Vičanski rudarji delajo po normah
Plasti rjavega premoga, ki se ie 1. 1938 ob priliki trasiranja ceste našel na treh sloiih v Vtčancih, se raztezajo po več-ieni delu Slovenskih goric in Haloz. Po-uekod so tako plitvo. da prihajajo posa-tnezni sloji čisto na površino. Na ta na-čin so bile tudi odkrite te plasti v Sodin-cih, kjer se vrsi sedaj izkopavanje. V ptujskem okraju imamo sedai dvoie od-kntih nahajaliSč rjavega premojta. ki se izkoriščajo. Okrajna prernogovnika Sc-dinci in Vičanci krijeta del potreb po prernogu v ptujskem okraju
Preniogovnika sta bila od leta 1945 podjetji republiškega poniena. Foniladi 1 1^48 pa sta prešla v režijo okraia. Okraj je v lanski pomladi investiral pre-cejšnje vsote denarja v oba preniogov-nika in orKaniziral produkcijo. Na me-sece razbiti letui plan produkcije delovni kolektiv redno dos^Ka. v nekaterih irie secih pa tudi presega. V obratu Vičanci je de!o zelo otežkočeno zaradi ponianj-kanja gutna.stih Skornjev, čemur bi ope-rativno vodstvo premogovnikov nioralo posvetiti inalo več pozornosti- Plasti premoga so nagnjene skoraj do 45 sto-pinj ter je delo v jami ob mehanizaciji, ki jo predstavljajo kramp, lopata, vozi-Ček Hi tračnice, zelo težavno. Vendar se rudarji Keček Tomaž, Lazar Jakob in Kniplič Alojz, ki je v premogovnikih od vseh delavcev najdalje časa zaposlen, teh težav ne izogibajo. Rudar Hržič Foftunat, ki je delovni kolektiv rudarjev zastopal na kongresu sindikata rudarjev v Beogradu, ter ostali , rudarji redno dosegajo riormo. Navadno jo tudi za nt~ kaj odstotkov presegajo. Upravnik in delovodja premogovnikov, Lah Anton, kljub svojitn 57. letom vsakodnevno pred delom pregleda delovna mesta in se prc-priča, če je vse v redu. »Varnost ljudi je moja prva in najvažnejša naloga« — pravi in hiti iz rova v rov   Malo upog-
njen je že ta stari rudar. Vse svoje sile posveča podjetju. Njegova žena pravi, cla še med spanjem razpravlja o delu v jami. Vendar upravnik Lafi razume po-trebo dimaSniega časa, da mora biti pravi človek na pravem mestu in ie zato nc-umoren v svojem delu.
Obrat Sodinci je od vičanskega obrata oddaljeti pribtižno 1 km. Ima pa to slabšo stran, da ni ob boljši cesti ter je odvoz zaradi tega precej otežkočen. Ima pa boliSe naprave za nakladanje in precej večjo kapaciteto v produkciji. Plasti prernoga v tem obratu sc mestonia zli-vaio v tno, vmes je sa?«o -tanka plast gline. Izkoriščan.ie je vsled tega deloma olajšano, zatc je pa na drugi strani trš» rnaterial, ki obdajs plasti. Rovi v sodin-skem obrutu so suhi in vsled peščenega konglonierata precej hladni. Nad tem pa sc rudar Mesarec Franc prav nič ne pri-tožuje. Bolj ga jezijo tanke plasti pre-moga, vendar pravi, da ie v takšnem slu-čaiu   »treba pialo bolj  stegniti  roke«  in
6   vozičkov  mora  biti  njegoviti.   To  je pa istočasno presežena norma za okrog
7   odstotkov in   rudar   Mesarec   vztraia pri tem vsak dan. Rudar Sabottn je nje-gov »soborec« v delu in za niim nič do-sti  ne zaostaja.   Za vzdrževanje  rovov in tesarska dela  skrbita tovariša Petek Perdo in Hebar Jože Tudi Slavinec Ivan je med onimi, ki stalno presegajo normo in ki dajejo vse od sebe. Delavka Sieger Marija dela zunaj pri čiščenju premoga in v delu ne zaostaja za nobenim tova-riSem. Podjetna  je m pravi, da gTe na delo tudi v rov, če bo treba.
Deio sindikalne podružnice v detovnem kolektivu ni zadostno. Med rtekaterimi rudarji je premalo tovariškega odnosa, kar se odraža v tem, da se bočejo ne-kateri okoristiti z dobro odkopno priliko, ki jo je pustila prejšnja izinena, da pa sami   iste  ne puste svojernu nasiedniku
na delovnem mestv. Rudarji, ki povprečno preccj Jepo zaslužijo, bi 6b primernem političnem delu sindikata na<>li tudi čas za iidarniško in kulturno prosvetno delo. Naš čas je posvečen dvema važnima nalogarna: gradnji gospbdarstva in no-vega člove-ka. Tudi drugi nalogi bo sin-dikalna podružnica premogovnika morala posvetitj primeino pozornost.          AN.