*,Lt© äV<* štev. a47.
Posamezna šte^rilRa, stane X Din.
Y Ce&ltt» soboia due 30. decembra 3932.
Pošfnias ssarass s ijoioimm.
t^^^B ^^                 v'H^ano ^°                                 ^^tafl^^^^i        ^^^1   ^^^K ^^^K    ^^^V  ^^^m   ^^^^Ä  ^^HbsqB^h
j^H   ^H|  Študijska knjižica                     ^H^^A         ^^^^^V    ^^^^^V   ^&_^^H ^^BhHH
'|H|        111   Hni*   ;7t;s                  Ljubljana r       ^^A        ^^^^^r       ^^^^^r       ^^^^^^J ^K        vB
S'ane letno 48 Din, mescčno 4 Din, za inozemstvo ictno 120 Din.
Oyiasi za mm viSlne stolpca 40 p.   Reklame mod tekstom,
ivimrtnico in zahvale 50 p. Posamezna SievjUk« stane 1 Din
--¦------------------'————^-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------                       ___________                             -----------------------------------
tzhaSa
vsaK tore&» Četrtek in sobolo.
Ua»ean*irtvo Stvossmajwjeva ul. Št. I, 1. natfstr. Tcicion <>t. 53.
Upra«ni&tvo Strossrnajerjeva ul. §1. 1 priručje. Telefon št. 65.
tssa     Račun kr. poStnega čekovnega urada  štev. 10.066.     =3
IVAN PREKORŠEK:                                    j
0b koucu leta.
Tik prud Božičeni siiio doživeli lctos
razpust naše skupščine, vodstvo J.ržavc
::¦) priteguila nase srbska ladikahu
siranka, ki hoce svojo^ začas.no prcmoč
\<n volivna vlada izrab.'-ti do skr-ij.-.n
.siedstcv in kojisekvcuee v to. da izioe
pri bodoeih volitvah v skupščino kot
najjsvčja. V znamcnju bližajoeih se voli-
tcv stopaino torej iz starega leta v no-
vo leto 1923.
Iz (ega vidika je torej dvakra-t ute-
iiicljeim naša dolžnost, ki io cutinro na-
pram iiuši javnosti, da polagamo račune
<» preteklosti hi delamo načrte za bocTo-
čc delo. Stiri leta življcnja v svtibodni,
naiodni državi pofheni za nas stiriletno
borb<j za zmago ideje, ki tvori bistveno
označbo naše jugoslovanske  demokrat-
sko stranke — idejo    socialne    pravie-
nosti: in idejo    iugoslovansko,    un    koji j
sioji- in pade naša država. Nai se prot! j
rs.trojii in upravi naše iediiistvene drža- ?
vc še toliko zabavija in najde na    njej j
vse grebe in prav nic dobrega in poste- |
nega, eno jc. kar stoji neizpodbitno  in |
jc sihiejše ko vse iraze in uritike, to je I
<]iia zgodovinska razvojna  resnica.    da i
je delo za konsolkiaeijo državiiih in  n- *
i:i'avnih i)rilik krepko napredovalo in da |
.^nc. za vse to   delo   pretežno   največ.ji !
^t    pozitiviiih    Mspehov    dcniokratski I
M-fanki, ki vso to dobo dela ni    niislila I
nnse tcm\reč na celoto  naroJa, na našo |
lühtdo drzavo. Ako vidrm-o    dancs    po \
pretckn te dobe, da je mansikaj slabe.ua, '
da prednjaci- v tern poyledu   baš    naj- ]
hnjša promctna inizerija, in da je stoin-
sto zadev, ki kriče po pravicni reformi
in pravičnem izenaeenin v vsch    delih
države, potcm smo po vsej logikl elo- |
. eške pametr upravičcni in  dolžni  Je- j
iati  težke očitke onim  strankam  in  o- |
niin poslanceni, ki so dra:<oceni in dra- i
-o i>lačani čas dela v sknpscini- zaprav-
Ijali po  sprejetjn  ustavc v    brezplodni
opozieijr  radi  praznih    državnopravnih
in iistavnih sescl, ki za resnično    naše
zivljenje ne pomenijo ničesar, ki so pa
pri) politični nezrelosti   našega   naroda
dovolj va'bljiva  in lepodqneen, da  ovi- !
rajo, nasx) državno  pot    navziior,    kev
l>re,preenjejo ono stabilnost in sinotre-
nost, ki '^ prcdpojjoj dela in uspchov v
vsakein orKanizmu, tako tjuii v naSI
miadi državi, ki se ie vije v |)orodmh
boleeinali materielnevia in id'e'ehi'j.^a
znaeaja.
Cel« to dobo j-j stal lir\aiski uarod
povecini ob strani, lije.tiovi poslanci so
bili doina ier so sc iz.iiiibuali pod Rndi-
ecvim repiibJikanskhn klobukom v mc-
iclenih romantičnih sponijnicali, mislec
in raeunajoe, da so močnejsi, ko je idcki
ju^oslovenske države, porojcno iz žrtcv
in krvi' stoinstoleinih borb. Slovenci
.smo bill k'i nialo boljši, vcčina nasiii po-
slancev, eeia Slov. Ijnd.ska stranka se
je zagrizla in zajedla v .tiesio sarn-osio-
venske avtonomije tcr kolebala pri tern
ined republikanstvom in monarhiCnini !
ustrojem naše države. Brez ozira na
Imjskanje v dioinovini- in brez ozira na
priijubl'jeiiost ined narodom. ki se ne
zna trezno soditi, ker ie z.-islepljen od
demagogov, je cdrno slovenska demo-
kratska in samostojna kmetijska stran-
ka ostala dosledna v deln za drzavo,
pohio se zavedajoe, da ie trcba državi
dajati. kdor hoče od države tndi imeti
to, kar od državie, pričaknje.
Lahko je jjrajati, še iažje kričati na
vse to, kar nas obdajejn nain ne prija,
kar nas teži in nas vsak dxm znova spo-
minja, da smo doživeli in preživoli sve-
tovni požar vsesplosneica nničenia na
«lospodarskeni poi}u in uniecnja alt bo-
Ije reeeno zastnipljcnja dnševnega vseii
širokih vrst naroda. Nam ni in nani se
doigo ne bo postiano / rožica.mi. delo
obiiDve je in ostane nt'popo-lno vse d]o-
tiej, dok'er ne vzraste v te] brozgi
zmešnjav in zablod boljši rod. delavmcj-
ši, pošteneiši in varenejši, ki bo znal biti
naprain sebi stroK in pravičen ter bo
ptavienost in resnico zopet postavil na
prestol.
V teni poglcdn je naša dotnovina
danes kakor od hndonrnika razdejana
polkina, ki kliee in zovc na delo vse
pridne in delavne roke. Cas je drago-
cen, in na nas vse, ki preživliamo to
veliko, eetndi trdo prehodno dobo
vstvarjanjn, pada težka odirovornost.
Kake pa so poiitieuo - strankarske.
priJi:ke rued naprediiimi narodninii stru-
jaini v našein narodn. '1'udi nato smo si
uolžni odkritega in iskrenega odgovora
ob koncn leta vsi, ki politieno mislhno.
Odgovor je kratek in ni lazveseljiv.
delaveev priinanjkiiie, in še ono inalo
dela, ki sc ga izvrši, se razbijc in iibije
v razi;epljenosti luiprednih si], in vedno
več je polja za prazno frazo in pnhlo
kricavost, ki raste nied narodonv na
skodio naroda.
Z iskreno željo, ki je želja in voija
\ soli poštenomisleeih narodnih mož,
da bi> bilo tdi nezdravih razm-er v no-
vein letn konec v dobro naroda in na-
prcdne naše jugoslovanskc inisli —-
vsen: srečnejše novo leto  1923.
LOUIS PASTEUR.
(K njegovi stotetnier)
I
Louis  Pasteur,   najsiavnejši   fran- |
coski kemik in bakteriolog. se je rodil \
27. dec. 1822 v Dole depanemertt Jura, i
umrl je 28. sept. 1895 v gradu  Ville- \
neuve   L.  Etang. Leta   1848 je   postal j
učitelj fizike na liceju v Dijonu, istega j
leta   profe^or   kemije   v   Strassburgu, !
1854 v Lillu, 1857/67 je bi! ravnatelj. !
Ecole   noimale v Parizu,   1893   je  bil |
profesor kemije na Ecole des beauxarts,
1867 na Sorboni.   Leta 1881   je postal
clan akademije. Veliko zaslug si je iz-
tokol v fizikalični   in organični   kemiti.
S svojimi   deli o konstituciji   vinskih I
kislin «dalpodlago zastereokemijo.Zelo
znani Si.a njegovi metodi za konservi-
ranje piva in vina,  nadalje dela o bo- j
lezni   sviloprejke,    kokošji   koleri    in j
steklini.  Steklina se najde   naiveč   pri j
pseh, zato jo imenuiejo tudi pasjo ste- j
klino. Pvenese se pa lahko na domače i
živaii, tudi na kokoši, golobe, podgane j
in miši. Povzročevaka bolezni se naj-
de v možganih, imenovanega negri. Na-
leze  se  steklina   najpreje  s ugrizom,
mogoče pa je iudi na drug način. Ug- ;
ris se pc navadi kmalu zaceli, čez te- i
dne  ali   šele   mesece  se   pa  pokažejo
posledice   in   sicer   v treh   štadijih:  1.
melanholičen štadij,   nemir, strah, vži-
vanje neprebavljivih snovi, nemožnost
vživat; tekočine, kar dovede do 2. besne-
čega žtadija, nagon do grizenja, spre-
memba glasu. 3. štadlj otrpnenja >spo-
dnja ustnica visi doli, zadnii del teiesa
otrpne,   pogled   postane  moten.  Smrt
..   !¦!—¦ll.ll ¦¦¦    II,«...... MMMIW.WnMMiaWJliMBMI      I
v petih ali desetih dneh je posledica.
Proti steklini so sledece varnostne na-
redbe: Policijsko nadzorovanje nevar-
nih jysov. Vsaka rana, ki jo zada ste-
kel pes se mora izkrvaveti, kar se pos-
peši z izsesavarijem, poklicati zdrav-
nika, ki rano izžge. Poskrbeti za vbriz-
ganje. Kar se jih je zdravilo, po Pas-
teurjevem načinu, jih ni umrlo niti l°/o.
Pasteurjevi zavodi se nahajajo pri nas
v Jugoslaviji v Zagrebu, Nišu, Sarajevu
in Novem Sadu, dalje v Berlinu, Bres-
lavi in na Dunaju. Üstanovili so jih §e
v Alžiru, Atenah, Baltimori, Barceloui,
Bukaresti, Charkovu, Chicagi, Florenci,
Habani, Hanoi, Jassyju, Jokohami, Kairi,
Kiewu, Carigradu, Krakovu, Lillu, Lissa-
bonii Lyonu, Madagaskarju, Milanu,
Marseillu, Mehlki, Montpellieru, Moskvi,
Napo'ju, Newyorku, Odesi, Padovi, Pa-
lermi, Parizu, Peru, Rimu, Serigonu,
Samari, Petrogradu, Tiflisu, Tokiu, Tu-
nisu, Turinu, VarSavi, na Javi in v
Vilni.
!         Oemokraiska stranka v luariburski
i oblasti je iuieia niinolo soboto v   Mari-
boru svojo n.tüeistveno    sejo.    Ker    so
prckniurski Clani načelstva biii zadrza-
ni, sc vrši v nckaj dneh v Mnrski Soboä
posebrm JioiiKrcnca. V seji jc podal dr.
Knkovee obširno poroeilo o polužaju in
podal smeruieo za stališce  stranke  pr;
I predstojeeih. vüiitvah. Skleii;lu se ie vec
| važnih ukrepov gledc volilnili    priprav.
1 Iz poroeil, ki so jih podali   čiani   naCJer-
stva iz svojih okraicv. jc lazvidno, da
v sornišljenikih vst-h naprednih   strank
i zlasti nu dezeli prevladuiü zahteva po
i tesnü zdTužitvi in enotneni volihiem na-
stopu vseh naprednih narodniii Liemcn-
tov, ki se priznavajo k narodnemn edm-
; sivu.
j         Na velikeni javiiem ijudskeui shodu
v Poleiištiku pri Ptuju je bila soglasno
i>o dveurnem zborovanju sprejeta na-
slednja resolueija: »Nu shodu na Polen-
šaku zbrani zborovalci pozdravljyjo ra^-
pust narodne skupšeine, ker se je izka-
zala uesposobna za gospodarsko delo.
Izjavljajo, da bodo voiili v bodoče za
;;osla'iioe; le take kandidate, kii ne bodo
delalii za klerikalizem in za sr>rememt>o
Guy de Maupassant:
Roka zločinca.
(Konec.)
Prihodnjo noe seni slabo spal, bil
sem razburjen, nervozen; veekrat scm
pi anil pokonci, za, hip sem si celo donil^
sljal. da se je nekdo splazil v mojo sotoo
in vstal .sem -in pogledal v svoic omare
in pod posteljo. končno proti šcsti' nri
zjutraj, ko sem ravim zaeel dreinati, me ,
vrže iz postelje5 ^''en udarcc na moja
vrata; bil je sluga mojega priiatclja. na-
;>o[ oblceen, bled hi trepetaioč. »Oh,
v.ospod!« vzkliknc stokaioc. »mojega
noogega' gospoda so uniorili!« Oblekct !
sem se v naglicr in sem tekel k Petru. j
ilisa je bila. polna Ijudstva; govorili so,
so razburjali, bilo je neprestano gibatije,
vsak je pretiraval, pjipovedovaj in raz-
lagal dogodek na v.se naeine. Z veliko
iežkočo sern se preril do sobe. vrata so
liila zastrazena, povedal sein svoje inie,
dovoliJi so mi vstopiti. Žtirie polieijs'Ki
;genti so stall v sredini, z notesom v
roki, raziskovali, od easa do easa govo-
rili tiih'O mcd seboj in pisali; dva zdrav-
uika sta se pomenkovala poieg posteljc.
kjer je ležal Peter brez zavesti1. Ni bil
nvrtev, toda bil je strašen videti. Oci so
bile si'i-oko odprte; zdelo sc ie. da njego-
vc povečane punčice gkdajo srepo,    z
neizreeenmi straliom ueko grozno in ne-
znano stvar, prsti so bili stisnjeni.   po-
Krit ie bil do brade s prtom. ki sem ga
i dvignil.   Na vratu je itnel odtiske petih
1 prstov, ki so se bili globoko   vtis-nili   v
! iiicso, nekaj kapijic krvi ie bilo na n]e-
govii srajei. Kar ine nekaj iznenadi; po-
gledal scm slučajiio na zvonec v njego-
wm alkovnn, roke zločinca ni bilo več.
Najbrž so jo zdravniki odprnvili, da nc
bi prestrašila ljudi, ki bi vstopili v sobo
, ranjenca. kajti ta roka .ie bila    resniCno
| grozna. Nisem vprašal, kaj se je zgodik)
ž njo.
Zdaj hocem na kratko Doročati ča-
siiiško poroeilo sledeeili prihodnjih    dni
o zloeinn z vsenii odnosaji, o kojih je iz-
vedela policija. r!vo vain, kar    sem   v
i njem čital:
»Strasen aleiitat so veeraj izvrsili
na mladega moza, gospoda Petra B ...,
slnsatelja prava, iz ene najugleduejsih
rodbin Normandije. Ta mladi mož je bil
¦priSe! v svoje stanovanie okoli 10. nre
zvcčer, odposlal svojega slugo, gospoda
Bonvina, eeš, da je utrujen in gre spat.
Okoli; polnoči sc je ta prebudil hi'pno na
di<v}e zvonenjc svojega gospoda- Ustra-
šil se je zbog tega, prižgal !nč in čakal;
zvonec je za priblizno eno ir.inuto utih-
niL, potem pa znova s tako moejo pricel
! zvoniti, da je sluga, zrncden od groze
1 planil iz svoje sobe in. šel budit hiswika.
ta zopet je fcekel po policijo in. priblizno
i)o preteku četrt ure, je ta vdrla vrata.
(irozen prizor se je nudil njih očem,
pohi'štV'0 je bilo prevrnjeno. vse je prf-
čalo o strašnem boju, ki je bil divjal nied
zrtvijo \<n ciniteljem. V sredint sobe je
ležal mladi Peter B ... nezavesten na
hrbtu, s skrčeuhni iidi, mrtvaško b!e-
dim obrazom in oei strahotno široma od-
prte; na vratu je imel globoke odtiske
petih prstov. Doktor Boirrdeau, ki so
ga takoj pozvali, poroea, da .ie napada-
Iec moral biti čudovito močan in inteti
izredno sulio in inišičasto roko. kajti pr-
stje, ki so' v vratu zapustiii odtiske ko
pet krogeli, so se skoraj zdrnžili skozi
meso. Ne vemo, kaj je bilo vzrok zloei-
na, niti' ne slutimo, kdo bi bil njega iz-
vršitelj.«
Priliodnji dan smo citaii v ist em
časnikii:
»Cjospod  Peter  ii___ žrtev    y.roz-
nega atentata, o kojem smo bili včeraj
poročali, je po dveh urah z xdravnisko
pomoejo doktorja Bourdeau-.ui prišcl k
zavesti. Njegovo življen.ie ni v nevar-
nosti, toda bati se je za njegov um; o
kriveti ni nikake sledr.«
Istinito je bil moj ubogi prijatelj
blazeri: tekom sedraih ineseccv sem ga
hodil1 vsak dan v bolnico obislu>vat, to-
da ni prise] ui make do razuma. V svo-
jent d'diriju je govoril endue besede, in,
kakor vsi blazni1, je tudi njega mučila
neka fiksna ideja, zdelo se rim je, da ga
zasleduje strašilo. Nekega dne so me po-
zvali v naglici; češ, da. se niu ie obrnilo
na slabse, umiral ie. Dve uri ic bil zelo
niiren, nato je, kljub našsmu prizade-
vanju, sedel v posteljj in kričal, v nepo-
pisni grozi gibajoe z rokaini: »Olej, tarn!
Olej, tam! Duši me, na pomoč, na po-
moc!« Dvakrat je tulec begal po sobi,
ix)tem se zgrudil mrtev z obrazom pTotl
tlom.
Ker je bil sirota, sem jaz prevzel
d'oiznost, njegovo truplo urepeljait v
malo vasico P •.. v Normandijo, kjer
so bili pokopani njegovi starši. Iz iste
vasi je bil on prišel na večcr, ko nas ie
dobi'l pri puneu pri Ludoviku R-u..., in
kjer nam je bil pokazal.svojo roko zlo-
einea. Njegovo truplo so položili v
svineeno krsto, in štiri dni pozneje sem
se žalostno sprehajal s stariitn >:upni-
kom, ki ga ie bil prvi poučeval, po ma-
lem pokopališeu, kjer so kopali njegov
grob. Biio jc krasno vrerae, popolnoma
modro nebo je žar^lo v svetlobt, ptički
so peli v grmovju griea, kamor sva kot
otro'ka1 oba šla zobat ostrožnice. Zdelo
se mi je, da ga vidim laziti ob plotu m se
splaziti skozii nama dobro znano odprti-
iK) tam spodaj, prav na koncu zcrnlji-
sča, kjer pokopavajo uboge, potem sva
^txan Z. ¦
NOVA DOHA
Stry.  147.
HBtfeLjnüi itakonov za državo, ainpak za
«Jokrv kwet&ske in obrrne ter delavske
zakorte in za gospodarski na«redek ce-
tytga wawdn, Želikv   4a    za&topa   naš
i^uiski okraj v bQdoce iuu>redni kmečki
jx^lancc, <ki i«r k^HJtUski vešgak in po~
zna «voi okraj. Glede volitcv sto&o od-
'ip&p,-na '.stalisču, da moralo zlasti   nu
|$$t$ vsj napj;,edn.jaki iti skupno v boi
j&roti Vsem sovr-ažmkom   napredka   in
Ijudskih fcoristi.   Zato pozivajo vse na-
^redne strankc v Sloveniji, da se sltfži-
jlo pri tcb voHrvafa za eno uaprcdno kaii-
tfktatuo Ifeto.    Svojetni» odHčue.mu po-
^laiictt dr. Kukovcu jzrekajb svojo glo-
l^ko zahvälö za to, da .ie proti    vsem
«iipadom   neustrašeno,   branil. pravice
piebivalcev v inaiiborski   pokrajini   m
čziavliajo, da ga bodo v tem njegovcjm
deiu do koiica podpträli Ponosni so na
dfeloyaaije tega svojega pos-lanca v na-
^odtri1 skutfščini, med narodoni m   kra-
Jj€i\rski vladi, kjcr si   je   zaradj   svdje
p&vičnost! nasproti    siromakom    celc
drŽaSre prklobil iKvenljive zaslüge. Odr
Jocno obsöjäjö gonjo nekih Liubljanskih
pojitikov in časopisov proti usiahovitvi
posebhe mariborske obLasti ter   zahte-
väjo "takojžnjc    imeiiovanie    velikegä
žitpaiia  hi  skörajsnji  razpls  volHev  V
ofcJästno skupščino in   tudi   v   srezke
^IčDpščine. Pozdrayijajo ustanovjt.ev po-
ütfcnega  ärustva   »Napredne    kmečko-
obrtne zveze«, ftatera iiai oosveti švoje
delb gospodärsko zanemarjenemu pre-
-byvalstvu mariborske oblasü. Kot gfey-
rro nälogo te zveze smatramo   boj   za
sambüpravo v   rriarirxmJki'  oolasti   JCrt
srezili.«
Dr. Šusteršič v Boogradu. Biysj
voditelj kferikalcev .dr. Šusteršič je do-,
spei 27. im. v Beograd. Dr. Lenard imi
je pomagal, da je prišelv stik z dr. V<)-
•jiübvom "Janjičcm, fujtiikom radikalnega
Mtiba; ¦hato sc bö sostal tudi s Pasicom-
Dr. šusteršič in prihodjije voUtye/
Dr: JŠuitu,rŠiQ bo hastopil prJ prHiod'njih.
\fol;fvah z lastuo kandidaturo pod bnie-
Jiom' »Narodnp-gpsppdarsku. straTik^,«,
K^r je dosedanja kletikuliia politika po-
i>oÜK>ilna zavožetia, jc treba jkj njegp-
verh niiicnju kreniti na druKa .pota^ Po-:
porocllu kTnbiihe«. bo jtäöef" J/.d'aKit'i "v
LjuBljaüi In Mal-iboru svoic ''iiovine. Kle-
rflöätci sp zelo nervozn.h
:;Pfoglas radlkaJnc vlade. Radrkald
.so'i«dali' progläs na vblilccr pri kateriti
deßuo    raiipolozenjc    z   demokratskün
deiovnim programom.   Ooravicujcb. se
prefr ~elemeTiüirniift ogörccnjem    drzay-,,
nih 'tomeščencev fn invalidov, kateritn,.
sodaTija vlada noce dati niCesiir. 'V pro-,
Slä'sü jti veliko riicdlili frax, ki nc odgo-
vafjajo niti mi    uajbol.i   pereča   sporna.
vprašanja.
ilrlbarieve konference v Beogmidü.
tPokrajinski namestnik Ivan Hribar ,sc ie
v aVdijenci pri Pašiču energtčiio proti-
vü Üiticnovailju dr. Sajovica za velikega
zupäna. Ze\\t pa, da se inienuje za blo-
verifjd le eden vel'iki župari, Pašič ni u-
godil, čcš da je to ncdopustno, ker zakon
pretlpisuje, da rnorajo bits do 31. tni.
toenovani vsi veliki župani. NTamestnik
tfribar .se je razgovarjat Se z   drugimj
se vrnila domov. Iica in ustnipe črne od
soka sad ja, ki sjya ga bila zobala; Mi
.gledalsern grmovja ostrožnic, bila so
,pohia sad«žcv, muhanično .sem odVrgal
onega in ga vtaknil v usta; župnik io bil
odpfl svoj brevir in čisto tiho .inrmral
svoje «oreuius-e«, in slu>a4 sein iz konca
aleje lopatc delavccv, ki so kopali grob.
Hipoma šo Jias }K)kiicalrF zupnik je zu-
prl svojo knjigo in šla sva gledät, kaj
tiočejo. Našli so krsto. Z udarcem motike
so dvignili pokrov in zaglcdali smo ne-
običajno dolgo okostje, na hrbtu ležc, ki
je še, kakor sc je zde'lo, s svojim nirt-
vim očesom gledalo na nas in nas zani-
čevalo; obsia me Je slabost. m> vem za-
kaj, l)flo mc je skoraj strah. »Glejte!« za-
kliče edeii izmcxl mož, »glejto vendar,
lump inia roko odre/.ano, evo je!« In po-
bral jo poleg trupla veliko izsuSeno roko,
iki nain jo Je pokazal. »Poglcj no,« pravi
drugi smeje se, »rekol bi, du. tc gledia in
6i\ ti bo skočil za vrat, da mu vrneš ro-
ko.« .-— »Ali, prijatelji,« i-eče župntk, »pu-
stite nrrtve pri mlru in zaprite zopet to
rakev, bonio drugie koDali yrol) tega
nbogega gospoda Petra.«
Drugi dan je bilo vse kon&mo in
zopet sem se vrnü v Pariz, potem,   ko |
sem bil izroeü stareinu župniku 50 fran-
iov, da čita inaše za mir duse   onega,
*ojcmu smo tako motili srnrino spanje.
: radUcaSritinf \odHe4]i gledt: \tfe\v%be ra*-
ilikalne strankc pri ¦ vditvah v ¦ Sloveni-
: ii. Oinogociti je treba k^ndictaturo mmf-
stra. Župani&i v Ljubljani1. -sAy: kje   na
Muslünani pretfrjvajo v svo.Uh za^
htevah. Pasic je sprejel bivšega «lmrstra
Omerovica.-.'kt mu je naznanii pogöie
narbdnih musiimanov. Muslirmviii zahtt-
vnh -resort -ttiinistrstva trgovine, mini-
st ra brez jjortfclja in drzavrnega pödtaj-
nika v inkuhitrst-yu notfa-njih : del Na
koiifcrenci1 radikalnih rninistrov' je ifa-
stopil ostro df. Srskič proti inusiimari-
skini zaittevani. Najbrže ii> IkkIo spre-
jeii <muslinia»skäi zahtev. Tudi SKS je
odklonHa-vstop v vlado.           . :»
Proletarska unija je iinü nove ko-
liiunistične stranke. katero snilje bivši
komunistieni posJanec Triša Kaclcrovič.
Uniia naj,bi združHa v okvirit obstojecTh
zakonov vscsocijalisticiic ' ükup'ftie po
skrajno Jeviearsketn programu. Izgledi
nove stranke nisö-voliki, ker se k polo-
žaj v onrli krajih, kjer so do'biir pri zad-
njih volitvah. nujveč glasov (v Mace-
4oniji rti črnigori) znatno spfeinOnH. *
Mussolini hoče Izvesti rapallsko po-
: godbo. Mussolini je predloži! mš\ viadt
iiaj bi se sestavila v naikrajšcm času
Piiritetna komisya, ki bi • ntedila'1'' zadar-
sko iti reško; vprašanjt'.'' Mt^ghcritske
konveneije bo italijanska vladii predlo-
/ila parlainentüy ki jib bo rutÄ&iral    v
\ drugi poiovici januarja. V<est o predstö-
jeLi ratilikaciji konveneij je i/xvärla    v
; našin vladnih ikrogih   veliko   &tdovoii-
Mussolini relormlr:i.   Akti'vno sltiz-
; bova^ijp reknitov. pw! marcu 1923 bodo'
podaljšali od S- oziräma1 12 na -IS mesc-
|cev. Za vojake >r ztäkopJovce bo vlada
uvedla nekaj iigodnostlrTudi solsfvö Se
bo ndcaj spremeuilo. Verski ; pöuk   naj
| tvori iMxliago zu   .ves'. "-iradalmi ¦ poük.
!:Mussolini je pred kratkim   odredi!,; da;'
j morajo viseti v yseh .šolskih sobah 'i^ö-;
pet-razpela,                            .   ¦'..;¦ -,
.       V Lausauiii se zopet prepiraüo.   Ma
seji politične podkomisije 27. tm. so;,raz-'
. pravljali  o mosuJskem vprä^anjit/' Pri-
Slo ic do ostrHi ÄpotJa'dov*:iTieä: tp^om"'
¦Ourzo-nom tn: ¦ttirÄkimf dele^fitH  ^tfflci''
odklanjaio unglesko staube. M" %&tfa:;
Mosul z jnostilskrm viJajetom k IraTsif,
rad katerim ima    Anglija    Protektorat.
Nazadnje je lord Curzoii se ostro* apb-
strofira] Türke, da jev Anatölji, kr so
5i jo- Turki prisvojili, več Qrkov' kakor
y -mosiilskem okraju Turkov," t)ö ¦¦ köfteC-
ticffa rezuitata ni: prišlo.,:•¦ •    • -¦ '¦ ¦•¦¦'¦'  i"'•-¦ -"
'   .;s    , ¦¦-----------  ¦¦',,".•-----------.'i'l!1:' '—.Kv^fv.i'—,>,'';•. .,, ;:.:¦
<i^JKH'M JBBatj&      '.i^.vit"-^^^i..^al ¦»». ..L.    '.'.i.:      '
¦ Sllvestrov večer. Celisko SokolsRö"
društvo priredi dne 31. trn. v Narodnein
domu Silvestroy večer ,z jzbranim
vsporedom. Razun telovadnih'tock je
na sporedu saljiva enodejanka «Napole-
onov samovars koncertne točke,' per je
pevskicga. krožka. »Konišiju«, o polnoči
krasna alegorija brata Benčana. Za te-
lcsni blagor obiskovalcev bo poskrblje-
iu). Vsi, ki hoeejo v veseli sokolski dr.už-
¦ bi prieakali novo lelo so clobrodoSli'. —
Za<3etek ob S. uri zvečer. Vstopni'ria 7
Din 7Ai osebo.
Nabavljiačka zadruga ^-a javne . na-
meščence v Celju naznanja, da se kri-
sia'lni sladkor po 51 krön kg clanöm in
prijavljenim -ncelanom ra/deli. — Dne
3; januarja 1923 tä 20. uri. v rudeei sobi
Nar. doiim v Celju sc vrši obeni zbor o-
inenjene zadruge.
Obiinski svet csljjski jnui v cetrtek
4. pro'sinca  l(^-> proračmisko sejo.
Za Celjskega Sokola je darovala
veseia družba v go-stilni Ludvika Plav-
šaka v St. .furjii ob Taboni -420 K. Srč-
Tta livala!
V Zvezui tiskarni v Celju je izšei
priročeji žepni koledarček z voznijn re-
dom v prav okusni obliki.
Brivnice v Celju bodo v uedeljo od
8.—11. tire dop. im ckI 2,-—5. ure i>op. od-
prtc, v pondeljek celi dan zaprtc.
Opozarjanio občhistvo na razglas
¦mestnega lnagLstraca eeljskega, v ka-
terem se opozarjajo kadet-aspiranti
bivšc avstro-ogrske vojskc, rojeni v
letu 1900, da botlo pozvani v prihod-
Tijein Mu 1923 ob času čotne sole nn
dvamesečno vežbo.
Strokovna predavania v Celju. Tr-
govskemu društvu v Celiu sv. je posre-
čilo s sodelovanjcm inkai^nie <Jrž. tr-
govske sole ustvafili uiožuost, da bo pri-
redilo v tej ziini vrsto predavanj, katerih
namen bo Tazširjenje..   doriolnievanje in
pofflobitev ¦ strokoviieg.i   ^nanja   našui
pridr^ritniti   slojev. osowtto   trs-ovcey in
obrtnikov -tef nitti narne5čt;uc:e\r. Z slii-
stankoitV na*>e fulade ds-2aVc ?Vt priSlo j>ri
nas- do ceie vrste   da-iekoštiftitti   izpre-
mcmb; v  naših ?:ospo<iarsk:il»  prillkah.
Keaevatt'iiam je vprašanio fa ualog, ki
so iiam jih svoječasno »blawbotno prt
drževali«. Prtšel ie; časi v katerem mo-
remo bitt »svok šrečc kovači« v rrinögo
večji ineri. kakor sf iriisliino. Seveda rno-
ra vsiik, ki se hoče uveljaviti, poznati
mfjnovčjše   pojävei^ oVzoriu' svojega
delokroga. Neobbodno potrebno je teda.i
našhn prklobitnhVi krösionl. dn se v'ori-
Tciitacij'r pridito  posliiSSu'je'io  strokövtiili
časopisov, brošur in knjig. Veniö'pa. da
je ziva besčda predavaitlia nepriincro-
nia jasnejsa m razuinljjv'ejsr» Da tt»dj za-
Tiimivejsa, ka'kor mrtva'-crka. Zato je na-
šč društvo segio po tem sredstvü. S po-
sredovanjeni    ravriatelja   ci'r/. trgovske
Sole je pridobilo predavatelk:    strokov-
njake i/ iiajvaznejših panewr našega na-
Todnčga gospodarstva. Na bmgrarmi so
za enkrai prödavanja1 o cariiir. železnici,
donarstvti   in   blagozrianstvu.   kernicrie
tclmologije i. dr. Predavateüi bodo mogli
svoja izvajanjii •pozivitr'in oonazorovati
s skioptičiiiiiH slikanii ter obiskopi'ciiianf
. in inikroskopičniini  projekciiami,  ' kajti
niozno jian bo- posluževati sc najinoder-
¦nejših aparatov, katere jun bo dala na
razpolago   drž. dvorazrbdtia¦¦' trgovska
sola.    Prcdavanje   bode tedaf terhbolj
^animivü in razmnljivo. Vršilo se bo' v
prostorih tukajsnje drž. dvorazr. trgo\-
skešole (Gregorčičeva ul. 9 oritl.) iPrvO
pred'avanje bö v cVtrtek, 4. ianuarjä ob
:'2Qi'M (8.K ¦¦«ve<S.). Prdaval-bo g ravua-
telj Marhišek   o bonibaxu in njega' po-
,ciök)vanjü v boüTibazevlno.        •
Mestiii votlovod   cell ski.   Pri iiiest-
nÄTi vOdwödu Jriiatno trdine križe m tc-"
žave. Večkrat- se ic: že tudi'slisalo, da je
celotna   naprava riezädos'tna'   za niestö
Celje in okoliš,  \hjeinu  vo'drtvod' sliiži.
Za-dnje du 1 smo slisali, '¦ da se je vodo-
vodneiriu mojstfu posrečrb oritsna sled
•velikim nedostatköiti    v vMo*vbdni na-
ipčljavi v ooTMočjii cc!j.<ke iavne bolrficc '
;nu 'Beiijiwnhi   IpavčeVi '«Her.  Llicotovl}e- '
•lioie, idiv s<> ü^>vothic ofS\rS v txyVnici fti<Vc*
no dettikhie, vsJcd 'Caesar i>o šle rcdno
dnevno ogromiK?' innožine vode v-izge-
bo <— v;zetn^o,'istočasihj- ko shio vsak
hip, zlastr polcli, trpeii DOirtanikanje v'o-
dc za naiPotrebnci^Ci. V.Celtu ima-mo go-
tovoTnittogo veKküi.-zgradb.1 kier obstoja-¦¦
jo nioguue jedlütkr üeiekti.-'uoamo da se
'k p^idniin m-vestnjm delurn, ki ga vrši
:ia§ niestui vodovodui. uracK' posreči te
nedostatke odpraviti: ¦•: ¦¦¦¦•. . ; ¦ ¦ .
j v Držav«a krajevna ^ašČHa defc© in
tnladilie v Cefjlu- izreka 'tern potönf naj-
prisrcnejso (zahva1o vsetiu ki so s svoji-
mi prispevki prii>om(jgH za izrednb lepo
boziCH'iCo, ki'jo je !pfire(iila'"22:jnrrevni
mlad:inr inesta Celja in ok:>lice. Pod ve-
likim krasnim dfevesom h bilo 'öbdaro-
vanih 136 otrok s ievlji, suknorn, peri-
Iom in pccivoni. rMI'.ida oiesca .so žarela
z neprisHjeno hvale.fnostjo, da bodo tu-
di ona praznovala naj'eps1 praznik, dan
včlovečenja in rojstvo'Njega, ki jö tola-
zni'k \^seli bednih. /alivalsüjcmo se vsem
ki so pomagali z denarieni in «Jrugimi
darovi. Zašeita Je prejela: Nabrralna po-
!a g.dr. Kalanove 308.25 Din, niestna ob-
čina 1000 Drn, okol. obeina 75,0 Din, po
500 Din od drž. zasčite Celje in kraj.
sol. sveta Celje-Okolica; po 250 Din od
Posojilnice, Lastnega doma. Ljudske j
pos., Južnoštajerske hran., Ljub. kred.
banke in Slavenske bauke: po 200 Dm
od Hrvatske štediouice. Zadružne Zvezc
in Hotelske družbc; po 100 Din od g.
Milana Martmoviča in g. Petra Maidi-
ča; ,jx) 50 Din od,g. V. Ooiogranca, g. AI.
Drofcnika, .«:. Anrona Koicnca nasled. in
Zvczne tiskarne; po 40 Din od g. dr.
Božiča, g, K. Pajka in g- K. Jczernika;
¦po 30 Din od v,. 1. I.")ecka, g V. Wogg.
g. fikidiii. Dobovičnik in g. J. Jagodic;
po 25 Din g. dr. Juro Hrašovec, g. K-
Diehl, g. Hönigmann, g. Junvrer, g. Go-
rithir in Lcskošek, c;. Strupi, g. Lukas,
?;. Stcrmecki, Zveza slov. trgovcev, g.
VoSnjak, g. F. KoroScc, vr. Koni?, Trg.
zailrusa »Sloga«, g. I-oibner, g. Jug in
Zupančič, g. Gatej 5t Comp.. g. dr. M.
Hrašovec; po 20 Din g D. RaVusch, g.
F. W. Jarmcr, g. Rebeuscliea:g, g. D.
Bernardi, Hran. in pos. društvo, g. I".
Skobcnicr g. M. Vanic, g. R. Salmič. g.
A. Westen, g. R. Kraupner, Del. pivo-
varna »Union«, g. hrata Rode & Martin-
čič, g. Achleitner, g. Pellč. g. I. Cater,
g. Zangger. g. H. Schinidt, g. V. Arko,
g. StjKcr-jevt dedici, ^Sanitas*-., K«.;^ožičT
ff. Janiiv p. Free« & .Blahuta, g, 4r.
Schwab, g. J. lloiič, %r dr. Krnis^.g^
Detwiek, g. Močntk, & M. Lečnik, g> T*
KudKtf, g. V. Big-aj, Pv,'a iu.eosk>v. lesna
industrija, g. R. Bunc in druxv g. dx.
Lazntcrg. dr. Skoberne. jr. K; Jilorjan*-
iiZ, g, Pivjrnan, g. L. P»ta»j g. Feratit;
pc 10-Din g: Helemi tokobewiv,. g.«>-J^
Majdič, Zaioga prvovdrne üötz, g.
Gsuud. g. baron Merten:>, g. K. G.tlop-
pe, g. Josek, g. D, Zamparutti, g,- Masir
nak, g. L. Pefcefo k. brat^-Hat-16, g. F.
Vidrc; g. L; Bäs, g/ I. ':..L>uneiic? g. . J.
Bovha, g. -dr. Riebl, -g,- iv Rasch, g, idr.
KarlovSek; po 5 Din x. dr. Krančičeva.
R". $«mc, z- Rauch, g. H. Wirth. g. -Fiöh-
lieh, g. Paiilmc, g: Kuherle; po 2.5-.Din
g. Laži^; po 1 Din ga, Oresnik.TRalntca
V St.-IPayhi 20.5 ni pbitna:-JP«feivö (po~
tiče in finega kruha) pa so'pt&iaJi k iib-
darrtvi: gospe: dr. Bo/.ičeva, dr. Kaia--
nova, Adilei'tnerjeva; DettöckoVa, I-oib-
ncrjeva, dr. 2uzekovv, Kirbvscheva, Vo-
šnjakova ter g. Kören in Kolo jiigbsto<-
vensküi s'ester. -- Bog povtnt vsem stt>-'
teVo! ......Iskreno /ahvalo tt>di g  ivcrtelju
Cirflii Pregljrn, ki !e za in večer moj-.
stersko rzvvžbal »nnogobröfm tntadiuski
pevski zboi-, kateri .|e zapel voc pVav le^
pih,' dnevu priniernih pesmič. Lepo so
zaiivaljujenio-tudi vsem drugihi, ki So'k:
tej prireditvi  kaj nriDowoRli.  Odbor;
SestaneK prlpriivtia'.jjcsa odbora za
clektriiikacijo Cel.iü i«)   okoUce.    Danes
29. rm. je hnel pripravliului odbor za e-
Jektrifikacijo Celja. in .juk.oli.ee,syoj se-
1 stanekT ,na kajereni rsc _ jp' sklenifo; Cfi-\
lje in okcrfica pre.v/.anič od .alske'iiek^
jtrurne tqk in sjeer od. t'r;u)sformat<i>rjä'
v jLaikein, 7,i\ naprayo« elektnCnegat.yar.
da iz Laškega v Celje. l/».za..   zgradho
traiLsformatorja uižji.' riapetostiv CqIju
se ustanoyideinisHa. d.r.u,žb'a s jkapitaiotn
8,000.000 K. 1/4 ;drufba r.aj' pi sestoiaia^
iz tvrdke Westen, dr'^yiie citüciijrn^iii.
itlest;.i{-,Celje. Öd iransroruiatgrja y. -CUi'u...
naj dobiva veleiudusirija, to.-, so  .tvr^fiw...
Vyestai ;rn .drzayjUL.   .ci,nkar/i;i.. ...toje, Jfa-.-.
rektno, ravno tako   mesto.  CeJ]^ ,",oid-'.
•nosno druzba, ki bi se.txl mesta Cipli^'
ustaiioyila y. to:.f>v.rhp, da ,se"v. v^'iTjiesfu
Celju. obstpjpčc elc-Kiri.Tiia 'qni^z'i^'.^jpbJ'
iiovi in elektriuiio. Oinrežjt'. v. ..^piüi \# ,
okolicr razširi.' Za te itiy.estici.ie .>bp tyet^',
okrog 1.0,000.000 %. .ka^iiaia.,..,!*." „> 'V'.'!,.'
Ta dva skl.cpa so' prüdlb^it^ ";ii€^|r
neinu svetii v posvet^yaiije ,iq'',iv^ijcnb'
sklepauje. Za prHiodJiji   .sestaiiek ...ijri-
prayljalnega  odbora' za"  e!eictrifik/iči|b
Celja in pkolice se   '.priipravt   iwtrebtie
slat,ute,za, iieliii^ko dr-užbo ter bshute.k, '
pogodbe za ialsko elekt.ranu).   L' tejn|.
sklepi je zaslguran  spoj',ä. eiektnčnnri..
vodpin iz sale in ie to j).rvi važen^kp-^
ra'k k uresiiiccnju elektrifijcacüe.    ^,-. - ,
Umri je y petek 29. tm. pb   4.   uri ,
pop. v celiski javni boinici   y , s.tarosti,. ,
80 let celjski mestiri gledaliski , tnojster,
g. Karl Rupprecht. Naj y ,miru pociyat. ,
" Zahvala. So.I.sko vodstvo okolük^
deške sole in vodstvo dekliske okol. So-
le se najprisrcheje zaiivaljujeta vsem,.
ki so s svojiini prispevki pripomogli, da
je božienica y morainein. kakor tudi
gmotnem oziru tako siiaiiio uspelii. Ci-,
sti dobioek prireditve 42^6 Din se; fe.
jednakomerno razdelil na .obe šoli ins
tern denarjem i;e-'.i>do ubogim jčencem
kupHe knjigc in druge potreb«>čine. Bla-
g-i dobrotniki, ki ste omogočilt, da je
gmoten uspeli tako lep, bodite prepriča-
ni, da stc storili s podpiramem naše
božičnice veliko c!r>broto in tla so P<>d-
iwre nanrenjene ubogi solski ^ niladirri,
hvaležno naklonjeni zneski ki bodo o-
brodili nmoffo dobrc^a sadu. Iskreno se
zahvaijujemo pred vsem okol. obemi.
ki nam je naklonila 750 Dhr nadalje go-
spem: Založnik, Svetiičič, (iobec in
HolcingoT, gdč\ MiheKSičevi in gospodu
Laporniku, ki so ,; nabiraiiiem denarja.
zbrali izdatoc svote, kakor tudi yseni
tistim trgovcejn, ki so nam darovali-
znatne prispevke v blagu. Srčna hvala
tudi ccljskcmn godbeirjmu dništvu, ki
je s svojim sodelovani^m priponiogio k t
najlepšemu uspehu. Konečno zahvala
tovarišu g. Zagarju, ki je z vso vnemo.
vestnostjo in natančnostio vocHl blagaj-
niške posle. Bog plačaj uimi in ostalim
dobrotnikom.
AH ie to potrebno hi prav? V Celiu
se je med božičnimi prazuiki zopet pro-
duciral nek umetnik »Blondini« na vrvi.
Meščani so se zgražali nad tem, cla^ se
more tako prireditev dovoliti o božionili
praznikih in na Glavnem trgu mesta.
sploh y Celju. Krivda   zadene   okrain«
Štev. 147
»NOVA  POBA
St ran vv
giavarstvö, ki kot poütjcna oHast take
vrste pTircditve dovoUuJe, Pa tudi me-
-stifturad, da tafcih ouinctntikih tižitkov*
m* prcpreči.-.ifcakor hitro *& nje- .iave.
IMrodftciÜ te umciniSke prsdstavc na
vrvi, so bili poles vsega- tt<ga še tako Ar-
znVda so s svojfrni tepaki pouiazalt ve*
iiko število hrS in cerkve, namesto da
fci se držali za. ptakatiranie določenih
pjo&č. - - Nefaotc st- vprasujemo: Je
Celjc rmsst» att ji- najnavadtiisiJU za^
Itotna vus? Stevilna poHcija v iaJvih
siučajib ne vidi tch »-plakatencvi, ^la-
var-stw Pa da vsokontur dovolkrije za.
¦iavno produciranjc, naisibo wmetnlk z
»gugatrac&mWah umetnifc na »orgle«,
Tjajsi' sc* producira v sredi niesta na vrvi
ali pa podii-po. nx-stuopice m medveda.
Prav tako-kakor v sredaiicni veku! -
UpäJmo. <la se taka do vollen ja nc bod©
vec tedaftata, ker nc sodSjo v naze mesto.
Prihwlniii dUašlci ptesna va}a se
vrst v sredo ^. 1. l9j^ ob po' ~. uir zve-
Po celis&i okoflci so klatii neka ta-
tins&r», dručba, ki je vdrla, fcakor siik>
porocali, v klct ff. Sodina na ßukovem-
žiaku; pral par dnevj pa ie ukradh v
Ldpi pci Storab svhijo, ,k> zakfcila m otf~
trcsla.
. Kkto Gaberjtc. i., 2., 3. januarju 1923
.se prodstavüa I«, cpoha prvovrstne
drame amerikanskega: načiua v 6. cpo-
hah »Ctovek brez htteny alt Tat wilijo-
JKJVv
Dopisi.
Vctfnft. Pri uas nc Lre brez aier int
^cridoŽeUiKffa obrekovania. To fc doži-
vcl tudi upraviteU tukafömc hiralnice jt-
HjibeTink, ki ga je dolcteia težka krivi-
ca, ki se v očeh liaroda ne da lahko po-
pravitL SodTic in disciplinarnc in uradnc
prciskave so dognale po več tednih, da
So btta vsa summceniy hi obdolžitve
krxtto kriv:čae. Na podlagi tega so bill
Kpgravftcüu Hribernrhu ?x>pet poverjeni
posit uprave hirahiice v Vojnikn. Bodi
to dofffokitnemir marliivcniu uradniku v
^adnSčenj«, storjeiia krivica sc itak ne
da popraviti' in tako tcžka žalitcv se ne
da> jiapraviti ncstoricna nikdar. Za vse
one Pri nas pa, ki so tako hitro rut dehi,
kjcr treba konm «»toriti1 krivico i srdim
jcziikom in THimožatmi sumničeiuem, )c
büa to dobra sola in rutuk za živijenje.
Lju'dic božji nc delajtc krivice bližnje-
mti in tie sodJte, dokler se nLste itverRi
c. irivičnostf' svoiejca bužnicca!
Potrovče. (Vloin v poštnt uritd) V
naš poštni urad1 so vdTli tatovi. v noči od
petfca mi soboto pred božfčnnni prazni-
ki. Z dleti so skušatr dvi^niti dobro za-
t\OTieni: pokrov ročuc želczne bla^ajnc,
enadko so dv&näi tudi ploščc pisahiih
nriz, da bil prKlii do deoaria v blagaini
-ih v tnjznicah. A predno so mogli kaj
«Krabiti, jih ic /raven stanujoca stran-
ka, ki je tekla po soscdet pTepodila. V
ročni Wagajni. jc bilo 400 Din gotovhie
h okroff 500 Dm poštnih vrednotnic.
Razvezali so tudi žc postni ^avitek s
sladacami; a tatovi niso imcli Casa se
polastiti sladke ¦ vscbine. Arettrauih jc
bik> 7 osumljcnccv in izvršenih več hjš-
nüi preiskav. ¦ V Petrovčah sploh jako
marfövo izvrSuiejo tatovi svoj posel.
Tekotn leta so počastili s svo.Hm r.oc-
nhn obiskom že dvakrat restavracijo j?.
Krevia, kateremu so odnesli denarja in
biaga (prtov, prttöev i. dr.) za kakih
10.000 K. Mnogo srebrnine in zlatntnc
so iigTabili v ieseni v .«rostilni }?. Kodele
pri: kaseškem mostu. Krepcali so se
brezplačno v gostilni in kuhinji Vodei-
ntkovi, zaman pa so se trudiü vdreti v
liišo ?. Jcschovnikove. Da ic izginilo
innogo kur, rac hi puranov /.a praznikc
v nenasitrie tatinske želadce, ic ic stara
ukoreninjena navada. Tatmska družba
niora hiti jako premetena, ker ji ne mo-
rejoi priti na sied.
Klerikalua polomija v Mozirju.
PoiiTŽni Korošcev sluga, iiovač je bob-
ual in vabil ljudi na občni zbor kmcčkc
zveze. §tevilo tch ljudi je btio ogromno,
/. našmi poročevalcem vred celih 15
vseh skupaj. Dolgo, doteo so eakaü na
tujic govornike, ki pa le niso hoteli pii-
ti. V Vcliki zadregi je pričel :ia. to g. ka-
plan hujskajoče časnike čitati. Koma] je
čakal Močnik, da je priše! do beseüe.
Ko ic svojü prazno slamo omlatil, je
bil ta »sijajni» shod končan. Lepo se
nam je zdelo zadržanje župana Struclna.
Na tem shodu niso bili navzočr p.olcg
veeme odbornikov 5e nekateri stari pr-
vaki. Tako se je tudi v iWozirji! ^ričelo
daniti v g'lavah Ijudstva.
Dnewna kronika.
CENJENIM NAROCMKOM!
Kcr 6o Le med letom druxi listi vsfed
podraiemia tiskarskih potrebscin, kakor
tudl zvišanja mezd, blii pritnorani /M-
äat| naročoino in ker se vse potreb&ine
zopet dražijio. prfSÜietii «mo tudi rai,
vsaj malenknstno /vi^ati uaroenino za
naš fist
Od 1» januaria 1923 staue cdlotetno
Din 6O.~, mesečno Din 5.—.
Povi^anje 1 Din mesečno je tako
malenkost no, da to lahko vsak utrpi.
Kar se pa tite doplačlla 7a one cen.i.
naročnlkc, ki so naro^ntno za leto 1923
žo vplacali, nai se MagovoJljo za poši-
ftatcv male dlferoncc poslitžiti prifozene
položnicc
Upraviil^tvo   >Novt Dobc«.
Pribodnüa Stevlika »Nove Dobe« iz-
Idc v sredo 3. ianoarla.
VoUtvc v narodno skups&no. Fri-
bocinja števnka »Uradnesa h'sta« objav-
!ja razgtas pokrajinskic' «prave «i Slo-
veniio o volitvah v narodno sknpičino.
Ukaz o volitvah. v narodno skup^ino
je razglašen v »Službenih Novinah kra-
ijevine Srbov, Hrvritov in Slovencev« z
dne 22. decembra 1i I5dnevn: rekUuna-
ciiski rok v smislu člena 12. zakona o
volünih imcnikih konijt ted»ii <hie f»-. Ja-
nuaria 1923. Noberta ka^nejša zahteva
popravka ne inore vpiivati na sestavo
\olilnih imenikov.
Poslanik Kaiina siromaäni decl Po-
slanik Kalina je zapustii v oporokr slro-
inašni srbskf deci1 20.000 dinariev iz svo-
jega osebne^a premozenia. Heograiski
odbor državnc zasčitc dece ie porabil
denar za nakup, oblek, obutev Hl perlla.
Požar v Qicdalisiii uUci v LjubljanU
V ivedctjo 24. tm. je izbruhnvl pozar v
baraki, ki jo jc postavii mž. Dukič na
ogelnem ffradbenem prostoru OledaliSJce
in Qajeve ulice tik ob neki dnigi liiši. V
baraki so inieii poleg shrajiiöe :'.a orodje
delavci svoje stanovanje, v katerem je
bilo pritnttrvna ognjiščc. ^enska, ki Jim
je gospodmjila, .je zanetila oscenj in se
nato podaia na trjc. Naenkrat sc jc zaCel
valiti iz barake ^ost dini. Požar se jc
tako razšM, da je začeio v bližnji hiSi
KOTCtl v kuhtniah in sobah. Stanovalci
so Wteli nositr hiino oi>ravo na ullco.
Ciasüci so o#enj tckom ene ure lokaltzv
rail, vendar p,i je voda pokvarila strope.
Skoda šc ni precenjena, najbrže pa pre-
seza po! milüona kro:i
Vellka tatvina in gotfailia. Nastav-
Ijeiiec novosadske uradniške iiabavljaT-
ue zadruge Miloslav Markovič je izvr-
Sil oek> vrsto tatvin in ffolhifü ter o-
Skodoval zadrujco za 300.000 Din. Poli-
cija je krivea aTetirala.
Avtomobilska nesreča. Na pott v
ZadvorJe1 se jc zaktel avtomobil spüt-
skeg^a trgovea Dojma Barnabova, v ka-
terem ste se nahajali poleg1 lastnika tu-
di dve ffospodičm Kraus, v neki zid ob
cesti, za katcrim se na ha ja -50 m globok
prepad. 2id se je pocM in avtotrtobil z
lastnikom vTed je padel v pr^DaJ, dru#i
potniki so obležati na cestk Avtomobl!
se je popomoma razbil, trgovec pa je
smrtno nevarno poškodovan.
Odlikovan] člani zakonodajnega
sveta. Ljiibljanski vscnčiliSki profesorjt
dr. Qojnür Krek, dr. Metod Dolenc in dr.
Anton Skinnovič so bili odlikovani z
redoin sv. Save III. razreda.
Prvi dvorni pies se vrsi dne 9. ja-
nnarja 1923 na rojstni dan kraljice Ma-
rije. I^ireditev bo čirn sijajnejša,
Potrcs na Novi ZelandUt je uničH
na božični večer več .«crajev. /*.rtev ce-
nijo na več tisoč.
Nora požigalka. V Novcm Sadu je
izbruhni! v stanovaniu železniškega
sprevodnika Andreja Kisa požar. Ko je
nastal ogenj, sc je nahajaia v stanovanju
samo sprevodnikova sonrosra. ki je v
trcnotni zmedenosti zanctila offenj. Po-
žar je uničil skoro vse pohistvo in 1500
dinarjev v denarju.
Samomor večkratneua morilca. Iz
Londons poročajo, da se je ruski tcroTist
Jenkow, ki je da I za ~asn dveletne po-
licijskc službe dva tisoč liudi usmrtiti,
obesil.
Direkcija drzavnog dobra v Bclju
dTži na prodaj sledeča scmena: US va-
ffonov mohara, 5 vagonov prosa. 5 va-
gonov ffrašice zimske — vse letošnji pri-
dclek. Interescnti naj vpošlkjo ponud-
be z oznaebo cenc po on, ki hi1 jo pla-
čali za pojedina. senrinu, postavljena
franko železn. postaja Veliki Manastlr
(Pelmonostor), na oddcl-sk za Aimetijst- J
vo vi-|t»bliaiii do 12. januarja 1923. Vsak
narocnik semena je obvezan, da seme,
ako se doticno naročilo akceptini, spr*sj-
me kr plača za to poKojcno ceno / \^
vcnhiahiinn t>staHrni stroSki1 vrcd.
Rodbinska žalotera. M«5 zakoaslti-
rna Vrbinšek v Šmartncm nri Kamniku
)n bil vecen preprr. Ko jc VrbinSek'prisel
/»ckov u I^odgoria kzeui sw obl^k, jc
ista pograbila polciK) in pobila moža na
tla. Cez nekaj ur je Vrbinšek izdilmM.
Mrtva novorojtenika. Med postaja-
ma. Blanco m Sevnico ie aašei proKovni
niojster dva mrtva iwvornicnck'?». Pre^
fekaxa je v teku.
Samomor. Posestnib. Martin Kladnik
iz Brezia st je hotel pa vsak naCin vzeti
zivl.fenje.-Ko je Žel minuli Wdcn v Oornji
Krad kupovat us.nje, .so xa.naslt nad-va-
sio Zagn obešcne&u tw s\oi Das in ko
je yisel si ie še pojfna! iz rcvt)lverja kro-
jrlo v glavo.
Krka. usiba. ?,c od požetka novcm-
bra usiha reka Krka, ki tiidi» vskxJ de~
žcvia nf prav nič narasla. L.lndstvo pri-
risuje fa pojiiv praznovertiK
Požar v Kraljevici. Ojrromen pozar
v tamkaj^n.n ladjed-e^nici. re Povzročil de-
set miujonov kron Skodc.i Osrcnj je bil
najbrže jxKltaknjcn. Oblast ie iivedla
preiskavo, da se pride, na sled zločin-
cem.
Velik požar ie Ltbrulmil pred par
dnvvi v Tnanufakturni (rgovini Pctm
Tayobtn v Trstu. Trgovinski prostorr m
veMka skla-dišča so popolnoma opusto-
^enr. Skoda se ceni nad dva miifjona lit".
Krtta jc večhioTna. z zavaro\':\lnino. Ka-
ko je nastal ogenj, ni znano.
V pretepu umorfen. V ncki i{ost?}m
na Fužinah pri Ljubliani sta popivala na
sv. Štefana zidar Franc Šurari m de>a-
vec Ivaai Skerjanc. Na poti protr domu
sta srečala vojaka Franceta. Pečarja vz
Stt>denca. Vsr true so bili nekoliko vi-
nje.ni in vojak'je: zakiJcal »auf biks«.
Delavca sta inislita, da jih Pečar poziv-
J.ia na boji m začef se je pretep. Vofctk k
dofeH voč sunkov z noži. Težko ranje-
nes;a so pvercljali •• sarn!zij.sko holrico,
k;ier je kmahr wr.rl Napadalca jc polici-
ia arctirala,
Planhiski kokxJar za I. 1923 je iz-
Sel ie v ponatisu ter sc dobi v Celju v
trsovmi Ooričar & Lcskosek. Zutfanü
iiaročniki naj se obrneja dtrektno nai za-
ložn!ka Brunon Rotter v Marlboni,
Krekova 5, ter je ttidi ixmatis /.e skoraj
razprodan.
Dr. FrWerik Delitzsch }c umr! te dni
pri svojem sinu v Lanjren Schalbach v
starostt 72 Jet Profesor Delrtzsch jc bil
znan raziskovalec inczopotainske kul-
turne sfcre. Njejrov studii klinopisov je
prmesel vetäco razjasnila v asirsko zfifo-
dovifK). Znamcniü) je nietrova J<njiRa
»Bfbel imd BabeJ<t.
Razne vests.
Sam sebi popravil    smrtno oroije.
Pariškeanu muzeju je bil nedavno izTo-
čen ffiljothiski nož, o katorem st glasT,
da je odrezal   tflavo   kraliu   LudovlKu
XVI.   Ta nož ie bil v   poscsti rabljev
dolj?o vrsto let ter je prehajal od Tablja
na nje^ovega naslednika in tako naprej.
Leta 1893. pa je bil ta nož prodan neKe-
anu belgijskemu starinarju za vsoto ü-
soc in dvesto frankov. Izza onega časa
naprej je ostrina večkrat menjata gospth-
darja    ter postala končno   last nekega
Francoza, ki jo jc sodaj poklonil muzeju.
Nekoč so domncvali, da so rabili ta no«
pri obglavljenju Ludovika XVI.   in tuai
Marije Antonijete, a ugotoviln se je, tfa
so g-d. rabili le enkrat,   namreč pri ob-
glavljenju kralja.   Ü Ludoviku   XVI. sc
glasi, da je sam izumil obliko noža, ka-
terega so rabili pri njegovem usmrčenju.
Prvotni   nož je imel pravokoten    rob.
Kralj Ludovik XVI., ki sie je v prostth
urah   rad peeai z mehaniko   in kcvaš-
tViOini, jc takoj videl, da zadene nož, ki
pade   navzdiol    vo-doravno.   na prevcč
odpora. Setoval je torei izumitelju gi-
l.iotirie, naj napravi ostrino skoro trikot-
no, da bo en koaicc ostrine najprvo za-
del na odpor. Na ta nacin ie izpopolnü
kralj Ludovik XVI. sam giliotino, ki je
pozneje    odrczala tudi   nierrrn    glavo.
Čaša iz inrtvaške lobanle. V Londo-
nu se jc potoin dnižbc prodala zanirniva
eaša. Ta eaša  je narejena iz gornjega
dela človeške lobanje.   Pred sto leti je
bila eaša last lorda Byrona. Lobanjo, n
katere je čaša narejena. ie našel pesnik
v vrtii neke opatije v Newsteandu. By-
ron, ki ie znan po svoji ekscentrJčnostl
ie z vso gotovostjo trcßL da ie to Job«v
nia nekega vesclcga cloveka ter Jc tout
iiaprayiti iz nje ca^o, iz'-kateni^ ic pil \i~
no. PesjrJk je tej -.&& posvctil tiKli nekaj
S.VOJ*-  Stihov. ¦ . . ,.r.. ¦..;,,?'..¦.   ;,",. .:,•,   •.-•.«H, -.^,,;..
Doljco ime. Na london&kl TrmVcrzl¦#
icios vpjsan mladi diiak ¦•» Ceylona, *ii
sc hnenuje: Nanayakkoras-odakandC'
arrachchiKc liarmanrs dc Silvii Wijcso-
kcra. Tega tmena si že scdaj sotovo
nihče ne> zaponini; kaj bo to Sa. ie dnh»
nzne- akadcmiCifc (itulo?                  ¦¦¦¦•  "
Podganc v Bcrlintt so se tako räi>
množHc, da je policiia odredifci dva 4ri
ob katcrih'se mora povsem mestu fin-
pravifi k)v mi podganc ter i«; izdala v io
svtIio posetma navodiia za zatiranjc te
na-dloge. V /adnjem času se ie namre^
poiavilo toHko podgan, da so v nevamo-:
sti' vse zaJoge zivil bodisr v skladiSeftj,
klcteh att zasebnih  shTambah.
Cenin saraomorl? Neki fraiico^l
Statistik jc preiskal 7000,..sanu>morilsfcfhi
srucakv. Zakaj, cemu so ac .samf umiv-
rili? Kakor povsixl, je tudi na Fraiwos^
kcin na.ivcc samojnorov zaradr bede.
Alcd 7000 je bilo 905 moskUi hi SIJ 2eor
sk, ki'so se usmrtilr iz bednosti; 728 mof
hi 524 žcnsk zaradi sporov v obitelji,,
322 inož m 233 zensk zaradi nenadne
izgnbe imctka, 300 slucaie/ zaradi. .r»-
srečne igrc (razdetjeni enako na oh»
spola)t 283 niož in 208 žensk zaradrasic^
hola, 157 žcnsk žn 97 mož zaradi nc-
sTC^ne Lmbczni in 410 ieusk ter i22 mo^
zaradi užalkuja, časti in ponosa. Ta s|o~
tistika kaie, da jc ženska iiH)čnejša v
prcnašanju bede, da pa. k občutliivefS»
ay* cast in ponos. Moski so naglei^J v
obnpu nt občutljivejši1 za usodnc «diar-
ce; da si jc mož krepkejši' po telesu, od-
ločncjšf v energijt in volii. ie veiuiar
slabotnejl>i nego ženska v nesrečf, obupv
in tudi v zvestobf oniahljrhreišl. Zato jc
ženska bolisa tobažba nczn moški ter
odpornejsa proti teksnim ii> duievnlm
bolcsthn, das? je nežnejša in Srbke}5a.
Cudno je, da staüstik nc navaja> kofi&o
ie slučajev zaradi ncozdravliivili botee-
ni in zaradi acrazsodnosti. Zato sta»
tJstika ni točna ali je oa neiasna. Cemtt
sc more Ijtidjc sanii? Da bi u51i boles«,
obupu. A kdo ve, kai ga Caka po smrti?
Kdo ve, da jc tarn res svet. poln mim.
dobrotc hi lepote? brez bolesti in Žalostt
bres skrbi m boja ? Kdo ve. če ni naj-
slabse življenjc boljc ncgo na.ilepsa smrr,
Ne vemo, a vsi upamo> da bo po smrt*
šc lcpše — najtrdneje pa npajo samt»-
rnonici
Povratek Shakletoaove ekspedicHc.
Kakor znano, je po smrti razTskova5c»
SheckJctona prevzel povelistvo na faaJN*
»Quest« Frank Wild m ie nadaljeva).'
ekspedäcijo. Te dni se ?e »Ouest« vmito
v London, m Wild .je da I novinarjem
nekafere izjavc »> uspehu ckspcdicij^,
•»Quest« je tiopeU / področ.ie Eederby-
in je ekspcdiciia doscgla •la.iiužnejso to^-
ko, ki je doslej sploh bila dosežena. Ma-
jor Wflkins, bk>iog ekspedieüe, je ta*
na otoku Qough odkril posebno vrsto
ptic, sličnih našrni ščinkavcem, in drc-
vesa, ki so podobna akacijam. Zanimi.
ve so bile vesti, ki jih »e sprejcmal brez»
žični brzojavni aparat. Nekega tedna )¦
ladja popolivoma zamrznila. in posadk«
ie izgubila vsako na-do. da bo mogla o-
doleti pritisku ledene mase. TedaJ s»
nenadno sprejeli iz San Franciska, tores
15.000 km razdalje, brezžieno vest, (%
je Lloyg George zapretil z demisljot
Istoč.asno so spTejemali (udi vesti, pa-
slane iz Nauena. Neobično so se eks-
pedrctje dojmili tzv. «čvrsti vaiovi«, gty
banje ledenih mas. Ko so nekateri izmect
jxxsad'ke igrali na ledeni morski piano*
nogomet, so gledaici opažali. da so s»
>grači neprcstano zibali, in tega sart«
niso niti občutiii. 'ro zibanje ie povzro-
čilo gibanje leda na morski površini.
Raca in školjjka. Pripetilo se je v
Issaqnahu, Wash. Mali otroci. ki so s«
igrali tekom odmora pred solo, so op»-
zili divjo raco, ki jc viclno letala z ve-
Iiko težavo in bila naPosled prisiljena
sesti na tla. 1 ekli so za nio in jo ujelf.
Njcne noge se je tesno držala tri palce
veli'ka školjka. V jezeru Washington, Kt
kži štirinajst milj od tarn, živijo take
školjke. Lahko je Liganiti. kako je raLo
dolctela nesreenii nczgoda. — Brozga»
je po plitvi vodi ob kraiu in stopila v
odprto školiko. ki se ie sevedn fakoi
srisnila.
Župnik krvnik. V Orrie Cross jc bil
obešcn v jetnisnici, kjer ie bil pred ted-
nom njegov rnorilni sodrug istotako u-
Stran 4.
NOVA   DOB A
Stev. 147.
snireen. Sheriff okraju Polk. Robb je v
obeli slucaji'h po vseh pravilih izvrsil
usmrtitev. Robb je bil za ~asa vojnc
kaplan 168. pcspol'ka »n do Dred may)
časa župnik Urbandalske rederateil v
Des Moines. —- Obudva hudodelca sta
bila obešena radi  roparske'-ra mnora.
Cela hiša — za enega prašiča. iz-
boruo valiitno kupeijo .ie uevede napra-
vil k\ dni neki doinaei'ii iz Frankenlian-
.sena na Nemškem. Pred pol leta je kn-
pil od neke stavbciie družbe liiso *n
47-000 mark. Domenili so se. da bo I'iso
plačal v obrokih. Pray posebno so \\w. s
poravnavo njegovüga do'lffü Hi inudiTo,
tiasiravno in-ii jc postajaio prccej vioec,
ko je opažal. kako pada marka in Ka-
ko raste draginja. Toda ravno to pn-
danjc marke in narašeauje draginje xn
je — kakor tudi muoijo drugih -- na-
pravilo bogatega. Ko je prod štirinajstf-
nii dnevi hotel plaeati dosoeli obrok, je
prodal encga izmed dvoh orašičev, Ki
iu je zredil doma. Ni si tcžko prestnv-
lji.iti veselje možu, k; je dobil za to prase
se 48.000 mark, tako da ie lahko |iI;iCal
¦celo hišo. pa mil je se ostalo 1000 mark.
Ljiibezniv soprog all vrednost ?.«-
Konske žeiie. V Oothi .ia Nmuskem jc
nekeinu meščami izghila njegova. bo!j-
ša polovica. Mož pa se vsk-d tega ni Set
niti obesit niti streljat, anipak sei je v
redakciijo nekega lista ter prosi! /a ^lc-
dečo objavo: »Ker se ie izsrnbüa mow
]iad vse ljuba žena, splošno poznana gn.
Klopscb. razpisujem s tern nagrado 1000
mark onemn. ki jo najde in — obdrži!«
Oospa K'lopscli je inoraia narediti pav?
lep obraz, ko je čitala anonco svoie&tf
preljubeznivega možn. zlasii se. ker iooo
mark, danes ni ravno vclik.i vrednost.
Okostjc zlatoiskalca. V Woodinvilleu
v Ameriki so našli okostje nekega nepo-
znanega zlatoiskalca. Poles: okostja so
dobili posodo za izpiran.ie. kakršno ra-
bijo zlatoiskalci, ko iščcjo dragoccno rn-
do v blatu in pesku rek ali potokov, na-
daljc kramp in lopato, oziroina Ie tistc
dele, ikaterih ni še rja uničila. Olavna
stvar pa je bila mala stcklenica na-
nolnjena z zlatiini nugeti. Naidba je po-
vzrocüa velikansko razburjenje v oko-
Jici. Vse je drvelo v bližnjc potoke, da
si osvojijo posameznc dele in jih zuva-
rujejo z mciniki. Po -stanin okostja sc
sodi. da Je neznani zlatoiskalec imrrl
pred osmimi ali desethni letr.
Guinijev jezlk ima oa lahko Jiovori-
Modema kirnr^ija je zopct JovrsiJa ]io-
vu posebnost na svojeni pol.iu. Francoski
listl poročajo na dolso in široko o no-
vcni čndežn. Neki veteran iz zadnje voj-
nc po imeim Vialla je tekom bojev pti
Verdunu izgirbil jezik in ž niiin vrcd
spodnjo čeijust. Zdravniki so ga pa v
Val de Grace bolnišnici zopet popravill.
Napravi'li so niu umetno Celiust, nnietno
nebo v ustili in h korenu jczika so pr!-
šili jezi'k iz sumija. Dclo ic bilo izvrseno
taiko popolno, da more mož sedaj govo-
riti. kakor da je povsem ixonrialen.
Kadar mrtvec oživi. V Corsicani v
Aineriki je umrl 261etni čmec, katercga
je potern shranil neki pogrebnik, ki jc
bil tudi Cinec. Lest tednov ic bilo trapio
pri njem predno so se zglasili pokojni-
*kovi sorodniki. Pojjrebnik ie seveda
z-ähteval, da se mu plača za oskrbo in
hranitev inrliča, sorodniki so pa hoteli
truplo, plaeati pa nisö hote'.i. Pogrebnik
ni hotel dati trupla in tako je zadeva
prišla pred mirovne.q;a sodnika. Obe
siranki sta najeli advokate. Sodnik je
zahteval, da se pripelje na sodnijo tudi
truplo mrtveca. Zgodilo se ie tako Hi
mnoffo ljudi je prišlo noslušat čudno
obravnavo. Ko je bila debata med ad-
vokati aiajhujsa, se mrtvec nenadoma
zgane in vpraša navzoče, čemu se ta-
ko prepirajo za praz-cn nič. Ni mogoče
popisati, kaj je temu nedolžnemu vpra-
šanjii sledilo. Glodaici niso imcli časn,
da bi iskali vrata neso so v groznem
strahu poskakali na prosto kar skozi
okna. Sorodniki so potcm dobili tožbo.
Umevno je, da je vso stvar vprizoril ne-
ki iburkež, ki se je clal nesti na sodišee
nainesto mrtveca.
Izvozne carine na svinje. Ministr-
ski svet je določil na seji od 23. dec. na-
stqpne carine za svinje: Na žive svinje
čež 70 kg težke 600 Din po komadu ali
450 Din od 100 kg. 2ive svinje do 70
kg žwe teže se ne smcio izvažat!. Na
zaklane svinje se plača ^00 Din od 100
kg, na svcže: in na soljeno svmjsko ine-
so 150 Din od 100 kg, na svinjsko mast
in slanino 600 Dm od 100 kg. Srca, plju-
ča. ledvice in jetra se cariiiiio kot sve-
že meso. S to novo carino so žrtvovali 1
interese  domačih  konzumeiitov  intere- |
som izvozničarjev. Cenc se bodo z<mct
dvignile  in  zlasti  bo  trpcla  produkcija
jüssti. ki se bo izvozila z živimi sviujami. ;
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------j
ZAHTEVAJTE  V  VSEH   GOSTILNAH
IN  KAVARNAH   RACUNSKE   LISTKE
CMD!
Turistska in sport,
I Zimski sport v Bohinju. Priprave.
Ziiiino bohinjsko sportno sankališčc nac
Bolihijsko Bistrico je letos v profilu na
eliptičiK) obliko korenito popravljeno.
Vsi ovinki so se nasuli, jarki in konte
izjednaeile, ob sankalni prosi se naha-
jajoče skale in dnige ovirj' nizstreiile
in odsrranile. Dolžina sedai popravlje-
nega sankaiišča znasa okroi 1000 in. zn
tekme pa se bo skušalo pripraviti tudi
še zgornji del, tekmovalcem dobro po-
znano »S« globačo. — Ob sankališeu
naiiajajoča se, razpadajoča okropčeval-
nica je bila tudi za silo ;jopravljena. pri-
liodnje leto pa se postavi nova, udob-
nejša.
Smučarska vel. skakalnica na Ko-
zjaku tiad sankališčem. Odstrimiii so se
razni terenski nedostatki, pod skakalni-
co se je vesina izravnala, ob cesti na
sankalisoe pa se zgradila mala skakalni-
ca za vežbanje v prieetnih vaiah v ska-
kanju. Smučarje še posebuo opozarjamo,
ila je kouečno vendar enkrat omogočen
boljši pristop in sestop od Brda nad
Bkstrieo. mi'Jik) sankališča na RJov?e,
ker je bila ondotna ovirajoea gošča de-
loma presekana. Prihodnje leto se bo
sknAalo še nadalje potrebiti ta gozdni
pas in ga docela oeistiti gošče, da bo
tudi pri tekmali odprt gladck tir narav-
nost do Bohinjske Bistrice.
Smučarski tečai JZSS je določen
na term in od 6. 1. — 14. 1. 1923 in upa-
mo, da bo Bohinj pravoeasno odpravil
tudi še zadnjo zapreko in pripravil vsai
do tega časa tudi — sneg. (TPR)
Prosveta.
tKroiaček - junaeek.
(K premijeri v Mestii^m gledališčn v
Celju, due  19. decembra.)
Eno najdelikatnejših poglavij dra-
maturgije tvorijo mladinske igre. Zah-
tevajo poseben milje, svoje vrste po-
glabljanje in zelo dobro kreacijo. Za
otroka ni »vse dobro.«
Otrok je fin, skoro bi rekel in-
stiktiven kritik in apercipira dobro in
slabo intenzivneje nego odrasli. Ta
moment pa daje mladinskim igram
glavno važnost in smoter.
Igra v tern miljeju, kakor se je
odigrala te dni v tukajSnem gledališču,
ni nudila otrokom, katerim je bila pred-
stava namenjena, onega zunanjega u-
činka in notranjega zadovo'jstva, ker
je bila podana premalo pravljično bajno
in otroški duši premalo primerna. Tem-
po igre je bil premalo živahen, govo-
rilo se je o splošnem nepravilno in pre-
malo razločno. Brez izrazite potrebe
naj se ne govori v narečju, ker je !ven-
dar gledališče oni hram, kjer se naj v
najvišji meri goji leposlovni oziroma
oderski jezik. Sceneriia bodi dejanju
primerna in krepko potčrtana, da pos-
tane otroku kraj dejanja takoj jasen.
Maske naj bodo otroški predstavi pri-
merno markantne, kostumi estetičnemu
čutu, okusu in stilu primerni (ne n. prj
triko z visokimi čevlji itd.) Scene na.
Živahno menjavajo, nastopi bodijo ek-
sasktni. Otroške igre morajo biti te-
meljito naštudi.ane, da slabo uprizor-
jena prireditev otroka ne razočara v
njegovi bujni fsntaziji, ker je v tern
slučaju igra svoj glavni cilj že a pri-
ori zgrešila.
Igra »Krojaček-junaček« ni prvo-
vrstno mladinsko delo in je mestoma
celo banalna. Pisana je v robatem, ma-
terijalističnem germanskem stilu.
Predstava ni imela režiserja torej
je bila zidana na enaki podlagi. Kljub
temu so posamezni dobro odigrali
svoje vloge. Prav dober je bil Kralj
Slobodan, ki ga je podal s pravilnim
razumevanjem in patuzom g. Pfeifer.
Izborn v maski in igri krvoločnega
kapitana Goljata je bil g. Drofenik.
Za smeh so skrbeü baron Kozorog
(g. Perc), Špicabrin (g. Reš), tolovaja
Ali in Murfi (gg. Čepin in Grobelnik)k
Odč. T. Mirnikova (Pridolin) nas je
prijetno  iznenadila v njeni   prvi  kre-
] aciji s pn'merno odersko sigurnostjo
J in elegatnirn nastopom. Še nesigurnost
v melodaciji, kakor dek:amatorično
izgovorjavo bo sč^soma ogladila in
gotovo bo še dosegla lepe uspehe na
j našem odru. Vsekakor pa kažo igral-
ski talent, katerega naj nikakcr ne o-
malovežuje. Simpatična je büa sicer
gdč. Vorbachova kot Narcisa, a kralji-
čina, posebno take trdosrčna, mora u-
plivati v prvi vrsti maiestet.ično. Dvor-
ni dami (gdč. Pavlinčeva in Ušenova)
sta imponirali z dostojanätvemm na-
stopom. Tudi ostale vloge so bile ko-
likor toliko dobro razdeljene.
Balet je bil fin, žal da ni bilo e-
notnosti v popolnof-:ti oblek, kar pri
mladiuskih igrah ne more uplivati es-
totiüpo. Pies bi pri?,el do ve{!je veiiave,
ako hi bil primerno iluminiran.
Dram:jtično druStvot razpoiaga z
izbornimi tnočmi treba je Ie krepkega
in vzrr;:in=io;a del a.
St. GradiŠnik
Zbirka zakonov VIII. siiopič, Zakon
o državnem svetii in državnili sodišcili.
Zakon o v(jlHnih irnenikih. Zakon o mi-
nistrski odgovornosti. Zak->n j izpre-
n:embah v zakonu o obči upruvi. — V
LjuWjani 1922. Založila Tiskovna zadru-
s:a. Cena 5 Din, po pošti' i?0 para več.
Pravkar so izšli v VIII. snopieu Zbirke
zakonov, ki jo izdaja Tiskovna zadruga
v Ljubljana, zgoraj naštcti ziikoni od ka-
terih je zlasti zakon o volilnüi imenikih
baš sedaj z-oilo aktiuilen za nasa /:ipan-
stva.
L. Andrejev, Povest o scdmih obe-
šenih. Poslovenil Josip V id mar. Prevod-
iia knjižnica 8. zvezek. V Ljubliani 1923.
Zalozila Tiskovna zadruga. Str, l.c-0. Ce-
na broš. knjigi ]3 Din, po post» Din 1.50
več. Povest o sedmih obescnih je po-
sveeena spominu velikega Tolstoia. V
njej so popisani z veliko napeiostjo za-
dnji trenutki petih revolucijonarj'j\- in
dveh zloeincev predno jih obesijo. Te-
ma je zajeita iz življenja revolucijoiiar-
jev. Knjigo, ki se jako gladko čita, uai-
topleje priporočamo.
Fr. Müe'fiski: /goefbe krafjeviča
Marka. V Ljubljaui 1923. Zalozila Ti-
skovna zadruga. Str. J00. Cena vez.
knjigi 15 Din, po pošti 1.50 Din več. V
siovenskt mladinski kiijiževnosli ni I
knjiff, ki br bile tako priljublieiie. kot so
Tolovaj Mntaj ali Pravljicc, ki iih je
spisal Mflčinski. Sedaj nain je vnovič
obogatil našo mladinsko literaturo z
Zgodbamr kraljeviea Marka. v katerih
nam z Ie njemu lastno šegavostjo in
živahnostjo podaja 19 pripovedk o Kra-
ljevieu Marku. Knjigo yc okrasil S. San-
tel. Priporoeamo jo prav ioplo.
Ivan Bizjak:
praviCna razdelitev davkov.
Državna, oblastna. srezna, kakor
tudi občiuska uprava, ako hoče delovati
za dobrobit jhn podrejenega prebival-
stva, mora samo-obsebi imicvno imeti
temu priinerne dohodke, koje ČTpa iz
različnih davkov. Pri nalaganiu dav-
kov pa nastajajo razna mnenja politič-
n'rh grupacij, koje se skušaj^o z raznimi
nazori pri prebivalstvu uveljaviti. To
razsirjenje raznih nazorov i'rnenujeino
polifiko. Danes ko šteje glas volilca, na-
vadnega delavca, toliko kakor glas ju-
teligenta Ml bogataša, je popolnoma
razumljivo, da se skuša vsaka politična
gru,pa mast prikupitt in svojo stranko
razširiti s tem, da hoče prevaliti davke
na i^osodujoče, to je ome, ki se jih ime-
ntije kapitaliste. Kako pa naj bi se na-
lagal davek, da bi zadel res kapitaliste?
Ta problem je tako težko dosegljiv, öa
ga do danes še ni nobena država, pa
tudi ne taka, kojo hna v rokali proletar-
ska vlada mogla rešiti. Vse trditve, da
naj se odstraflijo neposredni davki in
vpeljejo posredni davki, koii ne zade-
nejo proletarijata, so in ostanejo fraze,
s kojimi sc da Ie ncrazs-oclnega človcka
farbati. Vse to so Ie operaci3e različnih
delov bolancga telesa, v kojem se pre-
Iiva nezdrava kri in katerega se ne da
popolnoma nikoli czdraviti. Naj se na-
lože še taki navidezna posredni davki,
yemdar zadenejo vsikdar neposredno
splošni narod. Vzcmimo nekaj prime-
rov: Ako bi se odpravil neposredni da-
vek na knih ali inoko, ali druge deželne
pridclke, naiožil pa bi se donos tesa
davka posredno tia zeniljl.sce, bi stala
moka ozir. kruh ravno toliko, ker bo
krnetovalec, ozir. agrarec prevalil ta po-
st cdnr davek x.emljiSca na odjemalca
niegovih prod'uktov, to je    r:a    konzu-
iiicnta, isto vj.;;. pn vi>nt. pivu, kakor
indusirijskih izdeikiii. Ali se obdavci to-
v;:rnarja posredno ;;ii iijugove izdeike
neposredno, to je cisto vse '.no, bla.v,\>
hode ravno to'lko ^talo. Brezdvoma iu
res najpravičneiša razdelitev davkov
prooentuelno navzgor, po dohoclnini. —
Olavni problem pa bi moral -V-iti steditt
z javnini dena'icm. Zapravijis/ce javne-
.'^ra premoženja bi se rnoralo postuviti j;a
pranger! Javno premoženie naj bi sc
uporabljalo Ie /a naprcdek in i/obrazbu
naroda. Vrata. bi se moralo pokazati
kandidatom za časa voliiev. koii se ne
izkažejo kot varčni in delavni gospo-
darji. Kako naj sc zaupa javnc premo-
ženjc poslancu, ki lezi dorna. a vlece
ueupravicene diete! Ako bi bili' vsi po-
slanci delavni, brezdvoiiKi bi bila naša
država že drugače konsolidiraiia kakor
je. V celjski občini se je1 uvedel davek
ua najemnino. Ta cf-wek je s kraj no kri-
VLčen in sicer zato ker ravno malo o-
brt najtežje zadsiie. Obrtni' iokal obdav-
eiti tako kakor trgovski Jokal. je brez-
dvoma krivično, kajti obrtnik šele svo-
ie proizvode producira. jc torej.dohodek
počasnejši, kakor pri tfgovcu, ki črpa
svoje dohodke iz kalkulacijc. Obrt je
brezdvoma najpotrebneisi faktor v Jr-
žavi in vendar se ravno obrt najlnije za-
tira. Vse davke se vali v najvecjem od-
stotku na obrt in vse naredbc so proti
obrti naperjeue. Kaj je temi: krivo? Kri-
vo je ¦obrtništvo samo. ker se ni ob pra-
vem času zavedlo, se združilo in se bo-
rMo proti krivični ra>;deiitvi davkov.
Vsak pošten patrijot hooc dati dr/.avi
kar je ilržavnega, bre/. dvonia pa mora
isti drzavi največ piispevLiti oni, ki naj-
vce iz naroda črpa. Najpravičnejša raz-
delitev davkov je torcj navzgor po do-
hod'iiini.
Narodno gospodarstvo.
SPLOŠNE DOLŽNOSTI PAVKOPLA-
ČEVALCEV V I. CETRTLETJU 19.23.
(Konec.)
IV.  Jamstvo za dohodnino.
Indnstrijski  obrati,   ki so na pod-
lagi iamstva za dohodnino, uveljavlje-
nega  s   L1. 1 55, 5t. 4. finančnega zakona
za leto 1922/1923. pobrali dohodnino
od ixpremenljivih službenih prejemkov
svojih nameščencev, so zavezani v IV.
četrtletju 1922. pobrane zneske odpre-
miti davčnemu uradu do 14. januarja
1923 s posebnim izkazom v dveh iz-
vodih.
V.   Davek na poslovni promet.
a )Davkoplacevalci, ki so zavezani
plačevati davek po knjigi opravljenega
prometa(razun podjetij, zavezanih javni
računodaji, vsi obrati in podjetja. kate-
rih promet je v minulem letu presegel
360.000 Din) so dolžni plačati davek
na poslovni promet za IV. četrtletje
1922 do 30. januarja 1923 in hkratu
predložiti prijavo ali z uporabo stare
tiskovine, kjer so še na razpolago, ali
po vzorcu, objavljenem v razglasu de-
legacije ministrstva financ z dne 22.
maja 1922 A I 6/3 (Uradni list z dne
3. junija 1922, at 59). Zamudniki se
se posebe opozore na svojo do!2nost
ali s posebnim pozivom all z javnirn
razglasom ter z zapretilom uradne ocene
ter rednostnih glob. Kdor vloži nepra-
vilno  prijavo,  izgubi pravico pritožbe.
a) Davkoplačevalci, katerih promet
ni v minulem letu presegel zakonito
določene meje 360.000 Din, niti ni bil
manjši od 15.000 Din so zavezani na
splošni poziv in v določenem roku vlo-
žiti prijavo o prometu, opravljenem v
minulem letu. Roka za vložitev finan-
čno oblastvo Še ni objavilo, bo pa pred-
vidoma   objavljen   v  I. četrtletju 1923.
Ako se za te prijave uporabi stara
tiskovina, jo je dopolniti za promet,
opravljen z državo, od katerega se pla-
čuje davek že ob izplačilu pri državni
blagajnici, z besedilom vzorca, objavlje-
nega v gornjem razglasu finančne dele-
gacije.
Kdor ne predloži pravočasno pri-
jave, izgubi pravico pritožbe in mu dav-
čni odbor oceni letni promet po lastni
vednosti in podatkih.
VI.  Dospelost direktnih davkov.
Dne   1.  februarja  1923 dospejo v
plačilo direktni davki za I. četrtletje
1923. Davčni uradi so upra/ičeni jih
po 14. februarju 1923 prisilno iztirjati
in zaračunati poleg 6 0/°zamudnih obresti
še za opomin 4 0/° tirjanega zaostanka,
' VII. Vojaška taksa.
Vsi vojaškotaksni obvezanci se
morajo tekom januarja 1923 zglasiti pri
Štev. 145.____________.___________________________»NOVA DOB A«________________________________________________Stran 5.
tisti občini, v kateri imajo dne 1. jann-
arja 1923 svoje bivaliače - Vojaškotaks-
na   obveznost traja do dovrSenega 45.
leta.
VIII. Takse.
Dne 15. januarja 1923 dospejo v plačilo
takse, ki se perijodično plačujejo za
stalne objave ali reklame, za pravjco
da se točijo pijače pod militn neborn,
za pravico, da se točijo pijače v baraki,
za biljarde, za avtomobile, za fija-
kerske vozove, za odobritev privatnega
skladišča po carinskih predpisih. (tar.
post. :2, 64, 65, 98, 100 in 214,)
Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnic.
Izdaja in tisia: Zvezna tlskarua v Celju,
Štev. 4407/22.
Na pcKliajii dopisa kornanck" voja»-
Xa okrožia Celje, br. .-56992 / dne 13.
Xll. tf. -se razglasa:
Qospod minisler vojue in mornarTcc
odredil je pad Pov. E. I)j. br. 17765 od
23. XI. ll., da se vsem onim, ki: so rojeni
v letu 1900 in dakažejo, da so v bivSi
avstro-ogrsk.i vojski iz-polnili pogoje po
iočki 1 b) Cteu 8. zakona o ustrojsivu
Vojske ter pridiobili naziv kadet-aspi-
ranta, to prizna v odsluženie kadr.ovskc-
ga roka s pridržkom, da sc v prihod-
njem letu 1923 pozovejo ob času eetiie
(baierijske, eskadronske) sole na 2 mc-
sečno vežbo in. to prod provedbo v <cJo-
tični čtoi v smislu odredbe F, Dj. broj
.15442 od 14.. VIII. 1921 (službeni vo/ni
list stran 17807).
Keidaj in kam se bo do pozvali na 2
mesečno vežbo, odredil bode inspector
odgovarjajoClli vrst orožja.
Vsi oni, ki pridejo po urednjein v
poštev se pozivljajo, da takoj vložrjo
prošnje pri pristojni voj. okiožni koman-
di za prfenanje v bivši avstro-ogrski v«r-
ski odslužene   dobe na kadrovski   rok.
Prosiij'i se imajo priložiti dokunienrl
iz 'katerüh je razvidno, da so resnično v
bivšii avstro-ogrski vojski izDolnil'i zgö*
raj navedene pogoie ter imeli čin kade:-
ü'splranta.
Na podlagi vložene prošnje se bo-
de prosilec pozval na 2 mesečno orožno
vajo, seveda samo tedai. če bo dt>ku-
mentarično dokazano. dai ie izpolnil z>r
htevane pogoje.
Pripomni se, da se ločka 1. b) člen
8. zakona o ustroju vojske glasi:
Za dijake in dovršene dijataei univer-
se, visoke sole, gimnazije, realke, bogo-
slovja. učiteljišča, trgovske akiidömije,
viŠje trgovske sole, beograiske trgovs^e
üinkidine, državne poliedelske in «brtrrc
sole in njim jedna'ke sole v inozemstv«».
Opornba: P» naredbi F. Dj. bro?
11058 od 15. XI. 1913 se na dijaški tok
rekrutujejo samo oni dovrSeni dija?;i
giimnazije in realke. kateri so ii:h popof-
iionia dovršili, a ne oni. kateri so poedi-
ne razred-c dovršili, pa Sole zapustili r:i
se posvetili drugemu poslu.
DovrSeni dijaki1 medicrnci služljo
ravnotako v kadru 12 inesecev pri bot-
uiških četah in so dolžni. da i>olože po
odsluženju predpisani Lzpit za čin rezcr-
vnega sanitetnega poročnlka.
S tein skrajšanim rokoni se morejo
ökoristitj tudi oni dijaki, kateri po ao-
vršcnem šolaiiju niso takoj rckrulovaiii
ali so rekrutovani pa niso mogli vsto-
piti v vojsko zato, ker so bill zadržarri
i boleznijo ali začasno nesposoibnost]o.
Vsi ti morejo i preje vstooiti v ka-
der, da odslužijo svoj rok. saimo ako so
dopolnili najinanj 18 let in so sposobn!
'A'd vojsko.
Rednim di'jakom visoke Sole, univor-
za in razniih drugih šol v inozemstvn,
kaJvor tudi: dijakom učiteliišč in bogo-
siovja doma, katere bi rekrutovanje za-
teklo ob pravern <iasu solanja. more voi-
ni minister odložiti vstop v kader do do-
vršitve teh sol. Toda to odlaganje re
more bi-tl daljše nego do dovrSenega
25. leta, razen posebnih slučaiev, katere
more odložrti vojni minister.
Vsi dijaki navedenih sol se morajo
poslužiti te pravice samo tako, da za
časa shi'zbe v kadru polože izpit na Cin
• rezjervnega častniJca, kadar se odpusre
in, d:a se v prihodnjem letu pozovejo na
dvo'inesecriio vežbo za časa četnc iso«e,
predno se imenujejo v dotični čin.
MESTNI MAGISTRAT CELJSK!,
dne 27. decembra 1922.
Zupan: dr. Hrašovec s. r.
Srečno in veselo Novo leto
2eli svojim strankam
Zvezna tiskarna
in knjigoveznica
Veselo in srečno
NOVO LETO
2eli vsem naroČnikom in prijateljem
UrednistYO in Upravništvo
„NÖVfi DOBE"
Srečno in veselo
Novo leto!
žel;
Karol Pajk,
manufakturna in modna trgovina.
Srečno Novo leto!
vsem cenj. ödjemalcem
rslatija Csih,
mesar no Bregu.
Srečno in veselo Novo leto zeli
rieli Kunšek
trgovina galanterije in perila
Celje, Ljubljanska cesta St. 1.
Vese/o novo leto!
želi vsem svojim cenj. strankam
Fr. Karbeutz
manufakturna in modna trgovina
Celje,
Kralja Pctra c, 3.
SREČNO IN
VESELO
NOVO LETO
želi svojim cenj. odjemalcem
Jakob Kovač
civilni in vojaSki krojač
Celje, Za kresijo St. 6.
Srečno in
yeselo
Novo leto!
želi vsem svojim cenj. naročnikom
Franfo Dolžan,
stavbeno in galanterljsko kleparstvo.
Srečno in
veselo
Novo leto
žell
Anton Oražem,
krojaški mojster.
Srečno n Yeselo
Novo leto!
žell
Ivan Lauter,
Izdlelovanls  vsakovrstnfh moSklh in
ženskih Čevljev,
Srečno in veselo
Novo leto IQ15
1         Modni salon
!   Josip Tomažič
1    Celje, Glavni trg štev. 10.
g       Diplomiran v inozemstvu.     Odlikovan
V               s Sastno diplomo v Marlboru.
19Z3
V SrecnoinveselQ
Novo leto!
žell
Ivan Beuc, zlatar.
Veselo novo leto!
želim vsem svojim cenj. strankam
Marija Dergas
izdelovanje perila,
Celje, Gosposka ullca štev. 17.
Ueselo in srečno
Nouo Iefo
želi tvrdka
M. Raucb.
Gostilna sli kovarno
se spiejme v najem ali ua račun, proti vlo-
Žitvl kavcije. Ponudbe na upravo lista.     1
Objava.
Franc Gnamuš, posestnik in trgovec v
Št. Janu pri Dravogradu objavljam, da
moj brat Alojzij Gnamuš ni poobla
Sčen v mojem imenu sklepati pogodbe
in odklanjam za istega vsako plačilo.
Fr a re c GbTismuš.
Srečno in veselo
Novo leto!
žell
Franc Likai99
Gaberje,   trgovina s čevlji  in
čevljarskimi potrebščinami.
Srečno
in veselo
Novo leto
zeli vsem cenj. gostom
iostüna PißüCOh, BaberjE
f                                 *s
Srečno in veseto
7?ovo fefo/
Zeli vsem cenj. odjemalcem
Ms UWml
krojaški moj st er v Celju.
v                                      .                1
Srečno in veselo Noyo leto
Želi vsem cenjenlm gostom
gostilna „WILSON".
) Srečno
^     in veselo
' Novo leto!
Qnton Lecnili, zlatap.
Naznanilo.
Vsem  trgovcem,   modistkam   in cenj.
občinstvu naznanjam, da sem otvorll zalogo
s klofouki in slamnlkt
v Celju, Oosposka ulica St. 4.           45—41
Vranc Cerarf
tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah
S~~ÄLAME
prve vrs te
I       nova roba    ^r
pov sem zrela          ^
se dobiva
povsod!      u
I. hpv. tDornlca salam,    \
suhBQa mesa in masti 0&^\
M. Bavrilovič |MLŠ]
Peirinla.        .-^
Stran 6.     ................m..................................( h ________J_________^_______yN OVA   DOB A _«__________________________                     _____              Stev- 146.
Srečno in veselo Novo Iefo
Želi vsem svojim cenj. gostom gostilna |
GSUND
Srečno in veselo Novo Iefo
vsem vsojim c. strankam žel-
!}   Stojan Holobar   ^
slikar, Kralja Petra cesta        I
8
A   Obi. konc. posredoualnica   ]
T  za promet z realitetami:
Anton P. flrzensei
CELJE Hralja Petra C ZZ CEL3E
Posredujepri prodaji ozir. nakupu
zemljišč,  his,  vil, gradov, velikih in
1   malih posestev, industrijskih podjetij
i   ltd., itd. vestno in točno.         45—28
I Ant Lečnik
O    f.»*5a9" its iuveSiu*    O
Ceije, Elauni trg It V
(»a*ei Pacchiaffo).    38
Veselo in srečtio Jlovo leto
želim vsem svojim cenj. odjemalcem
slašeiear,        Ozka ul. 3, Celje.
Sreeno flovo lefco
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
LiUDOVIH PETEK, špecerija kolonijaU», Cel]e
|ii    Sreeno in veselo Novo leto želi
\[                    vsem svojim cenj. dosedanjim in novim naročnikom
J|§               Vaclav Schräm
w   ^^^       Izdelovanje glazbil             CELJE            Kralja Petra cesta 14
Sreeno in veselo Novo leto
želi vsem cenj, odjemalcem
Janko Božič, Celje
Srecno in veselo
NOUO LETO
vsem svojim                    Jgs
Hotel „UNION"
Celje
^^^                 cenj. gostom
Restavracija in kayarna
Ztailišče
Rogaška Slatlna
^^\j)    Sreeno in veseio Hovo leto    \i/(~2^
želi vsem svojim cenjenim strankam                          v*-
F. PELIKAN
^-r-)^             fotograf             p.r;
lvZö
Mnogo uspeha v Novem letu lilt svojim trgovskim prijateljem in abonentom:
J. ZORMÄN-Qvo anončao in reklamno podjetjc,
(commercial and Private Information)
Ljubljana, GJedaliäka uüca 2.                                        Telefon št. 231.
m
Hranilnica mestne ohčine Celje
naznanja svojim  vložnikom.  da obrestuje od I. Januar ja I923
naprej   hranilne   vloge  na  knjižice   ali v   tekočem   računu   po
^W^ O /o ^^
oziroma (vezane) po   ö/g   in    b /0
==   Večje in trajne vlpge po dogovoru tudi višje.    —------
Upravni swet.
Mgy. 146.
NOVA   DOBA
Strati 7.
Srečno novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
električno podjetje   JAKOB    PAJK        j
Srečno in veselo Novo leto želi
vsem svojim cenj. odjemalcem
prekaj evalnica Ludvig Junger
Pr&serncfcva uSica, Qelje.
I Veselo in srečno Novo leto
i
I               želim vsem odjemalcem ter se priporočam za nadalje
Martin Orehovc
!;                     krznarski mojster in izdelovatelj raznih čeplc
f                                        Celje, Dolgopolie St. 1
SREČNO„VESELO NOVO LETO
2eli vsem
cenj. gostom
j   HOTELSKA DRUŽBA V CELJU  j
Veselo in srečno Novo leto
želi svojim cenj. odjemalcem
tvrdka Ivan Hönigmann
Prešernova ul.                      Celje
fgssla in srečno
vseiTi svojim cenjenim odje-
malcem ter se uljudno tudi
NO0O LETO žel!
za nadalje priporoča
Hudolf Tkalčič, čevlj. mojster
Celje~Gaberje štev. 6
Srečifio In veselo Novo leto  želi
^       vsem  svojim   cenj. dosedanjim in novim   naročnikom       ^^
h      PRANJO VEHOVAH     (X
^                          stavbeno in pohištveno mizarsivo                          I
Srečno in veseio Novo leto želita
Hladin & Dobovičnik
manufakturna trgovina
Prešernova ulica 14 CELJE Gosposka ulica 15
Veselo insrečno Novo leto
želi vsem cenj. odjemalcem in gostom
F. M. PAVLINC
mesar in gostilničar
Celje, Qiedaliska ulica
7
Veselo in srečno Novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter
se priporoča za nadaljno naklonjenost
ALOJZ DROFENIK CELJE
;       manufakturna trgovina »Pri Solncu«.         Olavni trg.
Srccno J^oVo lkt@!
želi vsem   cenjenim odjemalcem   pokalic in soda vode
ter   se uljudno   priporoča 5e za nadaljno  naklonjenost
A.JVI.Baldasin Gaberje
izdelovalniea pokalie in soda vode
I   Veselo in srečno Novo leto
|
i                              želi vsem cenj. strankam
f
I
I
Ferd. Pelle vdova, Celje
Veselo in srečno Novo leto
želim vsem svojim cenj. strankam.
J. GOLČER
sodarstvo, Celje, I0avna ulisa 1
KAKOL FLORJANČIČ
elektrotehnlčna trgovina — Celje, Cankarjeva ul.
voSči cenjenim odjemalcem srečno Novo leto
ter prosi za nadaljno naklonjenost
Straa a.
»NOVA  DOBlv
StC*. Kfc
Srečno in vese/o Novo leto
želi vsem svojim cenj. strankam <r> prijateliem
Mihael Dobravc, slikarski mojster
Gosp. uL — Celje.
Veselo in srečno Novo leto
želt manufakturna trgovina
J. Kudiš, Celje - Qaberje
Ueselo in srečno Nouo leto želi
čevljaroa „fldria"
t Srečno Noyo leto
fW             2«li vsem svo}im cenj. gostom
ANTON ROBEK
gostilna »Branibor«
Srečno in üeselo üoüo leto
-   želi manufakturna trgovina
UMbI
Srečno in veselo"-Novo leto
želi vsem svojim cenjenim   gostom,   železničarjem ter
slavnemu omizju celjskih devičarjev
Dosip Bozic,
gostilna na »Škarpi«
Srečno in veselo Novo leto želi
Kamnoseska industrijska družba
v Celju
f Pptstno sllviito, koolflk, ran, ül !wwt (okstals ifl tw
I SjKEdtflfsko ii kilofli}ilno blago se Ml pg nizkik taevnlb
I                                         c«D2k pel tfptfki
k   Ludovlk PeleK - Celje   .
f ^1^^^^                     C«n&«r|eva c«rt* M- 4.                     ^^^fl
J^^S^^^^_   Ku|K»iem w*e deželne prM«Ui». ^^^Ü^Bk
^BP>^^^*«                              ______¦*^^^==-^—
*jLj^   Naznanilo!   ^^^j
Dovoljujem  si  cenjenemu občihstvu  v
\              Celju in okolici na^naniti, da sem ctvoril
v CeljH, Bosposha nlica štcv. Zfi (prej Fagawl)
trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami.  |
Potrudil se bodem   cenjenim  strankam
postreči najbolje in z solidnimi cenami.
^s^        IVAM ULAGA,         yL
wf ^X^             Celje, 6«sp«8ki aliea Stw. 2«.            yS^W^
t*m****mßm***^^****"»+* w «•¦»¦• i    ¦ ¦•¦•¦¦¦« m        »
KAROL PAJK
CELJE,   KRALJA PETRA OESTA
Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak-
turnega in modnega blaga, posebno moSkega
perila. V zalogi vse nove sokolske potrebSčine.
807 25-31
. _.....         n iii1rijrij>m_ruTjirLrTvuVu~LiiA-iiru-u'Xi'J~JLriri-njjVuJ\^rLnrr^
i Seno, slio, im, pin Mi tapir, satfle \
| in druge deželne pridelke knpnje in prodafa
;     Oset Andre], Maribor
I   ««iiuiidrovaeMtMT__________818fr9-56________________ T«h>f •»
99,04-62        oglejle si
manuf aRturno trgovina
GabEFji! St. 3 (gostilna Plevčak) nasproti Mestnega mlina.
PriporoCa se vsem odjemaicem: na drohnts in dabeio.
^^—-____________________________.                             —^^T
^J    Dospela je velika množina inozemskega    \^
^Smmm    b^aSa P° zeJo nizkih cenah;   na primer    -^3P
^**—-   sukno za moške in ženske obleke, cefir,   ^^j^
^\    šifon in raznovrstno manufakturno blago.    s
L      U-------—                       ->)         ^
Štev. 147.
»NOVA' DVÄ^'V;:
Stem'-9,
I**-*» ¦* Hranilnica mestne občine . .Qslje ¦*¦*¦m
«g.J      52-49                 .n,, i ¦ i ;r »wasaw»         V   lastn!   fHfclabČt  f>X»l ICOlOCLSTOX»!*.          ,,.l'."i '. "BB
5 i    Stemje feranllnih *log & 35,000,000.   ¦..... "¦.   'š  Vrednost rezervnega zaklada K 8,000.000.    L
i      aHANKLKC vloge, Mi x spreftmafo od osako-    H    SPREJEMA tndi u uamo ehrambo od strank     |     OSKRBUJE swjhn ulozntkwn prödajöte öa-¦*    *
to i    gar, citoajo nafpopolneßo uarnos) ta ugoduo    1    to sod&C roziie orednostne papfrje, uloine knji-     I     knp vseh erst vrcdnostnth papirjeo itd. lier-      gf
|      obr«s2ov<ni|e. Po^ne polotnke sJranknm brez-    8    žke i.t. d. Dafe u rwjein PREDALE v svoiih     R     šoje za nje tndi inkaso in druga deoariii oprä-      t
M \    ptatoo na razpotago.  Rentnino p!acti)e ZQiiod    8    safeb!ag;ajnah, tako, da obdrii ključ stranka     B     uils najkolantneje.   IZPLAČ1LA d inoiemstwi      J_.
g-i                             fz svojegik                             II                                 sama                                  II                 izredno ugodno In pronip(no.                    p]
tut                               '¦'.•"¦                                              :                           ¦  ¦/                                          :  ¦¦•              '¦                              •••.-.. :...'
i    PosoPa v»«h vrst pod najugodnejšinri poyoji. Brezplačna p^jasnil» in strokounjaški nasueti u usch denaraih pra&anjih.     i

LÄSTNIDOM
Sprejema hraailne vloge In jih obrefttuj«;
po 6°/o to je 6 Din od «to, proti odpovedt
po eV.Vo Din od «to. Pri wecfih naloLbak
¦¦   ii        i       i    po dogovor«.                      . .1 i)|
Stavbenp in galantenjsko kSeparstvo
Franjo Dolžan
-        ^aij« Petra met«           OCLJC           Kr^ili^ feträ ci»«ta
i9**4*i« w»a tfela  toti«« «^ »olirfoo.   a S  S   Ceneim^ne. .
S3                "        Prnračtini na r*epolago.                       52—51
R. SALMIC - CELJE
sJRRODNl DOM
tt » ob ¦ 0» « a m i2 ?j »• a «m» mi aa k& 'S» 8» w « m ffi « u o * a
üpe, ilstnina, spebnioa in optitta
cnutc9ns9«iaa^tii9cmiic3<ci7iDaeiRiKi«waBiii«mBi    :
BožLdna   in   novoietna    darüa   so
po ziilžanih konkurcGdrvih Csnah
¦se! prevzatnejo, pospbno belo v^renje
^fciiiov: »Hotel Mohr<-, soha 3       1S59
Kuharica
priktefli, katera bi samostoj'no vodila gospo-
<ßojatvo in je vajena vseh hifinih del, se
sorqjItH.' v veüjo trgovsko h!5o. TakojSnje
pt»«dlH' z navedbo dosedanjegaslužbovan-
ja »«iVzahtevo plaCe se naj po^ljejo pod
»Prfdtfta gospodinja SL !00« na uprfivniStvo
Hsta ./1«i6top takoi ali nekoliko pozneje. 2-2
Kßpitti po visoki ceni vsako
«ä ^                rnnožino               ..6.7-.-S3
jawsHcga icsa
plall^vo proti duplikatöm. Prosiitt ob-
v?kiie: ^onüdbe franko vagon vseh po-
3t»| na naslov KoroSec Dragotin,
\rnmn trgovina. Gorenje 7, ReČlca ob P.
Učcnca
sfre|4Kiem prott dobri piač;. Nastop
tak»> Janko Bovha, trgavina papirja,
Celje.                       —7
i   MajveLje9   domače  eletkfrotehničfio   podjetjea
* ELiü dni za BlBhtrotehDiiSne indostrijo d. z o. z.
bild   gradi efektrlčne eentrule in omrežj»}
FBlM   P^o!zvaia a>* dobnvlja vse elektHČnc stroje in
EaBIII   el»ktrotehnlLne aparate in izdeBke;
Ffiin   P^ojektira brezp1aLno vse naprawe in oorctte,
¦»HU   |(i so v zwejci z eSotttfiko.                            ^\ 25—10 '
TehnJSne pisarne in acaJogre:
¦    Ljubljana, Dunajska cesta,    .,,,.,,        . . ,,'' Marlbor. Vetrihj«ka ul. .11.
.     PiUasia X.Jnblj. krodltne banJKe.        \.', . :   '       ' .':..'  , ¦ nj^'i^u~LaTf rlru-.iJn^jiiivTVuvonianjTr    .'
1      Trgowina z g»laniePDjflikim in  modniim biagom,
FRANC KRAMAR
14450-4^        poprej Prica & Kramar
Na drotonoi           CELJE           Na  debelot
m Marodni dom, Ljubijanska cesta. Defavnica: Gaberje, Nova cesta 142 Hi
Bogata za-
ceVljrt.
V$i ceflji 50
izdctoi V lajtoi
detafttict
pcpratfc sc
iz^njtjo nagb,
ličuo in po znertti
cent.
Hot
jpecialitcta
izddnje utprctnac-
I}i4« jjlaatnsK«
"Mit (praVi
„Ceis«ter")
in čc^ljc za
zimsHo Vr-«e z
dVoinimi podpUti,
nsofato poilcgo in
Vjitira jcziHom iz
črncga bo^sa
in rejaft
Uktin«.
V^L ViZ[.                                                                                          ^        v\ 1                                                                                                              VALUTE
.«.^N^^J^.^V          ^^**   0®!^    J&O-O^GO    far,   •*-.            ^wfm     Js
^A\^v Ov^              ^iA1^                   Stanje viog            K VJOOAXKOOtK-                      ^              ^^       *'L<.
AaV                          VLOQE    ^^     K^         O    DNEVNO                    ^^>OV
^T%^                                                         vesaiM 9O 4tnt                                                        ^j&jf"
\J________________________]"_?? DAtJE VBHRXMB VtOOE PO DOOOVORU                                           ^<
Stran 10._____________________________________________________    »NOVA   DOBAt_____________________________________________Štev, 11 -
frRVAflflfl  HOTEL  EUROPfl  V  CEhJU.
SrečDO in veseio   /jjjjv
Novo leto!   \~~)
voščiro usero c?njenira obiskovalcera kavarne in znancem.
JVIenein fldolf,
plaeilni natakar.
Posojilnica u Celju
(.nflRODni DOnV na oglu u pritličju)
obrestuje od 1. januarja   1923 use uloge po cistih
ft°lo    dneuno razpoložljioe,
lyW proti 30 dneuni odpouedi,
Ö°|o    proti 90 dneuni odpouedi.
Oloqe denarnlh zaoodou in ueqe stalne uioge po posebnem dogouoru uišje
ter plačuje sama rentni in inualidski dauek. Obresti se računajo od useh ulog
Iod dne uloge do dne duiga.
___________________I Stanje hranilnih ulog K 64,000.000— |-------------------------------