111. številka.
(v Trsta, t torek zvečer dne 15. septembra 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINOHT"
Izhaja po trikrat na teden t ieatih is. danjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Zjutranje izilnnje i»-hftja ob 6. ari zjutraj, večerno pn ob 7. ari večer. — Obojno izdanje »tane : k« Jedenmeseo . f. 1.—, izven Avatrije f. 1.50 1» tri meeeo. . „ 3.— .	. 4.50
ia pol lota . . . 6.— , „ » ».— n VB6 leto . . „ 12.— , , „18,—
Naročnino Je plačevati naprej na naredbe brez prllezene naročnine ae uprava ne
ozira.
Posamične itevilke sb dobivajo t pio-dajalnioah tobaka v lrmtu po S nvi.
EDINOST
»zven Trsta po 4 nrfi.
Ql
Oglasi «e račune po tarifu v petitu; za naslov« z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega natadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd.se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poAiljajo uredniAtvn alioa Caserma *t. 13. Vsako pismo mora biti frankorano, ker nefrankovana se ne aprejamujo. Rokopial se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Molino pit-oolo hšt. 3. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama eije ao proste poštnine.
ko.
eMno»U J« moe".
ANDREJ MARIJA i
po milosti božji in sv. apostolskega Sedeža škof tržaško-koperski preljubim vernikom združenih teh škofij pozdrav, mir in blagoslov v tiospodul
(Dalje.)
Tako velika in vzvišena je škofovska čast; pa nič manjše niso dolžnosti, združene s to častjo. Sv. Avguštin pravi: „Škofovsko dostojanstvo je več breme nego li Čast".
Škof, t. j. nadzornik velja, da čuva nad ponašanjem in življenjem dubovništva in ljudstva, izročenega njegovi skrbi; od tod izhaja tudi, kakor pravi sv. Avguštin, da ima škof v cerkvi bolj vzvišeno mesto, da čuva nad ljudstvom ne samo v cerkvi, ampak tudi izven nje. Zat<r mora večkrat obiskovati Škofijo, da se povsod obvesti o veri in ponašanju ; on mora, ako treba, opominjati, svariti in poučevati. Kjer zapazi nevarnost, treba da povzdigne svoj glas, zato, da se mu ne bo očitalo kakor čuvaju, kateri ni kričal, ko je videl sovražnika.
Škof kakor viši duhovnik pristopa vsaki dan k oltarju ter prinaša Bogu spravno daritev, da kakor Aron dviga roke k nebu ter moli za-se, za duhovnike, svoje pomočnike v vinogradu Gospodovem, in za vse ljudstvo. Kakor višji duhovnik mora dalje utijevati mlade biljke cerkve božje, da oni kakor dete Jezus rastejo z leti vred tudi v modrosti in milosti pred Bogom in pred ljudmi, — Škof mora imeti posebno skrb za odgojo mladih služabnikov božjih in tako preskrbuje cerkev bo^jo z dobrimi in svetimi delavci. Pa glejte! koliko težav nahaja on v izvrševanju te dolžnosti 1 Gleda obilno žetev, pa delavcev je malo; vrhu tega pa mora gledati še »prideni svet, ki iz vseh strani plete mreže mladini, ki ae želi posvetiti Bogu.
Škof je pastir duš; on mora torej skrbeti, da spozna svoje ovčice ter da jih po svojih duhovnikih pase z besedo in vzgledom. Mora skrbeti, da vse ovčice njemu izročene Črede dobivajo primerne hrane besede božje; ter da se otroćiči vestno poučujejo in} vodijo k Jezusu.
Kakor dober pastir treba da škof tudi pazi, da njegove ovčiče ne zaidejo na nevarno pašo, kjer
PODLISTEK. T
Zmes.
Skoro razvidite, gospod urednik, kako je opravičen naslov temu mojemu spisu. Prehajati boste morali Vi in čitatelji z mano od predmeta do predmeta, kakor vodi nagla vožnja čez hrib, čez plan, čez griče, mimo polj in gor. Z neko posebno zadovoljnostjo sem si ponavljala v zadnjih tednih, da .Slovan povsod brate ima", in očitala sem si cel6, da sem včasi prečrnogleda gledć našega položaja. Kako ti dobro dene, ko ti potujočemu zveni na uho tvoj ali tvojemu sorodni jezik 1 Da. da, mnogo je zemlje slovanske in slovanskega naroda, na raznih straneh doni prijetna slovanščina na uho, le v — uradih, le tam ne more, ne sme doneti; radi tega je pa še ne zatr6.
Dober je naš narod, ugaja mu osobito, topi se mu srce, ako sliši, da tudi gospoda govori njegov jezik. Kako uljuđen je nas kmet s tako gospodo, bodi si na Kranjskem ali Štajerskem 1 Osobito pa hrvatsko ljudstvo po Istri in po Reški okolici na Hrvatskem!
„PopraŠaj ga ti hrvatsko, reci jim ti po vašem !" rekale so mi moje spremljevalke Italijanke,
seje sovražnik strupene nauka. Moj Bog f kako li je dandanes škofu mogoče, tla vestno izvršuje že samo to dolžnost, ko neomejena svoboda s polnimi rokami seje strup krivih naukov, dvomov, verske mlačnosti in brezverstva; ko se prezirajo in zasmehujejo božje reči, ko se Siri nemavnost in pohujšanje I
Ko resno pomislim na to in sto druzih težkih dolžnosti škofovske službe, koje našteva sv. Pavel v listih na draga mu učenca Timoteje in Tita; ko Še pomislim na strogi račun, kojega bodem moral enkrat dati ostremu sodniku: s strahom in trepetom moram ponavljati besede sv. Avguština: „škofovsko dostojanstvo je veliko breme, težko ceI6 za angeljska pleča". Naj torej vsled tega posnemam vzgled proroka Jone ? Ne! dokler mi Bog ohrani zdravje. On me je poklical, ko sem, da po domače povem, srečen in zadovoljen živel kakor župnik stolne cerkve v Trstu. Bog mi je hotel naložiti težek križ ; prvikrat sem ga sprejel in sed^j drugikrat pripogibljem glavo ter z apostolom sv. Andrejem, svojim patronom, pozdravljam novi križ: .Pozdravljen mi bodi križ" 1
Torej pa Vas vse lepo prosim, imejte usmiljenje z mano in bodite milosrčni Cirenejci: pomagajte mi nositi križ ne samo z molitvami, ampak tudi s tem, da se pokažete vedno poslušne na besedo Vašega pastirja. Jezus pravi v sv. evangelju: .Moje ovčice poslušajo moj glas ter mi sledijo"; „kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje". Poslušajte tudi Vi moj glas, ki ni druzega nego glas Jezusa {Kristusa, ker temelji na svetem evangelju in lia nauku sv. Cerkve. S tako Vašo pomočjo olajšate in osladite mi križe in trnje, koje s sabo donaša škofovska služba.
Moja zastava je križ Jezusov, katerega so mi dali po mojem škofovskem posvećenju in katerega moram vedno nositi na svojih prsih.
V križu, kakor znamenu naše svete vere, so vse verske resnice; križ nam predočuje vsa čudovita dela božja za naše izveličanje. Križ nam govori o enem Bogu v treh osebah , on nam predstavlja neizmerno ljubezen, s katero je Bog ljubil svet ter dal svojega edinorojenega Sina ljudem v
ko smo hodile od prijaznega Sušaka na razne strani.
.Tebi odgovarjajo vse drugače", čudile so se, videče uljudnost in ljubeztijivost naših ljudij.
Dobro znamenje je to, ki svedoči, da kmet še ljubi svoj jezik, ko očito kaže zadovoljnost, ako ga govorć i drugi. Dobro znamenje je to, kakor tudi dober znak za kraj, kjer ljudstvo rado prepeva lepe narodne ali umetne pesmi, kjer se lepi krepki fantje podrejajo svojemu pevovodji v vzgledni disciplini. Videla sem tak slučaj na Vo-gerskem, mali vasi na Goriškem. Brhki fantje, polni oduševljenja in življenja — .vsi mladi in vsi lepi" — zbrali so se na večer s6 svojim marljivim pevovodjo v učiteljevi hiši in prepevali tak6 lep6, tak6 milo in zopet tak6 ognjevito in oduševljeno, da sem se morala le čuditi in to tem bo^j, ker je njihov pevovodja priprost, a zavedeu mož iz njih srede. In koliko bo znali slovenskih in hrvatskih pesmi t
„Zuate, gospodičina", je dejal pevovodja meni, „mi ravnamo res po tem, kakor pojemo, da .Slovan povsod brate imau. Naj bo Slovenec, Hrvat, Čeh, Rus, vsak je naš brat, ker mi smo Slovani."
odrešenje ; križ nam je priča neizrekljive ljubezni, s katero je nas vse ljubil Sin božji ter je za nas na križu prelil evojo dragoceno kri, in potem tretji dan slavno ustal od smrti, sedel na desnico Boga, Očeta vsemogočnega, od koder pride sodit žive in mrtve.
Križ je nevsahljiv vir vseh milosti, je studenec, iz kojega dobivajo sv. sakramenti moč v naše po-svečevanje. V križu je moč in krepost, po kateri se je naša sveta vera na uprav čudovit način razširila po vsem svetu ; po sv. križu bile so potrte sovražne sile in dovršeni čudeži krščanskega junaštva ; po križu potrjeni prenašali so sveti mučenci najgrozueje muke, koje so jim iznašli trinogi v svoji uprav peklenski hudobiji. In vendar vzlic vsem zaprekam je ta zasramovani križ, ta „zastneh paganom in judom pohtgšanje" premagal istega rimskega orla, ki je z nenasitljivo svojo slavoželj-nostjo, z nezaslišano drznostjo doletel v najdaljne pokrajine ter z mečem podjarmil si narode in kraljestva. Ta sveti križ je bil po dvanajsterih siromašnih ribičih, prešinjenih ljubeznijo in svetim navdušenjem, zasajen po vsem svetu do najzadnjega kotiča zemlje. Rimsko cesarstvo, kakor vsako drugo delo človeških rok, imelo je svoj konec in pogin, a kraljestvo križa, ker delo božje, trajalo bo na veke vzlio vsem nasprotnim naporom pekla in njegovih služabnikov. .Nebo in zemlja preideta, a moje besede ne preidejo — in moči peklenske je ne zmagajo".
(Dalje prih.)
DOPISI.
Z Vipavskega. (Shod na G o r i č i c i.) Shod na Goričici dne 13. septembra popoludne se je zvršil sijajno. Točno ob določeni uri zbralo se je veliko število ljudstva. „Bralno društvo iz sv. Križaw se je udeležilo shoda korporativno s svojim pevskim zborom.
Gosp. posl. Gregorčič je govoril o politiškem položaju. Reči moramo, da nam je nalil pristnega vina v čašo, ker opisal nam je položaj tak, ka-koršeu je v resnici brez zavijanja. Hotela se je staviti interpelacija radi plemenitih mislij nekate-
Imela sem priliko opazovati, kak6 vpliva domorodna pesem na narod, zato pa naj bi po vsem slovenskem posnemali brhke Vogerske fante in n:ih pevovodjo ter se zvečer vadili v lepih pesmih; ne samo v mestih, ampak tudi na deželi, po vaseh.
Bolj ko nikjer drugje bilo bi želeti to pri nas v okolici, ker so tu bolj ko nikjer drugje razširjene poulične laške pesmi in naših ni slišati nikjer in nikdar razven koncertov.*)
.Če ste bili tam-le pri Gregorčiči, potem ste že naši", dejal mi je priprost pevec ter pokazal na ono stran, kjer samotari na svojem lepem griči naš preljubijeni pesnik-mučenik. Prijazno se beli njegova hiša, sama, sama tam na griči in izpred cerkve na Vogerskem nisem kar mogla obrniti oči od nje, razmišljujć, koga ona zakriva. Tako skrivnostno-tiho in čudno-prijetno samotno je tam ua zelenem griči, pod katerim se vije Vipava in na katerem je dom divnega našega lirika.
(Pride še).
Baš sedaj, ko to piiem, slišim otroke, ki zijajo po cesti: „evviva 1' amore" itd.
rih naših visokih gospodov (Glej „SI. Nar.* štev. j 206 dnevne vesti.), a tega ni bilo treba, ker nam je g. poslauec sam to pojasnil ter rekel, da mini-sterski predsednik Badeni se je lahko sam prepričal, da Slovenci uismo taki, kakorsne so nas opisovali. Seveda se je govornik ogibal imen. — Pov-darjftl je silno žalostno stanje koroških Slovencev. Kraujci — tako je rekel — imajo pa domače rane, da ne morejo niti sebi kaj storiti /tem manje imamo mi pričakovati od njih p o m oči. Žalostue so razmere v osrčji slovenske domovine. Južni bra'je si pomagajo, vlada jim ni posebno nasprotna ter kmalu dobijo, česar jim še nedostaje. Spomnil se je tudi Vas, dragi tržaški in istrski bratje, a žalostnih Vaših odnošajev nam ni hotel opisovati na dolgo in široko, menć, da so nam isti itak znani. Govornik je izrekel nado, da se gosp. grof Badeni gotovo natanjko pouči o Vaših odnošajih. Nadalje je govoril o ustavi. Vlada je dobila veliko moč, državni zbor jo je pa zgubil. Želeti bi pilo, da bi se naši poslanci združili. (Viharno odobravanje). Omenil nam je nadalje, kako je iskal grof Badeni sloveuskih poslancev v poslanski zbornici. (Posl. Tuma je pripomnil, da se je izjavil to pot grof Badeni, da je lepša naša dežela nego nje poslanci.) — Vlada nas ni prevarila na vseh poljih (Mi Slovenci smo jako skromni. Pis.), a vendar nam ni treba še misliti na slovenske srednje šole. (Nimamo žolča, pa ga nimamo. Pis.) Govoril je tudi o pogodbi z 0-gersko. Madjari so odločni, zato jim gre dobro. Proti koncu svojega govora nam je rekel: PriSel sem do Vas, da ne porečete, da nisem prišel.
Za njim je govoril dež. poslanec Tuma o obč. gospodarstvu in naših sodiščih. Prvi del njegovega govora bil je seveda bolj suhoparen, a kar nakrat je ljudstvo oživelo v drugem delu, ko je govoril Jjudem iz srca v srce. O stavku „On — namreč uradnik — mora vas razumeti, in ne vi njega*, pričelo je viharno odobravanje, ki je trajalo več časa. Za pravice se treba bojevati in ne prositi. Domačemu ljudstvu domačih sodnikov!
Gosp. Tuma je napravil na naše ljudstvo najboljši utis; že njegova »unanjost kaže, da mora biti mož blagega srca.
Dež. tajnik Klavžar nam je priporočal, da bi se marljiveje pečali s sadjarstvom; merodajni krogi pa naj bi študirali o zistemu, po katerem bi naše ljudstvo imelo obilo dohodkov od sadja. —
Na shodu je bil zastopan duhovski in učiteljski stan, bilo je županov in podžupanov našega okraja ; odličnih mož ; marsikateri od teh bi bil rad še katero rekel. Zanimanje je bilo splošno in žal nam je bilo, da se je prenaglo predložila zaupnica. Ali da se razumemo: mi vsi odobravamo postopanje naših poslancev in smo tudi za zaupnico.
Za naše poslance pojdemo vsikdar v boj. Le to smo obžalovali, da se je z zaupnico prehitro završil shod. Gosp. poslanou dr. Gregorčiču pa želimo od srca, da bi ga Bog ohranil pri ljubem zdravju; potem bo vse dobro.
Med točkami shoda in po shodu nas je zabaval moški in mešani zbor križkega „Bralnega društva*. Pri odhodu je ljudstvo burno pozdravljajo g. Gregorčiča. O tej priliki smo si ogledali tudi inštrument firme Lenarčič & Co., iznajdbo g. Luznika. To delo nadkriljuje vse druge instrumente te vrste. — Po odhodu Gregorčičevem se je polagoma razšla množica.
Jelšane, početkom septembra. [Izv. dop.] Dolgo so zatezali z volitvami v Jelšanah ter poslužili so se o tem vseh mogočih sredstev. Narod naš se je zbudil, a dosedanji mogočnjaki so znali, da je konec njihovi slavi. Prišel je dan, ko so počile v Jelšanah verige — na dan stopil je naš narod veder in čil.
Ni bila lahka naša borba. Celih 22 let gospodarili so v občini dosedanji oblastneži. Ta čas so si pridobili mnogo kumov in kuroic. Njihovi pristaši so izurjeni v vsaki zvijači. V njihovih vrstah so se borili vsi odločujoči krogi. Po vseh vaseh so letali izurjeni lovci. Vsak, kdor pozna blago in mehko srce našega naroda in je čul grozote, ki so jih govorili ti jezični junaci, majal je z glavo. Njihovi agitatorji so dobili od občine natančen seznam volilcev vsakega razreda, za vsako vas posebej. V vsaki vasi so imeli takega agitatorja. Na vsak migljaj morali so ubogati podrejeni c. kr. cestarji. Cestar dolenjski moral je obleta-
vati in paziti na vasi Dolenje, Zabiče, Podgraje, Novokračine in Lipo ; cestar šapljanski pa na vasi Šapljane, Pasjak, Brdo in Brce. Tudi bivši občinski svetovalec Simčič-Koravina je obletel vse vasi. Patrulje so pazile na vsak mig naše stranke; postajališča orožnikov po vaseh so slučajno pri naših odločnih nasprotnikih.
Zadnje dni je bil voditelj nasprotnih agitatorjev nenavadno nervozen. Povsod so strašili z orožniki in govorili, da bodo na dan volitev vsi zapori polni ljudij. Ko je čul o Runjcu z Dolenj, da je naš pristaš, fipomnil se je, da večkrat razklada svoj les tik na cesarski cesti in liajd v Dolenje k Runjcu. Od takrat obmolknil je Runjec in prenehal biti naš pristaš. To mu je dalo novega poguma. Spomnil se je na Rupo in hajdi brzo tja proti drugemu našemu pristašu. Našel je doma samo ženo „Bum, bom, hinder hunder — tista greda ga je na cesta, ga bom ja pokazal za Vaš gospodar". Kar ni storil „možak" Runjec, storila je poštena žena v Rupi — pokazala ie vrata glavarju agitatorjev ter ga poslala opravljat njega posle. —
A tudi mi nismo držali križem rok. Zaprli smo svoja ušesa vsem njihovim obljubam, vsem njihovim sladkim besedam. Tolažili in navduševali smo se od hiše do hiše, od vasi do vasi. Kadar si nismo znali pomagati, obruili smo se do svojih dobrih duhovnikov v Jelšanah in do naših prvakov v Podgradu. Zvezali smo se vsi v junaško kolo in obljubili si, da ne odnehamo pred, dokler ne zlomimo stare verige, dokler ne pade „hinder-hunder*. Če je prišel v vas glavni agitator, ali kateri drugi nasprotnik, pazili smo nanj, kakor ua kragulja. Nobenega naših niso nam smeli vzeti.
Napočil je dan volitve. Mož do moža, vas za vasjo smo korakali na volišče — katero je določil nadžupan v uajskrajni vasi cele občine, v nasprotnih Šapjanah. Na mostiču, pred Šapjanami, smo se dočakavali. Prišel je mimo vaški župan Jelšan-ski — odločen naš nasprotnik. ,£vo, evo župana z veliko četo" šlo je smehom od grla do grla — mož ni imel v vseh Jelšanah niti jednega pristaša. Ko ie videl, da je sam, popihal jo je domov še pred volitvami.
Volitve so začele; a še prej je prišel nadžupan Pipp med nas in se grozil za slučaj, da bi kdo hotel na cesti v Šapjanah agitirati, govoriti, ali deliti volilne lističe. Omenjamo, da nismo smeli torej v nobeno hišo. Volilna soba je mala, brez hodnika in se nahaja v I. nadstropju. Stopnice do nje so jako slabe in nerabljive. Izpostavljeni smo bili solncu in dežju, brez jedi in pijače, od ranega jutra do večera. Nam nasproti so stali Šapljanci, nekateri Lipnjani in posamični pristaši nasprotne stranke iz drugih vasi. Mamili so nas v hiše. „Naš gospod potrosi tisoč goldinarjev za jed in pijačo, če zmagamo", tako so govorili, a niso nič opravili. Mi smo stali neutrudljivi in stali bi bili še vso noč in ves dan. Stara veriga mora počiti, doli moia „hinder-hunder11. Občinski sluga je počel klicati volilce po imeniku. Tiho in nerazuinljivo-naglo je klical naše voliloe. Ko je pa prišel na vrsto koji Šapljanec, Lipljan — aj da Vam ga je bilo takrat videti — globoko je zajel sapo, vzdignil glavo in zaklical, kolikor ga je grlo neslo — a takrat: „kadi, kadi je V" grmelo in odmevalo je po hiši in dokler ga niso našli, ni klical sluga naprej. Mi smo se smijali temu početju. Nas ni bilo treba iskati, mi smo že vsi stali v vrstah. Ko so videli nasprotniki naše dolge vrste, medleli so od jeze. Na noge, na noge v Lipo, pa poberi, kar je še mogoče. Lovili so ljudi po njivah in travnikih, žugali jim s kaznimi po B gl., če ne pojdejo na volišče. Tisoč goldinarjev je pripravljenih za jed in pijačo, če zmagajo. Zastonj, zastonj 1 — zmaga je naša. 122 naših proti 55 protivnikom, to je bil vspeh III. razreda.
(Pride še.)
Politiške vesti.
V TRSTU, dne 16. septembra 1896.
Odprta grobova. Narod hrvatski je izgubil jednega svojih prvih boriteljev iz dobe svojega preporoda: v Zagrebu je umrl dne 13. t. m. Matija pl. M r a z o v i č, odvetnik in častni meščan zagrebški. Bil je v 73 letu svoje dobe. Mrazovič je imel sicer politiških nasprotnikov tudi med svojimi rojaki, ali to jedno mu pripoznavajo vsi, da so mu
bili nameni čisti: in krona tem namenom je bila svobodna in celokupna Hrvatska. Pokoj njegovi duši!
V Solnogradu pa je umrl včeraj dvorni svčt-nik in drž. posl. Lienbacher. Lienbacher je bil konservativec, toda ne v najboljem zmislu. On bi bil najraje konserviral staro, nekdanjo Avstrijo, z vsemi njenimi pogreškami. Sosebno ni bil prijatelj svobodnemu razvoju nenemških narodnosti. Tudi v parlamentu je bil čudak, tako, da ni imel mnogo prijateljev niti med konservativci. Bil je sicer nadarjen mož in spreten parlamentarec, ali njega trma ga je prisilila, da je izstopil iz vrst nekdanje desnice in je živel v parlamentu „divjaško* življenje. I njegovi duši daj milostni Bog večni mir.
Kneginja črnogorska Milena se sinom Mirkom in hčerko Ano je dospela na Reko pred« sinoćnjem na jahti „Fantasie". S parobroda je šla visoka gospdda na postajo. Tam jih je med dru« gimi pozdravil tudi italijanski konzul. Kneginja Milena se je odpeljala na Dunaj, kjer naineruje — tako govore — nakupiti potrebno za poroko princese Jelene.
Deželnozborske volitve v Sileziji. To volitve so bile dovršene z včerajšnjem dnem. Včeraj je volilo veleposestvo svoje dosedanje zastopnike, izvzemši jednega. Tudi te volitve so imele na sebi znak propadanja židovskega liberalizma. Liberalci pridejo v deželni zbor oslabljeni na številu, nacijonalci pa ojačeni. In še to, kar so si ohranili liberalci, ohranili so si komaj in skrajnimi napori. Čehi in Poljaki so si ohranili svojo posest. Silezija je važna za vso državo v toliko, ker je sestavljajoči del češkega vprašanja.
Različne vesti«
Mestni svet tržaški je imel sinoči zopet sejo — viharno sejo. In da bode viharna, vedeli smo ie v nedeljo, ko smo doznali, da bode poznana družba S p a d o n i in tovariši interpelovala radi procesije dne XX. septembra. Gospodje ne morejo namreč preboleti dejstva, da se to pot katoliška cerkev ni umaknila pred židovsko voljo. Znani podajači so torej poskrbeli o pravem časa, da je izvestno občinstvo doznalo o tem, kar ima priti, da je bilo torej pričakovati polne galerije in —burnega aplavza gosp. doktorju in Židu Spado-niju. In tako je tudi bilo.
Ta seja je pa bila znamenita tudi po tem, da je pokazala v svitli luči že znano dvospolstvo in junaštvo „konservativcev* — poskrili so se ? svoje brloge, da bi jim ne trebalo vršiti svoje dolžnosti: nijednega ni bilo blizu, kar je tudi konstatoval gosp. svetovalec Goriup. Poskrili so se v grmovje, mesto da bi branili — svobodo naše državne vere, naše katoliške cerkve, naših katoliških vernikov. Gospod vladni zastopnik se je potegnil za to svobodo — a konservativna gospdda ni imela toliko poguma, da bi očitno nastopila proti počenjanju, ki je naperjeno toliko proti naši veri kakor je nelojalno tudi nasproti državi. Taki so bili vsikdar naši „konservativci", taki so in taki ostanejo, dokler jih pametno spoznanje ne popiše s pozorišča. „Mattino" pravi sicer, daje bila to jedna tistih navadnih bajacad, ki jih uprizarjajo iz-vestna gospoda ob ploskanju obligatnega občinstva na galeriji; mi pa menimo, da so to jako resne stvari, s kojimi bi se morali prav resno baviti uprav tisti krogi, ki niso daleč od „Mat-tina*. Te „bajacade" so prežalosten simptom za smćr, v koji dozorevajo naši odnošaji. „Mattino" pravi tudi, da je hotel gosp. Spadoni le delati reklamo za svojo osebo. Morda ; a mi ne verujemo tega, kajti v vsem tem, kar počenjajo ta družba, je trden zistein. Vse je proračunjeno za one velike cilje, po kojih streme, iu za koje zistematičuo, ob vsaki priliki in vsemi mogočimi sredstvi tudi vzgajajo naše italijanske občinstvo. A razne volitve kažejo, da vzgajajo — sijajnim vspehom. To so torej resne stvari. A kdor se hoče izogibati resnim stvarim • praznimi šalami o „bajacadah", ta je sam šušmar in politiški šarlatan. Torej le resno, kjer treba resnosti.
* »
*
Že pred določeno uro — ob 7. — je bilo nenavadno živo na velikem trgu pred munichijem. Spadonijeva vojska je pokazala zopet, da poslušna svojim mojstrom in točna.
Ob 7)4 uri je pričela seja. Predsedoval je Župan P i 11 e r i, vlado je zastopal namestništveni svetovalec baron C o n r a d. Po raznih prijavah oglasil se je prvi za besedo svetovalec D o 11 e n z. Sklicevaje se na svoj predlog, stavljen v seji od dne 1. aprila in zahtevajoči, da povodom petdesetletnice vladanja Nj. Vel. ulica C o rs o dobi ime Corso Francesco Giuseppe, je vprašal govornik, da-li je mestna delegacija že sklepala o tem njegovem predlogu. Od tedaj je že preteklo 6 mesecev, ne da bi sploh vedeli, ali se je delegacija bavila s tem predlogom ali ne ; med tem pa je čul, da je ista delegacija sklenila, da se dve drugi ulici prekrstiti v „Besenghi degli Ughi* in „Giuseppe Tartini". Zato si dovoljuje vprašanje do gospoda župana — v imenu patri-jotičnega prebivalstva v mestu in po okolici —, v katerem stadiji se nahaja sedaj „študij" o njegovem predlogu, ter priporoča najtopleje, da ta stvar pride čim preje na dnevni red.
Gosp. župan je pripomnil, da mestna delegacija bode o pravem času stavila primeren predlog.
Značilno za mišljenje občinstva na galeriji je dejstvo, da je isto ropotalo, ko je govoril gosp. Dollenz.
Na to se je oglasil srditi S p a d o n i z nujnim predlogom : mestni svčt naj se obrne do vlade, da bi prepovedala cerkveno slavnost s procesijo, namenjeno za 20. septembra; in če bi se ta slavnost vendar vršila, ne sme se je vdeUiiti občina na noben naCin.
(Zapomnimo si, da gosp. Spadoni je Žid Kolika drznost torej v tej interpelaciji. Žid hoče zabran jevati obrede katoliške cerkve! Kje smo, kam jadramo ? I To niso več „bajacade", ampak to je ie drzno izzivanje naše vere in naše države. In kakor je drzna interpelacija že sama na sebi, tako drzno je bilo tudi utemeljevanje g. Spadonija. Govoril je o klerikalni sekti, ki se je začela gibati. Slabo seme daje uašlo svoja tla tudi v Trstu. To gibanje da je naperjeno v to, da pride papež sopet do posvetne oblasti. To gibanje da je podpirano tudi od slavne vlade, ki ni hotela postaviti na laž ouih dveh ministrov, ki sta na katoliškem shodu v Solnogradu gladila pot ustajanju svetne oblasti papeževe. Prihod sicer inteligentnega ali nestrpnega kardinala Svampe; delovanje popačenega iu kvarečega novinstva, nastopajočega proti liberalizmu iz podlih nagonov, vse to kaže jasno, da slavnost od dne 20. septembra ne bode oerkvena, ampak demonstracija proti italijanski državi, protest, ki hoče oživiti mrtve.)
Tako je govoril dr. Spadoni. Tako daleč smo ie torej, da sme tržaško židovstvo v javnih sejah občinskega zastopa metati na9o cerkev —med m r t v e l
Nadalje se je spominjal Spadoni onih dni iz leta 1868, ko je po Trstu tekla kri; onih dni iz leta 1870, ko je Trst radostjo pozdravljal padec papeževe oblasti; onih dni, ko se je Trst dal zastopati v Rimu na slavnostih odkritja spomenika verskemu odpadniku, Giordanu Bruno. In v tem Trstu hočejo umirajoči življi, došli od onkraj alp, da bi zlorabljali verski plašč za politiške demonstracije.
Trst se ne ukloniti novinstvu iz ulice sv. Nikolaja iu besedi c. kr. komisarja p 1. K r e k i č a (Le ta je baje faktični urednik „Mat-tina". Op. ured.): tem stalnim oznaujevalcem so-vražtva.
Nam (liberalcem) so prepovedani celč navadni sprehodi, duhovnu je dovoljeno vse. Po takem imamo tu dvojno mero in dvojno vago. Zato mora občinski zastop storiti sklep, ki bode odgovarjal pravemu čutstvovanju prebivalstva.
Tako se je izbruhal gospod Spadoni.
Vladni zast. se je čudil temu predlogu z ozirom na dejstvo, da državni temeljni zakoni jamčijo vsakomur svobodno izvrševanje vere in z isto spojenih obredov. Občinski zastop torej ni poklican v to, da bi se bavil s to čisto cerkveno zadevo. Eventuvalna prepoved te cerkvene s 1 a vno s t i b i 1 a b i brez vsake zakonite podlage.
Motil se je gosd. vladni zastopnik kajti, občinski za.ntop je soglasno vsprejel Spadonijev predlog, izvzemši glasove okoličanskih Bvetovalcev Goriupa, Vatovca in Dollenza.
Na to se je oglasil gosp. svet. G o r i u p rekši, da je pričakoval kakega protipredloga od
strani desnice. Vidi pa, da so klopi desnice prszns. Govorniku se vidi nelogična zahteva, da bi se v avstrijskem mestu ne smeli udeležiti procesije samo zato, ker se bode ista vršila dne 20. septembra.
Slednjič se je oglasil še svetovalec Benussi, ki se je čudil „tiradi" vladnoga zastopnika. Tu nima posla ni vera, ni Avstrija. Dan 20. septembra da je pripoznan od vseh civilizovanih vlasti, dan, ki je postavil cerkev v nje prvotno oblast. Ista bodi pastir miru in ne poželjenja pozemelj-skega. Omenjena procesija ni drngega nego poskus v podkrepljenje želje po posvetni oblasti, a ta poskus ostane brez vspeha.
Na to je odgovoril svet. G o r i u p, da tudi on ima zmisel za svobodo, toda svobodo — za vse. Tu v Trstu naj katoličani proslavljajo omenjeno svečanost, v Italiji naj se pa proslavlja kakor se hoče „20 settembre."
Med govorom Spadonijevem je bil demonstrativen aplavz na galeriji, med govorom Goriupovem pa ropotanje. Ropot je bil tolik, da je naš župan celo zažugal, da d& izprazniti galerijo. Toda njegova beseda je bila bob ob steno, kakor navadno ob takih prilikah.
Za tem so rešili nekoliko točk dnevnega reda, na kar je župan zaključil sejo.
Večina mestnega zbora more torej zabeležiti še jeden Čin v kroniko svojih protiverskih in protidr-žavnih demonstracij, konservativna manjšina pa nov Čin v dolgo vrsto činov svoje breznačelnosti, brezznačajnosti in nemožtva.
In morila iz tega dogodka ? Ah, kdo bi se neki brigal in ukvarjal s pouki, ki nam jih dajejo vsakdanji dogodki?! Samo da se „gfrettamo* dalje, pa so zadovoljni oni, ki hočejo, da je tako.
Otroški vrtec na Groti. V pozivu podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na vpisovanje v otroška vrtca se je urinila neljuba pomota, kojo popravljamo s tem. P^leg vrtca v Rojann bode letos vrtec na Groti, v nekdaj Krajcer-jevihiši, iu nenaBelvederju. Toliko na znanje častitim starišem.
Sežanski podružnici družbe sv. Cirila in Mo-toda 90 izročili darov sledeči: „Slovansko pevsko društvo" iz Trsta nabralo med seboj po pogrebu pok. Oskaija Pollaya, c. k. obrtnega nadzornika, 8 kron 24 stot. — Namesto venca pokojnemu Fran Leban, c. k. gruntovničar, 2 kroni, gospod N. N. 10 kron, g. M. P. 4 krone, g. Pregel 2 kroni, g. Josip Štolfa 1 krono, Ivan Renčelj Ma-lalan 1 krono.
Avlta coltura o prihodu mlnistersksga predsednika v Istro. Med najnovejšimi vestmi v da-našnejm zjutranjem izdanju smo sporočili na kratko o junaških činih, s kojimi je avita coltura obračala pozornost na-se, ko je v tej pokrajini bival njegova ekscelenca, gosp« ministerski predsednik. Ti čini so kazali, kar vemo že zdavna; da namreč avita coltura ne pozna niti najprimitivnejših zakonov, veljavnih za medsebojno občevanje v — civilizovanih deželah. Po takih činih je bil popolnoma opravičen vsklik ogorčenja, ki se je na kolodvoru puljskem izvil iz prs g. poslancu Mandiču: „Povejte nam, ali živimo v Avstriji, ali pa v Turčiji!*
Povedali smo tudi, da so se še posebno odlikovali s takimi čini šarenjaki v V i š n j a n u. A tudi v Poreču ni šlo gladko. Od tam smo prejeli nastopni dopis, od jednega naših duhovnikov:
Pošiljam vam v naglici popis borbe, ki smo jo imeli včeraj mi in naši kmetje z italijanskimi srditeži.
Ko smo doznali, četudi prekasno, da pride sam ministerski predsednik pogledat v našo Istro, da se uveri o tužnih odnošajih v tej pokrajini, smatral je hrvatsko-slovenski narod, (sestavljajoči dve tretjini prebivalstva) za svojo dolžnost, da se kakor verni podaniki Njegovega Veličanstva, Frana Josipa I., poklone njegovi prevzvišenosti. Ob tej priliki je hotel narod po svojih odposlancih opozoriti gospoda ministerskega predsednika, ne na vse, ampak samo na svoje najhuje nadloge. Uverjen je bil, da bode njegova prevzvišenost se svojim bistrim vidom in jasnim očesom pošteno sodil ter da odredi potrebno, da se pride v okom tem nedostatkom.
Siromaštvo, ki tlači manje kmete, pomanjkanje cest in pitne vode, pomanjkanje ljudskih šol, potreba vsaj jednega hrvatskega gimnazija in kri-
vice, ki se gode našemu narodu ob vsakih volitvah od strani italijanske gospdde — vse to je krivo, da se narod hrvatski v Istri ne more povzdigniti ni materijalno niti duševno. Vsa ta bistvena vprašanja je hotel naš narod po svojih odposlancih v Poreču predložiti njegovi prevzvišenosti.
Tužno ljudstvo je gojilo vso nado, da se bode vsaj jedenkrat čul njega glas — in da ta glas dojde tudi pred Najvišje prestolje. Zato je došlo v Poreč, ker se mn je bilo obljubilo, da bode pripuščeno pred ministerskega predsednika, kjer bode moglo izjaviti svoje prošnje in pritožbe. A vse te deputacije iz okraja poreškega, ki so potrpežljivo čakale od božjega jutra do 2. popo-ludne, napadene so bile slednjič divjaški in tako rekoč pred očmi njegove prevzvičenosti. In teplo se je duhovnike našega ljudstva, njegove zastopnike in odposlance. Množica je kričala: Nostra e giunta, morte per croati, mažemo questi porchi di croati, morte per loro" itd. itd. Gorje mu, kdor bi bil zaupil „živio-, ubili bi ga bili.
V tem besnenju je bil tepen veleč, gospod župnik Josip Ptašinski, župe-upravit.elj pri sv. Ivanu od Šterne. Komaj so ga rešili kmetje iz italijanskih rok, postavivši » nevarnost svoje lastne kosti. Sicer ne vem, kaj bi se bilo zgodilo ž njim. Veleč. gosp. župnik je kakor člen deputacije hr-vatsko-slovenskih občin nosil pri sebi pripravljene prošnje. l9totako huda se je godila pravniku Jurju Č e r v a r j u, kojemu so italijanski fanatiki prebili glavo. Brez klobuka je moral bežati iz Poreča v Pazin. Udaljenih je bilo tudi več kmetov. Toda italijanska gospoda imajo zahvaliti le dobroto naših kmetov, da ni prišlo do hudega. Ali nikar naj ne pozabijo, da vsaka sila do vremena.
To pa je 2e preneumno ! Italijanska gospdda so v zadregi; sram jih je sedaj, ko stoje pred svetom kakor — falzifikatoiji oduošajev. Hvala, hvala goriškim Slovencem, hvala vsemu vrlemu ljudstvu po soški dolini, ki je na toli izboren način strgalo krinko raz obraz onim, ki lažejo, ki pretvarjajo, ki toli drzno potajujejo pravi značaj naše pokrajine 1 Lažnikom je strgana krinka raz obraz, porušila se je fikcija, ki je služila v podlago vsem prednostim, ki jih je povsem neopravičeno užival do sedaj italijanski živelj na Goriškem. Grof Badeni je videl deželo goriško kakoršna je — slovenska prek in prek, slovenska ne le po rojstvu nje prebivalcev, ampak tudi po mišljenju in čutstvovanju vsega ljudstva.
Seveda je sram človeka, ako kar hkratu stoji pred svetom — prosimo, oprostite to priliko — v sami srajci. Zato se ne čudimo ni malo, da se italijanski rogovileži hot& pokriti tako ali tako in kolikor le moči naglo. Naravno je to in zato se ne čudimo ni malo njihovim naporom, da bi nekako pomašili svoj goriški poraz, svoj gromoviti fiasco. Ali čudimo se, da bo pri tem toli nerodni, ona sicer neopisuo navihana gospoda. Lažejo, da se kar kadi, ali lažejo tako, da mora pogoditi sleherni otrok na prvi hip, da — lažejo I Njim se smejemo, potrpežljive čitatelje italijanske pomilujemo. Kajti poleg potrpežljivosti mora biti tu tudi lepa porcija — neumnosti; sicer absolutno ne bi mogli verjeti, kar jim natveza naš „Piccolo" o bivanju grofa Badenija v Gorici. Ker pa verjamejo, moramo soditi, da italijanska množica ni le potrpežljiva se
svojimi prvaki in svojimi glasili, atnpak tudi.....
Čujte le, kaj je pripovedoval „II Piccolo" te dni! Čujte, da boste strmeli tudi vi na toliki nesramnosti tega laškega glasila, in na brezpri-merni — najivuosti onih, ki verujejo v take medvede.
Župan goriški, gospod Venutti, je tako temeljito pobil — tako pripoveduje „Piccolo" — vse slovenske pritožbe, da je potem grof Badeni, ves skesan, vskliknil državnemu poslancu dru. Gregorčiču: „Sedaj pa, če mi govorite tudi cele dneve,jaz vam ne verujem čisto nič več!"
Kaj tacega da bi rekel minister zastopniku naroda?! Bečimo, da bi bil tudi gosp. Venutti res potegnil na svojo stran grofa Badenija, recimo, da poslednji res nič ne verjame našim poslancem; vendar pa je izključeno že po najpriprostejsem slovenskem razumu, da bi državnik — tako rekoč pred očmi in na ušesa naroda — na toli brezobziren način razžalil zastopnika naroda! To je tako absurdno, da se moramo le čuditi drznosti, ki take reči pošilja v javnost, Minister in državnik, ki bi
tako govoril, dokazal bi le, da ni ne minister in ne državnik, ampak fanatičen borniranec, izišel iz 1 tiste Sole, v koji dobiva svojo politiško vzgojo '
—	.Piccolovo" občinstvo. Take laži niso le drzne, ampak so tudi — preneumne. Preneumne namreč za pametne ljudij; za .Piccolovo" občinstvo ho seveda gotov denar.
In mi obžalujemo to občinstvo, ki se zadovoljuje s tako, Ieza bedake primerno hrano. Dober tek ! Živela neumnost v laškem taboru!
Na adreso ravnateljstva Lloydovega arzenala. Pred nekoliko leti je navstal v Lloydovem arze-nalu velik nered vsled nepravega gospodarstva od strani upravnega vodstva. Kaznovan seveda ni bil nikdu, vse se je pozabilo — pa mirna Bosna I Prišli so novi gospodarji, arzenal se je tresel — ne arzenal, ampak oni, ki so imeli svoje roke v moki. Mnogokoji se je bal železne roke, koja naj bi bila napravila red.
Delavci so se veselili tega, misleči si, da vendar enkrat, četudi pozno, poseže pravica v ta zamotani vozal. Nova metla in nova dekla ste dobri — a le prvi teden; tako je bilo tudi pri Lloydu. Novi ravnatelj je prve dni vse pregledal in videlo se je, da hoče uvesti nov red. Zatonilo je par mesecev v minolost. Navadno je tako, da si misli človek — kadar se je lotil težavnega dela: naj le enkrat uredim, potem bo že vse drugače ! Tudi v našem arzenalu je bila volja dobra. Ali kaj pomaga, ako je metla prešibka za ogromno delo — ako omahne roka sredi dela ?! In naši delavci majejo sedaj z glavo: ali smo zopet pri starem P!
Sedanji ravnatelj je prezgodaj pustil vajeti iz rok, a polastili so se jih zopet izvestni podrejeni organi, ki gospodarijo kakor turški paše. Ne mislimo vseh; kajti med njimi je tudi pametnih in pravičnih. Mislimo pa one, ki so le v kvar arzenalu in v strah delavcem. In dotični podrejeni organi zatiskajo oko eden drugemu. In tako gre lepo dalje. O priliki hočemo navesti konkretnih slučajev. Tudi o laški .Legi* nočemo govoriti danes, ki se tako lepo razvija v Lloydovi senci.
Pač pa hočem navesti jeden najnoveji slučitf. Ko so nedavno porinili v morje parnik „Bohemia", ni bilo dovoljeno družinam delavcev in stražnikov
—	kakor je bila stara navada — da bi se brezplačno udeležili te slavnosti, ampak za vsakogar, ki ga je privel delavec s seboj, plačati je bilo 30 nč. Pa pustimo to. Istega dne so pripeljali v arzenal raznih jestvin in pijače. A kdo je povžil vso to božjo stvar? Ali morda delavci, ki so gradili brod ? Delavci trde, da ne! Ali ne bi bilo bolje, da bi se denar, ki se je potrošil za to, razdelil med družini onih dveh delavcev, ki sta se ubila na tem delu, ali pa med ona dva delavca, ki sta si polomila noge ?! Na vse take nedostatke boditi dobrohotno opozorjeni ravnateljstvo arzenala in Lloyda.
Iz Idrije nam pišejo: Poleg podpornega društva veteranov smo dobili pri nas sedaj še podporno društvo ,Jednakopravnostu. Člen tega društva je lahko vsakdo, ki je dopolnil 24. leto (Kam pa tisti pod 24. letom ? Stavec.) To društvo je velike važnosti za rudarje. Imamo sicer že „bratovsko skladnico", katere mora biti člen sleherni delavec ter plačevati vanjo po 3 nvč, od goldinarja. Tej skladnici je naloga, da podpira onemogle in bolne rudarje. Od te skladnice dobiva torej delavec nekoliko podpore le tedaj, kadar je v največi sili, Zatorej sem rekel gori, da je novo podporno društvo velike važnosti za rudarje. V tem društvu bode plačeval sleherni delavec po 20 nč. na mesec. Ko je bil že pol leta člen društva, dobi pravico do podpore v bolezui. Prvih 10 tednov dobiva po 2 gld. in nadaljnih 10 tednov po 1 gld. na teden. Zatorej vas poživljam, delavci: oklenite se tega koristnega društva, ki deluje samo v vaš prid in v vaš blagor!
Dne 24. m. m. smo dobili novega rudniškega višega svčtuika, blag. g. Č e r m a k a. Težko smo ga pričakovali. Temu gospodu v čast je naše delavsko bralno društvo dne 6. t. m. priredilo podoknico z bakljado gasilnega društva. Gosp. viši oskrbnik je bil vidno zadovoljen na tem dokazu ndanosti rudarjev. Dal Bog, da bi bil on boljši prijatelj rudarjev uego je bil njega pokojni prednik.
Dne 30. m. m. je bil shod političnega društva „Judnakopravnost". Na shodu sta poročala tudi
oba na^fi poslanca. Poslušalci so prirejali burnih ovacij poslancema na čast. Obširni prostori bili so napolnjeni do zadnjega kotička v znak spoštovanja, ki ga uživata.
Naše dramastično društvo pa nas ni že tretji mesec razveselilo z nobeno predstavo. Ali smo jih morda prehitro hvalili ? !
Pred tremi tedni je umrl naš preljubljeni dekan Josip Kogej. Bil je vrl dušni pastir. Za politiko mu ni bilo mari. Kajni g. dekan je bil rodom Idrijčan ter je služboval pri nas malo ne 24 let. Bodi mu zemljica lahka in časten spomin!
Najnovejše vesti*
Trst 15. Skof Šterk in teodozijopoliški škof Glavina sta odpotovala danes v Gorico.
Budimpešta 14. Danes se je otvori zdravniški in higejenični kongres. Bilo je navzočih tudi več vojaških zdravnikov.
Atsne 15. Vojaški kordon na Kreti se je odpravil. Vojaki so se vrnili v trdnjave. Promet se oživlja zopet.
Antvsrpen 14. V neki hiši bližnje vasi Ber-chen so našli defektivi raznih kemikalij, priprav za prirejanje bomb in raznih razstreljivih snovij. O tem so obvestili angleško policijo, na koje prošnjo se je izvršila hišna preiskava. Kmalu so dobili iz Londona vest, da so tam že zaprli dotična dva zločinca. Ista sta Irca naturalizovana v Ameriki.
Rottendam 14. Tudi tu so zaprli dva dina-mitardn. Zalotili so ju v n^lr^m hotelu, ko sta še spala. Pri njiju so našli stmjev za razstreljivanje.
Ivgovlnihe bvaojavka in vesli.
Budimpešta. PSenioa za jeaen 7*02—7 03 Pšenic« ca
Somlad 189« 7*99 do 7 30 —.—. Oves s« jeien 5'28—5*30 t la jeaen 6*17 —619 Koruia za sept.-okt. 3'74—8-77
Pšenicu uovr od 7d kil. f. 6'90-6'95 od 79 kiio. 7.—7-05., od 80 kil. f. 7-08—7-10 od 81. kil. f. 715 7-86 , od 82 kil. for. -.--. Jefiaioo 5*lW-7-70
proso —•--"—.
Plenica: Dobre ponudbe, živahno povpraševanje. Prodna 40.000 mt. st., stalno, 3 nč. dražje. Bi in oveB jako stalna. Ječmen mirno. Vreme lopo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 1190, oktober-december 12 17 mlačno.
Prag*. l-entrifagal nori, poatavljne v Trtft a carino vred odpošiljate? premij f, 35'— 35*26 Coneasse 36-60—36*75 Četvorni 37*50—38. V glavah nodih 39*25-39-50
Havra. Kara Sftnto« cood avi»rmfo za september 62'— januvar 58*50.
3ambur«, Santoa good av«*rag« ».«% september 50*60 za
december 48 50. ta maro 1897. f. 48*50._
Dnna^akabora« 1B- aaptambra 1SS6.
Državni	? papirju
„ „ t ar«bru Avstrijska renta v zlatu „ „ r kronah Kreditne akcije . . . London JOLst. , . Napoleoni ..... 20 mark 100 itali. Ur
danea 101.65 101-60 123 40 101.30 367.75 119.60 9.587, 11.73 4130
včeraj 101.60 10160 128.80 101.25 »67 65 119.60 9.53'/, 11.73 44-90
Na »dar!
Bratje telovadci!
Jutri ob 8. uri zvečer se pričnć v:.'e v kurzu za predtelovadce in njih namestnike. Poživljamo torej vse one, ki so se prijavili v ta kurz, da bodo točno prihajali k vajam. Vaje se bodo vršile vsako sredo od 8. do 9}j ure zvečer.
ODBOR.
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a)	Dvteva« tolaanlo«. (Postaja pri it. Andrejo
Od dni 1. junija 1896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, t Beljak. 8.35 „ t Herpelje, Rovinj, Puli. 4 40 popol. t Herpelje, Divačo in Pulj. 7.30 „ t Herpelje (in od Herpelj brzovlak t Pulj Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih:
7.35	zjutraj v Herpelje. 2.20 popol. ▼ Divačo. 4.20 „ t Borit.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja.	\
11.15 „ iz Herpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak ii Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih:
7.29	popol. iz Borita. 9.35 .popol. iz Divače.
b)	Jušna ialssnioA (Postaja južno želemice.)
Od dni 1, junija 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko, 8.25 „ brzovlak ▼ Nabrežino, Benetke, Rim.
9.—	B omnibup T Nabrežino, Videm, Benetke in Verono, 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza b Pešto in Zagrebom.
12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza a Pešto, Reko — Gorico
in Korminom. 8.45 „ mešani vlak ▼ Nabrežino, Videm, Rim.
10.—	„ mešani vlak do Miirzzuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuachlaga, Beljaka, itd.
7.30	„ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabreiine. 8.85 „ brzovlak iz Eormina,
9.25 „ brzovlak i Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibuB iz Rima, Benetk, Nabreiine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ omnibua iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.41	n brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; -8.66 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2 — popoludne v Kormin. 4*25 „ v Nabrežino.
DOHOD. 1207 predpoludne iz Eormina. 10*50 popoludne iz Nabreiine.
„TRŽAŠKEM SOKOLU"
Pred telovadci in njih namestniki:
ob sredah od	8—91/
Telovadci, I. oddelka:	*
ob ponedeljkih in petkih od	8«/_g>/
Telovadci, II. oddelka:	4 (oddelek za stareje gospode) ob pon. in petkih od 7'/,—81/, Telovadba gojuncuv:
ob aredah in sobotah do 1. marca od	4_t)
od 1. marca dalje od
Telovadba otrok:
ob torkih in čtrtkih do 1. marca od	3—6
od 1. marca naprej od	4—7 Ženski I. oddelek:
ob četrtkih od
7 V»—9'/i
5—6 57,-6'/,
Ženakl II. od d.: ob ponedeljkih in petkih od 1. marca od od 1 marca dulje od
^mnmn^mmr
Naznanilo o Šolskem letu 1896-7.
Vpisovanje se bode vršilo
17.. 18. in 19 septembra
(lopoludne od 11. ilo 12. in popoludne od 4. do 6 ure v prostorih društene šole
na Brega hSt. 20. II. nadstr. (Lojzova hiša). Poučevanje se prične ▼ ponedeljek, dne 21. septembra.
Udnl pp«dm«tlt
Splošna glasbena teorija,	1 pouk
sbororopetje (dekliški, deški in dijaški moški zbor/brezplačen Harmonija,
solopJ5e"kt' DCnine 9e Plača za Pook v dveh tedenskih glasovir,' ur»h predmeta 1 gld. 50 nč. na mesec, goali,
Vpisnine se plača ca vsakega gojenca 1 gld. StariŠi gojencev morajo biti društveniki „Glasbene Matice" ; ako niio drnSteniki, plačajo pri vpisu gojenca 2 gld, letne druitvenine.	ODBOR.
Via Nuo^ na vogali via S. Lazzaro
Nove naročbe najmodernejšega blaga za »imako sezono so nam užo prispele in so: Perkali, satani, volnene tkanine za pospe in goapodo. Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in velikosti.
Zaloga vsakovrstnih potreb za Šivilje, krojače in kitničarke. Vzorci na zahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-najnim naročnikom se priporočata udana Alte & Zadnlk.
Stenografa ali spretnega pisarja
sprejme pod ugodnimi pogoji l. oktobrom 1896.
odvetnik dr. M. Pretner v Trstu
Corso, Piazza S. Giacomo št. 1.
Stanovanje
2 sobama, 2 kuhinjama in 1 veliko sobano se da v najem. Več se izve pri upravi tega lista.
Priji
„Csarda alla Posta'4,
via Molin piecolo štev. 1, toči najbolje znano seno-zeško marčno pivo, istrska, dalmntinska in bela vina. Izborna nemška in itnl. kuhinja. Točna postrežba. Za obilno udeležbo se priporoča
Ivan Outjahr.
Zaloga pohištva
tvrdke Alessdndro Levi M in« i Trst, Via Riborgo, 21 in Piazza Veochla št. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. - Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Mročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da
bi za to računil stroške.	.
_
*
Zdravljenje krvi
Čai „T I s o 6e r n I cvet" (Mllieflori).
Čisti kri tJr j« izvrstno Hr.dstvo proti onim slučajem, Ce peče v ielodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidnm. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 60 nč, ter Be dobiva v odlikovani lekarni
PRMMMER JU dne Mori" Trst, veliki trg.
•v -i"
Lastnik kensorcij lista „Ediuost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.