjske radosti in ljubezni, vina in žensk spominja na grškega poeta Anastazija Hristopola. Značilni pisatelji in pesniki tega rodu so tudi Aleko Konstantinov, čigar »Baj Ganjo« je s svojim svežim humorjem in korenito bolgarskim duhom postal ena najpriljubljenejših naših knjig, pa Pa jo Javorov, ki je začel s socialno poezijo in prešel iz nje v simbolizem in Todor Trajanov, simbolist par excellence, ki je prinesel nove elemente v tehniko verza in v pesniški jezik. Pejo Todorov se je razvijal zlasti pod vplivom Ibsena in posred no tudi Nietzscheja, dasi je ostal tudi on zvest domači zemlji in utripu našega ljudskega življenja. Tudi pri vas v Jugoslaviji je dobro znan epik bolgarskih šopov Elia-Pelin. Povsem neposreden poet prave ljudske življenjske radosti, je Canko Cer. kovski, eden izmed voditeljev zemljedel skega gibanja; spisal je mnogo verzov in tudi zanimive povesti iz ljudskega življenja.. Drugi pesnik, ki je prinesel v našo poezijo nekaj novega, je Nikolaj Liljev. Originalen pojav v naši novi poeziji je nadalje Dinčo Debeljanov, ki je padel v vojni: njegova pesem je polna tople čustvenosti in bolgarsko doživljene človečnosti. Opazil sem, da ste Slovenci dobili v prevodu roman Jordana Jovkova »žanjec«: ta epik naše Dobrudže je zares eden največjih mojstrov bolgarskega življenja, velik oznanjevalec prave ruralistične domačnosti, ki je tolikaj značilna za duha bolgarske književnosti. Naj ne pozabim omeniti Stil ana Cilingirova, ki se je že pred desetletji zanimal za vašega Prešerna in ki mnogo goji sonete (napisal je cel roman v sonetih), a v svojih romanih, zlasti v »Naš svakdanji kruh« oživlja življenje »esnafov« in opisuje svet bolgarskega ma. lomeščana, obrtnika in pod. Izmed poetes je vsekako treba opozoriti na močno originalno noto in visoke kakovostne vrline pri vas na Slovenskem dobro znane Li-zabete Bagrjane in nje vrstnice Dore Gabe, ki pa sedaj goji predvsem mladinsko literaturo. Sredi današnjega slovstva — Ne bi Vas hotel obsipavati z množico imen, toda kdor hoče spoznati bolgarsko literaturo, ima v njih kažipote k širokim in podrobnim razgledom vanjo. Naj opozorim še na delo Konstantina Petka-nova, ki je eden naših največjih ljudskih pisateljev v najboljšem pomenu besede. V njegovih rust: kalno svežih romanih se odraža naše ljudsko življenje z vsemi svojimi socialnimi in nravstvenimi pojavi in problemi. Zelo dober pisatelj podobnega tipa in duha je Angel Karaličev, ki si je pridobil znatnih zaslug tudi za kvalitetno povzdago bolgarskega mladinskega slovstva. Naj omenim še Nikola Rajnova, pa pesnika Slavka Krasinskega in meščanskega epika Konstantina Konstantinova. Zanimivo mesto zavzema v naši najmlajši literaturi esejist in potopisec Bojan Bolgar, ki ga odlikuje čisto moderen pogled na življenje. Med najmlajšimi zavzemajo že vidna mesta pesniki Atanas Dolčev, znani slovenofil Dimitr Pantelejev in Mag. da Petkanova. S tem kajpak nisem omenil vseh; izbral sem le imena, ki se mi zde posebno značilna. — Imamo pa tudi literarno »levico«, pesnike in pisatelje, pri katerih stopa v ospredje problematika socialnega življenja v bolj tendenčni obliki, kakor pri onih, ki jim daje socialno življenje samo snov, ne pa idejno jedro. Sem sodi predvsem pesnik in pripovednik Ljudmil Stojanov, dalje Marija Grubežljeva, ki ima v svoji poeziji poleg socialne tendence tudi dokaj rezkega realizma. — Izmed mladih pesnikov in prozaistov, bi lahko naštel še lepo vrsto imen, vendar slutim, da je to za vašega čitatelja neudobno. Naj se samo mimogrede dotaknem še bolgarske dramatike, ki zaostaja za po. ezijo, romanom in novelo, vendar si takisto prizadeva, da bi uveljavila poleg kvalitetne forme tudi živega narodnega duha. V tem smislu prednjačijo Petko J. Todorov Ja. vorov, Cerkovski, Jovkov in Kos tov, medtem ko med najmlajšimi največ obeta igralec in pisatelj Savov, čeprav imajo njegova dela še preveč eksperimentalen značaj. — Tole je na hitro roko malce-vpogleda v bolgarsko literaturo, ki se — kakor povsod — cejpi v nekoliko ideološko zavisnih skupin in le te se vzajemno nič kaj ne ljubijo. Nad vse naše literarne grede pa mole kvišku veliki pisatelji, kakor so Todor Vlajkov, T. Trajanov, K. Hristov. S. čilingirov, Liliev, Elin-Pelin, Petkanov, Konstantinov. Duh bolgarske literature Na vprašanje, kaj je najbolj značilno za duha njihovih spisov, ml je odvrnil Dobri Nemirov: — Osrednja ideja naše literature, njen vrhovni simbol je: zemlja. Kult zemlje, ljubezen do nje, to je skupna nota skoraj vseh pesnikov in pisateljev, ki v Bolgariji kaj pomenijo. Odtod tesna povezanost z ljudstvom z vasjo, s kmetom, ki vpliva na duha slovstvenega stvarjanja tudi tedaj, ko pisatelj obravnava drugo, n. pr. mesto ali proletarsko okolje. Naš pisatelj črpa iz ljudstva svoja načela im ideale, iz njega izhaja in k njemu se vrača njegova tvorba. Lahko bi rekli, da je za nas najznačilnejši nekak rustikalni humanizem, čigar tipičen izraževalec je n. pr. Todor Vlajkov. Tudi naši etični nazori izhajajo odtod. Naša literatura seveda ne opisuje samo, ne registrira samo opazovanj, ne preustvarja življenja v literarne podobe, marveč ga tudi navdihuje in oblikuje po nravstvenih idealih. Toda ti ideali ne ko-reninijo pri nas v kakšnih mističnih verovanjih, ne izhajajo iz stroge svetovnonazorske opredeljenosti kakor na zapadu. Mi skoraj nimamo moralistov. Nam etika ni abstraktna, marveč konkretna zadeva; mogoče smo tudi v nji tako racionalistični in utilitaristični, kakor je naš kmet, ki ni pobožnjak, marveč veren in po svoje misleč človek; svoje odnose do cerkve ureja utilitarno in njegova vera je vedno v tesni zvezi z življenjem in prirodo. Tudi v narodni pesmi je Bog samo vodnik in pomočnik človeku, sredstvo, da postane njegovo življenje boljše in srečnejše. O sebi je dejal g. Nemirov, da se smatra za malomestnega epika. Zanima ga življenje pred osvobojenjem enako kakor po. znejše in današnje, na vasi prav kakor v majhnem in velikem mestu. Najizrazitejše tipe iz malomestnega življenja je dal v romanih »Bratje«, «Prve brazde«, »Preko ognjev«, »Bedni Luka« in »Proces št. 9«. Tu opisuje socialne in moralne konflikte, ki potekajo iz duhovnih protislovij sodobnega človeka. Njegova osnovna ideja je: človečnost. Veruje, da je pisatelj samo toliko močan in pomemben, v kolikor je etična osebnost. Ob koncu je dejal, da se bolg.-jugoslov. kulturnemu zbliževanju odpirajo široke možnosti, če pojde po pravi poti. Literatura. knjiga sta važni posredovalki in naš ideal bodi, da se bolgarska knjiga čita v Jugoslaviji in srbska, hrvatska in slovenska v Bolgariji — če le mogoče v originalu. To bi ne pomenilo samo duhovne pe. netracije in duševnega, čuvstvenega zbli-žanja, marveč tudi materialno korist za vse, ki knjigo ustvarjajo in širijo. G. Dobri Nemirov se veseli, da bo lahko morda že v doglednem času obiskal Ljubljano. —o. Zapiski Poljski spis o zgodovini lužiških Srbov. V Katowicah (založba časopisa »Zaranie Sl^skie«) je pravkar izšla 56 strani obsegajoča brošura: Jožef Golabek, Dzieje narodu luzyckiego. V piscu pozna naša kulturna javnost odličnega poljskega slavista, profesorja za jugoslov. literaturo na varšavski univerzi, ki je pred tedni uspešno predaval v Ljubljani o poljski literaturi. Prof. Golombek je razdelil svoj spis v dva dela: v prvem obravnava lužiško-srbsko zgodovino do I. 1848, v drugem pa stanje po tej »pomladi narodov«, ko se je preostala betev nekdanjih slovanskih prebivalcev Saksonske in Pruske zavedla svoje narodnosti in se začela boriti za narodnostne pravice. Samo spretno pero je moglo v tako omejenem obsegu tolikaj pregledno in jasno prikazati vekovito usodo naroda, ki je sicer med najmanjšimi na svetu, ki pa ima zanimivo preteklost in znatno narodno kulturo. Prof. Golombek je lani izdal v založbi šleskega instituta 269 strani obsegajočo knjigo »Literatura serbsko-luzycka« ln spada skupaj s Čehom prof. dr. Pšto med največje poznavalce kulturne preteklosti in sedanjosti malega slovanskega naroda, ki ima svoje središče v Budyšinu. »ženski svet« priobčuje v julijsko-avgu-stovem zvezku na uvodnem mestu članek Angele Vodetove »Naši izobraženki«, ki razpravlja o vlogi izobraženstva v življenju malega naroda in opozarja slovensko izo-braženko na njene dolžnosti do naroda zlasti v teh težkih in odločilnih časih. Iva Breščak je avtorica povesti »Just Poštenjak — patron alfajske bolnišnice«. Ida Slokan pa črtice »Sin«. Liriko sta prispevali Vida Taufer, Erna Muser in Lidija Grilec, Milica Miron nadaljuje svoja zanimiva »Pisma iz Sarajeva«, Pavla Hočevar pa daje v članku »Pokažimo se svetu« nekatere dobre migljaje in vzpodbude. O nedavni razstavi slovanskih narodnih noš in vezenin čitamo v članku »Svojevrstna manifestacija slovanske misli«, O. G. razglablja nove naloge naše žene, Duša V. piše »Pisma ženi«, V. I. R. karakte-rizira umetnost Zore Zarnik. številko, ki ima tudi običajne priloge, zaključujejo kronika, poročila in vesti. ŠPORT Atletsko državno prvenstvo Danes ob 15.30 se bo na Stadionu začelo tekmovanje v prvem delu državnega atletskega prvenstva. Ker ljubljanski prireditelji ob času, ko to pišemo, še nimajo v rokah oficielne startne liste, nam ni mogoče navesti podrobnih podatkov o udeležbi atletov v posameznih disciplinah. Zato se moramo omejiti le na kratko navedbo sporeda, ki obsega naslednje točke: Hoja na 30 km. Proga bo vodila iz Stadiona po Tyrševi cesti do Ježice in dalje do Trzina, od tod v Mengeš in Topole ter od tod po isti progi nazaj v Stadion. Desetoboj z naslednjimi disciplinami: tek na 100 m, skok v daljino, met krogle, skok v višno in tek 400 m. Razen tega bodo na sporedu še tri samostojne discipline, in sicer tek na 200 m z zaprekami, balkanska štafeta (800x400x200x100 m) in slednjič 3000 m steeple-chase. Upajmo, da bo udeležba vredna naše najpomembnejše lahkoatletske prireditve! Ljubljanski atletski podsavez (službeno). Za državno prvenstvo v dneh 15. in 16. julija t. 1. na Stadionu odrejam sledeče razsodišče: vrhovni sodnik geom. černe, vodja tekmovanja Kermavner, starter Vi-dic, časomerilcl: Gorjanc, dr. Bradač, Cek, Griinfeld, Keber, Kalan; sodniki na cilju: Gnidovec, Potokar; sodniki za mete: Kos, Stepišnik, Cuderman; sodniki za skoke: Hvale, Pevalek, Trtnik; sodnik za maratonski tek Cimperman; sodnik za 30 km hojo Kalan; glavni zapisnikar Jež (inž. Marek), zapisnikarji Stropnik, šoukal, vrhovni reditelj štok, oglaševalec Megušar. Tekmovanje se prične v soboto ob 15.30 uri, v nedeljo ob 16. ter se naprošajo vsi sodniki, naj se zanesljivo javijo pol ure pred tekmovanjem na igrišču. Predsednik. Dve nogometni prireditvi Prvi filiale za pokal LNP in drugi del proslave STK Most Jutri se bosta po dolgem presledku srečala na zelenem polju v borbi za pokal LNP prvak LNP in naš ligaš. Mariborčani, ki so ravno sedaj v izvrstni formi, bodo hoteli pokazati, da so vredni svojega prvenstvenega naslova. Domači, ki so trenutno prav za prav še na počitnicah, bodo morali zato vložiti mnogo truda in volje, če bodo hoteli spraviti zmago vsaj na domačih tleh. Po vsem tem bo jutrišnja nogometna tekma prav privlačna in gotovo tudi zanimiva. Povratna tekma odn. zadnji finale za pokal LNP bo nato prihodnjo nedeljo v Mariboru. Turnir na igrišču Ilirije V nedeljo se bo s celodnevnim pokalnim turnirjem nadaljevala in končala proslava 51etnice STK Most Pokalni turnir, ki se igra na igrišču Ilirije, je razdeljen takole: ob 9. Mars : Grafika; ob 10.30 Svoboda : Moste. Popoldne se bo turnir nadaljeval: ob 15.30 premaganca iz dopoldanskih tekem za tolažilni pokal; ob 17. igrajo »stari ka-noni« Marsa ln Most; ob 18. zmagovalca iz dopoldanskih tekem za pokal pokrovitelja dr. Osolnika. Kakor se vidi, je popoldanski spored zelo zanimiv, saj bo razen dveh finalnih tekem tudi še komična tekma oldboycev. Prav za to tekmo se obe strani prav resno pripravljata; nekateri bolj vneti so začeli celo s treningom. Spored za kolinsko tovarno bo torej prav živahen. Pester spored na Jesenicah v okviru X. športnega dneva v izvedbi SK Bratstva Svoj X. športni dan bo SK Bratstvo proslavilo po naslednjem razporedu: Danes ob ob 16.30 naraščajska nogometna tekma Javornik : Bratstvo. Ob 17.30 nastopi Železničar (Maribor) proti domačemu Bratstvu. Ob 20.30 bo medklub-ski boksarski dvoboj SK Maraton (Maribor) : Bratstvo. Po končanih prireditvah bo družabni večer z godbo in športno zabavo. Jutri ▼ nedeljo bo ob 8.30 nogometna tekma juniorjev Savice iz Kranja in Bratstva. Ob 9.30 bo nato atletski miting, na katerem sodelujejo: SK železničar iz Maribora, SK Litija, SK Kranj, SK Savica, Alp. SK Gorenjec in SK Kovinar. Ob 13.30 bo nogometna tekma med rezervama SK Kranja in Bratstva. Ob 15. bo zbor vseh športnikov, nato pozdrav gostov in položitev venca na spomenik umrlih članov. Ob 15.15 se začne brzi turnir, na katerem sodelujejo: SK železničar, SK Kranj, SK Kovinar in SK Bratstvo za srebrni pokal upravnega odbora SK Bratstva. Vsa moštva nastopijo s svojimi najboljšimi igralci. Pri vseh prireditvah bo oba dneva od jutra do večera igrala godba na pihala Sokoiskega društva z Jesenic, zvočnike za reproducirano glasbo bo priskrbela tvrdka Radio Zupan Rudi, Mojstrana. Ob 20. bo na stadionu velika narodna veselica, ki bo s pestrim in res izbranim sporedom zadovoljila staro in mlado. Ples, godba na pihala, pečenje ražnjičev, bar, moderna reproducirana glasba, prvovrstna kmečka godba itd. Zveze z vlaki iz vseh smeri na Jesnice in z Jesenic so zelo ugodne. Porabite nedeljske vozne olajšave in udeležite se našega športnega slavja, ki bo sigurno eno največjih na Gorenjskem. V primeru slabega vremena bo prireditev preložena za teden dni pozneje. Mariborski plavalni smrt na mht&u Jutri propagandni nvttng v Rogaški Slatini Z ustanovitvijo Mariborskega plavalnega kluba je očividno nastopila za plavalni šport v Mariboru nova doba. Mnogi klubi so v preteklih letih z delnimi uspehi in neuspehi poizkusili z delom na plavalnem polju, toda iz raznih razlogov je v zadnjih letih nastopilo nerazumljivo mrtvilo. Novi posebni plavalni klub pa je v svojih vrstah zbral vse stare plavalce ter si z marljivim delom pridobil veliko število novih, mladih in izredno talentiranih članov. Pod vodstvom požrtvovalnega amaterskega trenerja se je klub vso zimo pripravljal na sezono z rednimi treningi v Mestnem kopališču. Prostor je sicer povsem neprikladen, vendar je uspelo na teh treningih postaviti temelje bodočega delovanja. Takoj v začetku poletja je klub prenesel svoje delovanje na Mariborski otok, kjer so mladi člani pod vodstvom izkušenega trenerja in njegovih pomagačev prav lepo napredovali. Klub je poslal v tečaj, ki ga je izvedlo ministrstvo za telesno vzgojo v Splitu svojega marljivega člana Zimica, ki je o povratku prinesel s seboj mnogo koristnih izkušenj. Nastop kluba, ki je bil izveden na povabilo SK Mure v okviru prireditev Prekmurskega tedna v Murski Soboti, je pokazal, da je delo obrodilo lepe sadove. Jutri v nedeljo pa gostuje klub s svojimi izbranimi plavalci (okoli 30) v Roga- ški Slatini,' ki po uvidevnosti in izredni naklonjenosti tamkajšnje zdraviliške uprave, pod vodstvom znanega pro-pagatorja športa g. ravnatelja Gračnerja nudi številnim gostom zdravilišča izredno pestra razvedrila. Tudi na tem nastopu hoče klub dokazati, da je bil v svojem dosedanjem delovanju na polju plavalnega športa uspešen in so njegovi člani zadostno pripravljeni, da zastopajo barve Maribora. Klub ima za letošnjo sezono v načrtu še celo vrsto zanimivih nastopov, ki pa jih bo mogel izvesti le, če mu bo s utrani javnosti in odločilnih krogov izkazana primerna podpora. Maribor, ki razpolaga z enim najlepših športnih kopališč Srednje Evrope in ki poleg tega zaradi svoje pozicije na eksponirani severni meji nujno potrebuje močne plavalne organizacije, naj ve ceniti požrtvovalni trud navdušenih pobornikov plavalnega športa in naj svojega reprezentanta »Mariborski plavalni klub« pri idealnem delu z interesom zasleduje in podpira. Jutri - dirke na Jezerskem Jutri bodo že drugič velike gorske mo-tociklistične dirke na Jezerski vrh, ki jih bo letos izvedel I. Gorenjski motoklub v Kranju. Ta prireditev je že lani privabila veliko število gledalcev, nič manj privlačna pa ni bila za vozače, ki so prihiteli nanjo iz vseh naših motociklističnih središč. Tudi za letošnje tekme vlada veliko zanimanje, saj se je zanje že dozdaj prijavilo nad 30 vozačev, verjetno pa je, da se bo to število še dvignilo. Med doslej prijavljenimi so številna znana imena z mo-todirk kakor šiške, Uroiča, Cihlafa, Breznika, Kovačiča, Grašiča, Lapajneta m drugih. Najbolj številno bodo seveda na tej dirki zastopani predvsem agilni vozači prireditelja. V velikem odmoru med prvo in drugo vožnjo bodo na isti progi izvedli tudi kolesarsko dirko, za katero je že zdaj okoli 20 prijav. Za obiskovalce bodo vozili od vseh strani posebni avtobusi m se je treba glede tega obrniti na »Putnika«. Občinstvo se opozarja, da se bodo dirke začele točno ob 10. in bo proga na Jezerski vrh od 9.30 dalje zaprta. Takoj po končanih dirkah bo razdelitev nagrad, nato pa na Jezerskem velika športna veselica. ★ Motoklub Ilirija poziva članstvo, da se udeleži jutrišnje motodirke na Jezerski vrh, ki jo priredi I. Gorenjski motoklub iz Kranja. Ker je začetek dirke točno ob 10., je zbirališče članstva ob 7.30 pri restavraciji »Stara pošta« v Kranju, nato pa skupni odhod na Jezersko. Po dirkah bo razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad, kjer naj bo članstvo motokluba Ilirije zastopano skupno in do zadnjega. V nekaj vrstah Danes važna odločitev v Budimpešti V četrtek zvečer je BSK. odpotoval v Budimpešto in danes popoldne bo nastopil v revanžni tekmi drugega kola za srednjeevropski pokal proti Ujpestu — z dvema goloma na boljšem. Moštvo je odpotovalo v isti postavi, s katero je preteklo nedeljo igralo v Beogradu, z njim pa je odšel tudi še Valjarevič, ki preteklo nedeljo zaradi kazni hi smel igrati. O Dub-cu, ki se je med tednom poškodoval na kolenu, pravijo, da bo vendarle sposoben za igro, tako da bo naš državni prvak imel za svoj današnji težki nastop na razpolago res vse najboljSe, kar ima v svojih vrstah. Snoči je odpeljal v Budimpešto posebni vlak iz Beograda več sto prijateljev BSKa na to tekmo. Naši kajakašl v Nemčiji Snoči so z monakovskim brzim vlakom, odpotovali v Frankfurt ob Meni novi državni prvaki v kajakih na mirnih vodah, in sicer inž. Gabršček m Cveto Močnik iz Ljubljane ter Rudolf Vincenc iz Zagreba. Povabljeni so na velike mednarodne re-gate, v katerih bodo naši trije zastopniki startali na lOOOmetrski progi v lesenih kajakih. Tekme bodo že to nedeljo. Zagrebški finale se bliža čim bolj se bližajo odločilni dnevi in velika preizkušnja naših belih mušketirjev v evropskem finalu za Davisov pokal, ki bo v dnevih od 28. do 30. t. m. na igriščih ATK Zagreba na šalati, tem večje je zanimanje vse javnosti za ta njihov nastop. Vstopnice za te tekme se še dobijo v pred-prodaji v trgovini Hagenauer & Kukuljevič v Zagrebu, Ilica 8, in sicer so to stalne vstopnice za vse tri dneve, ki so za tretjino cenejše od skupne cene teh vstopnic za vse tri dni. * * * Na zadnji seji beograjskega nogometnega podsaveza je bila sprejeta ponudba iz Celovca, da se bo prihodnjo nedeljo dne 23. t m. v Celovcu odigrala mednarodna nogometna tekma Beograd : Celovec. Po informacijah nekaterih drugih listov gre pri tem za srečanje med Beogradom in Dunajem, torej za perfektuiranje one tekme, ki jo je prvotno hotela odigrati zagrebška nogometna reprezentanca, pa jo je JNS zaradi dogodkov v zvezi s »Hrvatsko športno slogo« odpovedal. Okrožni odbor LNP v Celju bo imel svoj redni letni občni zbor jutri, v nedeljo, ob 9. v klubski sobi Celjskega doma v Celju. SK Svoboda. Drevi ob 19.30 obvezen članski sestanek zaradi jutrišnjega tekmovanja. Igralci I. moštva naj bodo jutri ob 10. zanesljivo na igrišču Ilirije. SK Ljubljana. Danes ob 19. strogo obvezni sestanek juniorskega moštva v klubskem tajništvu zaradi tekme v Mariboru. Ligaško moštvo igra jutri ob 16. pokalno tekmo s ISSK Mariborom na našem Igrišču. Postava in podrobnosti na običajnem mestu. Iz Novega mesta n— Silen prah na cestah. Pišejo nam: Naše mesto stoji ob važni prometni žili, to je ob državni cesti Ljubljana — Zagreb. Zato je na njej avtomobilski promet zelo živahen, število domačih in tujih avtomobilov, ki vozijo skozi mesto, se veča iz dneva v dan, kar občuti večina prebivalcev ki mora običajno popoldne in zvečer uživati prah. Mestna občina ima sicer svoj škropilni avto, s katerim škropi dvakrat na dan. Prvo škropljenje se opravlja zgodaj zjutraj, s čimer je utreženo željam prebivalstva, čisto brez koristi pa je drugo škropljenje, ki opravlja običajno okrog 14. ure, v času, ko je promet po cestah najmanjši. Zaradi hude vročine se ceste nato čez kake pol ure že posuše, tako da morajo številni meščani, ki se podajo pozneje domov iz delavnic, poslovnih prostorov in pisarn, občutiti vse dobrote prašnih cest. Odveč bi bilo opisovati še neprijetnosti stanovalcev ob glavni državni cesti, ki morajo zmerom zapirati okna stanovanj, da jih ne zasujejo oblaki prahu. Spričo opisanega je jasno, da je drugo škropljenje cest brez pomena. Ta neprijetnost bi se da. la delno omiliti s tem, da bi se prestavilo drugo škropljenje cest na 17. ali vsaj na 16. uro. Postani in ostani član Vodnikove družbet FRANCOSKA K0SMETICNA SPECIJALISTKA Vam daje dragocene nasvete- Za barve pudra — ravno tako kakor za klobuke in obleke — je merodajen Pariz. Zato je tudi prekrasne nove nian-se pudra Tokalon ustvarila neka znamenita francoska kosmefična specijaiisfka. * Pfiche — ljubka, topla niansa -»breEkovege cvetu« — najnovejši val mode za piavolaske. * Ocre II — zanosna. »polnejša« ljubkost za vse 6rnola6ke, enako ta podnevi, kakor za večer. .... Te najnovejše modne nianse je naša pariška kozmetična specialistka neposredno poslala v Jugoslavijo in tu 6e lahko dobe samo v seriji edinstvenih niens pudra Tokaton. Poleg njih te še devet očarujočih barv. ena bolj živa in sijejnejša od druge, ker je puder sam pomešan < »kremsko peno«. Ta pena daje celo uvelemu, motnemu tenu novo in prirodno barvo. Zahtevajte od svojega parfumerista, da Vam pokaže vse priljubljene nianse pudra Tokalon. L. IV1NDER: 119 Cjospod»J£n0pjšta Roman o Francu Ferdinandu (Avtorizlran prevod/ Železniški uradnik ni dal glasu o sebi. Pomlad je krasila deželo, dragoceni čas je mineval. V prvih dneh maja sta jela Princip in Grabež premišljevati, ali se ne bi že zdaj pretolkla v Bosno in se odrekla beograjske pomoči. Vedela sta pa, da se jima v Sarajevu najbrže ne bi posrečilo priti do orožja. In kje bi se mogla v Bosni tako na skrivaj učiti streljanja, da ne bi nihče ničesar opazil? Bosna je bilo polna Potiorkovih orožnikov in vojakov; še kadar si ob stranski poti opravljal potrebo, te je gledal žandar. Mimo tega je bila meja tako strogo zastražena, da se je bilo resno bati kakršnega si bodi pripetljaja, ki bi spravil podjetje v nevarnost Princip je šel k železniškemu uradniku na stanovanje. Ciganovič je bil v zadregi, a je rekel s takšnim glasom, kakor da bi ga hotel potolažiti: »Nikar ne postajajte nestrpni! Časa je še obilo. Nadvojvoda pride šele konec junija v Sarajevo!« »Stvar je v tem, da ni več mnogo časa«, je Princip odvrnil. »Saj veste, da ne znamo streljati. V dveh dneh se naučimo. Torej: ali — ali! Ciganovič je obljubil storiti, kar količkaj more. »Čakajo naj!« je zakričal. »Kakor hitro bom mogel, jim dam orožje, a priganjati se ne dam! Vaši gospodje gimnazijci naj izvolijo vzeti na znanje, da vem bolje od njih, kaj je treba storiti!« Ciganovič je poznal vzrok tega obotavljanja. Tankosič ni bil ostal zvest namenu, da tvega podjetje na svojo pest. Govoril je bil o načrtu z Api-som — a ne povsem odkritosrčno. Železniški uradnik je obiskal Apisa. »Stvar se razvija v redu«, je rekel nepredirni. Nekaj dni pozneje, dne 23. maja, je železniški uradnik šepnil gimnazijcema na ulici: »Torej jutri! Jutri ob petih.« Tisti večer so sedeli Princip, Grabež in čabrino-vič skupaj ter se posvetovali, kateri izmed njih naj gre. Črkostavec je namignil, da bi rad šel; njegova zgovornost bi mu koristila pri pogajanjih. »Ne«, je odločil Princip. »Ti ne pojdeš. Na tvojo nesrečno nrav se ne moremo zanesti. Tudi jaz ne smem iti; mož bi najbrže takoj opazil, da mi ni po duši. Grabež pojde. Da, Trifko, ti pojdeš. Dogovoriš se z njim o vsem. Dava ti pooblastilo.« »Zakaj on in ne jaz?« je vprašal Čabrinovič. Princip je živčno trznil z resnim, nemladim, ne-lepim obrazom. Nato se je nasmehnil, rekoč: »Ker ni videti sestradan kakor midva. In ker ima lepo obleko.« Grabež je šel drugi dan k Tankosiču. Železniški uradnik je sedel zraven njega in kimal Grabežu. Gimnazijcu, ki nikakor ni bil videti v zadregi ali preplašen, ni segel v roko, toda povabil ga je, naj sede, in rekel, globoko mu zroč v oči: »Torej ste se namenili... Vi, Princip in tiskarniški uslužbenec Čabrinovič. Ali se je zanesti, da je vaš sklep neomajen?« »Da.« »Se zavedate, da tvegate glave?« »Da.« »In da ne morete več nazaj, ako se danes zavežete?« »Razume se, da ne.« »Ako se danes zavežete, je vaše življenje zapadlo, tako ali tako. Se tega povsod zavedate?« »Da, gospod.« »Prav. Dajte mi roko. S tem, da ste mi segli v roko, ste se zavezali vsi trije: vi, Princip in Čabrinovič. Velja?« »Da. Tako sem se z njima dogovoril.« »Prav. Vse ostalo uredi Ciganovič. Od njega dobite orožje, pouk v streljanju, navodila za pot, skratka: od danes naprej občujete samo z njim. — Zdaj vemo tudi že natančni spored prestolo-naslednikovega potovanja. Dne 28. junija obišče Sarajevo.« 28. junija? Grabež se je prestrašil. Razgovor je bil končan. Počasi, globoko zamišljen, je stopal proti domu. Dne 28. junija... Kakšno čudno naključje! 28. junij je bil njegov rojstni dan. 28. junij je bil pa tudi najslavnejši srbski praznik, Vidov dan: dne 28. junija leta 1389. so bili Srbi izgubili bitko na Kosovem polju, ta dan so bili postali turški vazali. Vsako leto dne 28. junija se je sleherni srbski domoljub zaklinjal, da pribori vsakemu zatiranemu Srbu prostost. Letos so mogli Srbi prvikrat na osvobojenem Kosovu slaviti svoj veliki praznik. In prav ta dan, na Vidov dan, je hotel bedasti Švaba, nesramni Habsburžan. obiskati glavno mesto Bosne? Ali je bilo to samo neumnost in nevednost — ali nezaslišano izzivanje. »Nu, kar koli«, je pomislil Grabež; »naj bo neumnost ali nevednost, plačal jo bo z življenjem.« »Na moj rojstni dan ... Na svoj devetnajsti rojstni dan bom po tem takem najbrže umrl. Kakšne debele učinke si časih privošči naključje... kar smešno je.« Potem ni več mislil na to naključje. Veselil se je pouka v streljanju. Tudi Princip in Čabrinovič sta se veselila. Naslednji dan je šla prijateljska trojica za mesto v topčiderski park, kjer jih je pričakoval Ciganovič. SVARILA Prej kakor druga leta, nekaj tednov pred začetkom pomladi, je Franc Ferdinand zapustil Dunaj in se nastanil z rodbino v Konopištu. V prestolnici mu ni bilo več obstanka, živci so ga bili pustili na cedilu, vsakdanja jeza nad zoprnostmi, ki so mu jih pripravljali ali ki je mislil, da mu jih pripravljajo, ta je bila pregnala. Njegov stari nasprotnik, grof tefan Tisza, je bil lani postal ogrski ministrski predsednik in je bil polagoma ne le na Ogrskem, ampak tudi v Avstriji tako neobrzdano uveljavil svojo oblast, da je bilo, kakor je rekel Franc Ferdinand »prava sramota«. Zaradi Tisze je imel ogorčeni prestolonaslednik minulo jesen tudi z nemškim cesarjem zelo mučen razgovor. MALI OGLASI Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din \ planinskem letovišču oddam gospej ali gospodični sobo z novim pohištvom čez poletje ali tudi za manj časa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17167-38 Takoj oddam dve sobi z vso oskrbo t mirnem krajo poleg gozda s souporabo kopalnice. Ljubno - Podnart Gorenjsko. Mirkošek. 17077-38 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din V gostilni Putrich danes zabava s plesom do 2. ure. Vljudno vabljeni. 17201-18 Halo! Halo! Danes otvoritev znane gostilne »pri For-tuni« na Vodovodni cesti. Danes in jutri koncert! Za izborna jedila in pijačo jamči Pintar Angelca, do sedaj gostilničarka na Šmartinski cesti. 17191-18 Beseda 1 din, davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Pleskarskega pomočnika sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. I 17192-1 1 Službe išče Absolventa trg. akademije bistrega, veščega perfektno j /saka beseda 50 par. Za nemščine dobro srbohrvašči- I davek 3 din, za šifro ali ne, sprejmem. Pismene po- 1 dajanje naslova 5 din. nudbe na: Ivan Flego, ex- najmanjši znesek 12 din port, Virovitica. 17197-1 Brivskega pomočnika mladega, sprejmem takoj. Kos Josip, Jezica 87. 17187-1 Prodajalko z večletno prakso v trgovini galanterije, porcelana, železnine, sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«. 17189-1 Natakarica do 26 let stara, dobi službo. Obvladati mora tudi malo nemški jezik. Naslon v vseh poslovalnicah Jutra. 17132-1 Natakarja donašalca jedil, sprejme takoj v stalno službo Hotel Stara pošta, Kranj. 17168-1 Mojstra za pripravljalnico, ki st spozna v tkalnici, apreturi in kosmatilnici, iščemo. Izčrpne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov glede plače naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod »Tekstil«. 17228-1 Dekle izobraženo in pošteno, vešče dobre kuhe in pospravljanja, sprejme manjša družina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »M«. 17145-1 iN SEKIRA JTE V »JUTRU« I I Zastopnika j 1 za dravsko banovino j | IŠČEMO | B v poštev pridejo samo prvovrstne in | | serijozne moči, dobro vpeljane v spe- j | eerijskih in delikatesnih trgovinah m 1 in ki po možnosti posedujejo lasten j 1 avto. Ponudbe z navedbo dosedanjega j 1 delovanja in referenc je treba oddati ;: 1 osebno našemu pooblaščencu gosp. gg | Vilku Sporišu v nedeljo 16. julija 11. g 1 v hotelu »Union« v Ljubljani od g | 10.—12. ure predpoidne. jj j »GRIČ«, tvornica čokolade g I in kanditov, Zagreb. jj flllMIfflffl^ G. T. Rotman: S Pegazom - okrog sveta 97 Občudovali so lepe starinske hiše; mnoge izmed njih so bile okrašene s slikovitimi pomoli. Tedajci se je zgodilo nekaj strašnega. Gospod Vrtačnik si je hotel takšen pomol od blizu ogledati in je zakrmaril naravnost proti njemu. Pri tem se je pa nekoliko uštel, in »Pegaz« je butnil z nosom v šipe. Neznanski tresk in žvenket se je začul. Absolventka trgovske šole, išče brezplačno mesto praktikantloe v svrho prakse pri večjem trg. ali industrijskem podjetju. Cenjene ponudbe na: Turn-šek, poštni predal 86. 17198-2 Pouk Beseda 1 din, davek „ din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Strojepisni pouk Večerni tečaji za časa počitnic oddelki od %7. do 8. in od V28. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod, Domobranska cesta IS. Največja strojepisnica t 16587-4 Zaslužek Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Vsaki osebi, družini audl stalni zaslužek doma »Mara«, lzdelo-4'alnica nogavic ln ple sen in. Maribor. 123-i Prodam Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Športni čoln (Kielboot) poceni prodam. Ogleda se Bukovec, Ižanska cesta 32. 17195-6 Omaro za led dobro ohranjeno, hrastovo, 165 X 150 X 90 cm ter Pax stroj za izdelavo cementne zidne opeke ugodno prodam pri Omahnu v Višnji gori. 17175-6 Mamice! Najugodneje kupite otroške vozičke pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. 17155-6 Kupim Otroški tricikelj dobro ohranjen, kupim. Florjanska 40. 17193-7 Omaro za pivo dobro ohranjeno, kupim. — Prodam stroj za strešno cementno opeko s 300 podlogami. Lenarčič Stanko, — Nova vas pri Rakeku. 17150-7 IBBHBBB Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 diD Majhen avto v dobrem stanju, zelo poceni naprodaj ali zamenjam za motorno kolo, radio itd. Cizerl, Stari trg 26-11. 17210-10 Fiat 520 v najboljšem stanju, registriran, 6 novih pnevmatik, nov akumulator, proda — Ivane, Št. Jernej. 17209-10 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Najceneje dobite prvovrstna kolesa vendai le pri »Tehnik«, BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. 17156-11 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din šivalni stroj dobro ohranjen, kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Šivalni stroj«. 17158-29 Lokali Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj 61 znesek 17 din Dve veliki skladišči in veliko klet za vinsko trgovino ali drugo v bližini glavnega kolodvora v Ljubljani odda Prvo društvo hišnih posestnikov, Salemdiova 6. 17200-19 Brivnico dobroidočo, prodam v okolici Maribora. Samo pismene ponudbe na Ana Haupt-man, frizerka. Studenci, Kralja Petra 24. 17106-19 Lep svetel lokal v katerem se začasno nahaja mesnica, oddam za poljubno obrt. Pojasnila pri hišnem gospodarju: Krakovski nasip 10. 17136-19 LNSEKIRAJTE V »JUTRU« l 1MHUM Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Lep vinograd naprodaj na Dolenjskem Studenec • Bučka, krasna lega, vina do 30 hI. Ogleda se lahko vsak dan. Posredovalci izključeni. Pojasnila se dobijo: jurgec, Raka. 17075-20 S tanovanja Beseda i din, davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. naj mani si znesek 17 din 4-sobno stanovanje pritlično, (3 odrasle osebe) iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Odraslia. 16997-21a Sobo odda Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova S din. najmanj šl znesek 17 din Lepo sobo oddam boljši osebi. Resljeva cesta 13, pritličje, desno. 17190-23 Dva gospoda upokojenca, sprejmem na stanovanje s hrano ali brez ali dve gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17149^3 INSERIRAJ V ..JUTRU"! m ti L Vsaka beseda 3 din: davek 3 din, sa dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din Marta! Pismo prekasno prejel. Pridite ponovno danes soboto isti čas in istotam! Pošljite naslov! šiškar. 17206-24 Razno Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Pi priznano nizmn cenah si nabavite najboljše moške o bleke, perilo ud vsa praktična oblačila pri Preskerjn JUBL4AN4 Jutra< Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.