Kako in kdaj naj izobražnje se matcrni jezik V nasili solali. Posnelo j>o tiekem sapisniku ue. sbora v Ribnici. Nobena reč ni tako potrebna v naših šolah, kakor ta, da izobražuje se matcrni jezik. Olrok se sicer doraa uči govoriti, (oda kako se uči? Xjegovi razumki so še kaj pičli in še celii napčni, ko pride v šolo. Izobraževati se mu tedaj mora niaterni jezik , ker 1. otroku s teni širijo se razumki, da boij in bolj razunie vse vednosti, in vse dušne moči zbujajo in zrejajo se niu po pravi naravni poti. 2. S tem , da v šoli izobražuje se materni jezik, se otroku tudi požlahtnuje jezik za občenje vsakdanje in se pripravlja za dobro spisovanje. 3. Po otniki maternega jezika se otroku tndi odpirajo vrata do drugih izobražeoih jezikov. 4. Pri izobraževanji inaternega jezika se večkrat že otroku vcepi nekaka želja po višji jezikovi popolnomasti, kar znabiti kdaj našemu jeziku in vsemu narodu veliko veliko koristi in slave donaša. 5. Omika niaternega jezika zaljša našo mladino in kaže žlahtno Ijubezen do doniovine, ktera se niora bolj in bolj vneinati in spopolnovati. Res žaloslno je, da se je do naj novejših casov naš mili materni jezik tako zeld zanemarjal v ljudskih šolah. *) To naj nas tedaj gorko spodbada, da nemudoina prihitujemo o tem vse, kar snio do zdaj zamudili. Kako pa naj se izobražuje materni jezik? Slavni nemški šolnik Vernaleken o tem prav dobro modruje in pravi, da se mora otroku pred vsem drugim dati dar jezika, in sicer s tem, da se mu mnogo pripoveduje. Otrok rad posluša; pripoveduj mu tedaj. Vec ko učitelj z otroci govon (toda prav govon), bolje je. Beri mu, in daj,da bo bral. Xe pozabi pa, da boš vedno prašal: Ali razumeš , kar bereš ? Tedaj: prav govoriti in brati naj se vadijo otroci že v naj perveni razredu. V višjih razredih naj se materni jezik izobražuje s tem, da otroci vadijo se vedno bolje govoriti o kerščanskem nauku, natori, zeniljopisju i. t. d. Poleiii pa naj se vadijo otroci prav spisovati naj pred kratkih stavkov, pozneje pa bolj razširjenih sostavkov. Za la nanien so pripravni lepi pregovori, lepe kratke povestice, primerni listi in druge javne pisma i. t. d. Pri tein pa naj bi učitelj ne pozabil, kar Vernaleken tako skerbno priporoča, namreč: ,,Učitelji se moramo vedno tudi sami uriti prav spisovati*. Pa ravno tii je zaderika pri marsikteremu učitelju. Učitelj naj sam prav mnogo bere in se vadi spisovati, da bo mogel spolnovati svoje svete dolžnosti, ki mu jih naložuje sreča in blagor njegove šole. Večidel pa so o tem naj slabši tisti učitelji, kteri naj več vpijejo in svojoglavno modrujejo o šolskih zadevah. Poprijemali naj bi se raje tu pa tam vstanovljenih učiteljskili in drugih knjižnic,*#) ter zajemali iz njih za se in za svojo mladino neprecenljivega blaga za dušo in telo. *) Bog hotel, da bi še zdaj pri belem dnevu, in sicer v središču Slovenije , ne bilo tako ! Vredn. **) Povedali smo že enkrat, da imamo tudi nekteri Ijubljanski ucitelji Bvojo že precej obširno knjižnico, h kteri tudi lahko drugi učitelji iz dežele pristopijo in njcne izvcrstne pedagogične knjige in časopise na dom jemljejo in berejo. Za to plačuje se na leto samo 2 gold. Oskerbnik tc knjižnice je zdaj »Tovaraev" v r e d n i k, ki Btanujo v Krakovem blizo Šentjakopskega mo»ta b. it. 30. Vr.do.