Slev. 7 {TeK. rsiun s poSta. - C. L can 13 Posta) V Trsta, p^tek 11. lebrnarja 1927. vJlv(^ Leto v. Izhaja vsak petek dopoldne. Itdaja koneorclj Malega lista. Naslov: Mali li«t, Trieste, c»-sella centro 87, — Urad : yin Imbrianl 9-HI. Odgovorni urednik: dr. h. BEBCE. POSAMEZNA ŠTEV. 25 STOTIMK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L ..četrt letu 3 L. — IZVEN ITALIJE oelo leto 24 L., pol leta 12 L., 8etrt leta 6 L. v>^vyvYVYYyvrVYY^rr-—~ TEDNIK ZA NOVICE IN PO CENA OGLASOV IN OBJAV Za 1 om višine v 1 atolpon 4 L. Pri S kratni objavi 20% popusta *■»' *» ’ . , objavi 30 0/„, P- p r-otr. Postal® 40 »v pn 52 . Trieste * *»■ u . ^ „ , , .. .. w».w> Mali koledar. Petek, 11. februarja: Lurška M. B. — Sobota, 12.: Evlalija. — Nedelja, 13.: Katarina Rioi. — Ponedeljek, 14.: Valentin (Zdravico). — Torek, 15.: Favstin in Jovita; Jordan. — Sreda, 16.: Julijana. — Četrtek, 17.: Doraat; Kristijan. — Petek, 18.: Simeon; Tlavijan; Helndij. MALE NOVICE Naročnikom. Zadnja številka Malega lista jo bila zaplenjena. Vzroka ne venno. Ni treba to pot .pripisovati krivde pošti, ako lista •ni hilo. Za prejšnje številke je diru ga reč. Poslanec Besednjak je posredoval pri tržaških oiblastnijah. Na prefekturi so mu zagotovili, da s cenzurnim postopanjem ne bodo lista zadrževali na pošti. Pošta v Trstu ima tarej nalogo, ko list v čertrk zvečer prejme, skrbeti takoj, da ga odda naprej. Pošbni ravnatelj je tudi Besednjaku zagdtovid, da bo list redno odposlan. Če bo torej kje zamuda, treba pripisovati krivdo krajevnim čirni-tedjem. V takih slučajih naj naročniki protestirajo na svoji pošti a)li pošljejo pritožbo aa. poštno ravnateljstvo v glavno mesto svojce dežele (Trst a.li Gorico ali Polo ali Reko ali Vidom ali kje drugod). Prosimo pa da obvestijo tudi nas, ker smo trdimo odLočen-i nadaljevati postavno pot im poskusiti vsa zakonita sredstva, da bo list redno hodil, kamor je naslovljen. Uprava Malega lista. Ob srebrnem studencu. Pisatelj Franc Jaklič je napisal za Mohorjevo družbo lepo povest »Ob srebr-studenca*. V njej popisuje boj za živo srebro v času, ko so odkrili rudnik v Idriji To silno napeto, z burnimi dogodki prepleteno povest iz naših kraje« bodo prejeli v dar vsi, ki se vpišejo v »Goriško Mohorjevo družbo«. Za šest lir dobiš pet lepih knjig. Vpišite se brž pri g. duhovniku! Jeseni bodo knjige za neude stalo 10 lir. Mladi vojaki. Pozdrave pošiljata iz Storo slovenska vojaka 181. pešpolk^ 2^adel Matija v Drskovče, Briščak Alojz v Bnišče pri Šv. Križu. Slovenec na morju. S Tiranskega morja pošilja pozdrave slovenski mornar staršeon, 'bratu, sestram, vsem slovanskim fantom in dekletom, poselimo pa prosvetnim društvom in či-tateljem Malega lista. Josip Pavlina. Vsaki dami lisico za vrat Bežeč pred strašnim mrazom, ki vlada v višinah, so se lisice razkropile v nevarnih množinah po nižavah po Poljski in Rusiji. Vsi okraji okoli ViVne so kar l>replav.ljcni samih lisic. V Ostrovski! je nastal pravcarti boj med prebivalci in lisicami, ki so se zatokle v mesto. Poljska vlada je mobilizirala proti tej nevarnosti štirinožnih sovražnikov patr polkov vojaštva. Poročila iz Moskve povedo še hujše. V uralskih predelih sploh nič (ne ustavi množic lisic. Orne so se ibrez vsega naselile po vaseh in manjših trgih in pridejo ("olo v predmestja velikih mest. V Varso-: ut ju so se prebivalci trt moči boriLj z Hišicami. Pet ljudi je v boju Izgubilo življenje, lisic je seveda padlo brez števila. V predmestju Ufa in Perma so se po javile lisice sredi belega dne. V Oren-burgu so trije tropi lisic dtrug ra drugim paairaii mesto to so spravili v grozo in strah vse prebivalstvo. V Čeljaibimsku sta dve čredti glad n ih lisic vdrli v cerkev med službo božjo. Nastala je strašna zmeiš/njava. v kavkaškem ozemlju se Je pojavilo na tisoče lisic. Preplavile so dolino Perh in prišle prav do Mosdona. Vojaški aemplani so metali mednje toom-1>6 s strupenimi plini. V tovarni za poper Česa vsega se človek navadi Marsikdo bi mislil, da dobimo poper, j kakršnega rabimo za domačo uporabo, kar naravnost od pridelovalca, pa ni tako. Poper gre v tovarne, kjer se primerno predela, zmelje ter zavije v zavojčke kakor treba. V Londonu je več takih tvor-nic, cglejmo si eno izmed njih! Kdor si gre ogledat to tovarno, naj nikar ne pozabi vzeti več žepnih robcev s seboj. Zelo mu bodo prav prišli. Tudi žejen, bo prišel nazaj. Poper se nahaja v ozračju celotne tvomice, celo v pisarnah. Ko pa stopiš v eno izmed velikih zavijal, nic, ti kar sapo vzame i,n kihati pričneš, da odmeva po dolgi dvorani. Ko se nekoliko uneseš in prenehaš s kihanjem, ugledaš dolge vrste deklet, ki sedijo pri mizah ter nasipajo poper v vrečice in škatljice. Ozračje je polno popra, tanek poprov oblak se vleče pod stropom, dekleta so posuta z belkastosivim prahom, a se ker nič no zmenijo za to. Nobena ne kiha, niti ena nima vnetih oči. Vendar, tam v kotu sedi ena pri kateri se zdi, da ni vse v redu. Oči ima rdeče in k ustom tišči robec. Razkazovalec nam je pojasnil, da je dekle šele štirinajst dni v službi in še nevajeno. Ko novinke vstopijo v delo, se vsaki tako godi in tudi tovarna ne pričakuje dosti od njih. Vse kihajo, se solzijo, oči pa imajo otekle. Po štirinajstih dneh p* se vrača na bolje in kihanje poneha. V enem mesecu se pa niti ne zmenijo več zato in so se popolnoma privadile. Nekoč so nosile nekake krinke, ki se pa niso obnesle in jih tudi ne marajo. Čudno pa je pri tem to, da so dekleta, zaposlena v tej tovarni, izvan-redno zdrava. Influenca in prehlad sta sploh neznana bolezen. Nobene nalezljive bolezni ni med njimi, kajti poper je jako dober razkuževalec. V majhni sobi vidimo moškega, ki ima pred seboj šest raznobarvnih kupčkov popra. Ta poper pregleduje, določi kakšne vrste je, ga zmene na dlani ter ponoslja, a niti enkrat Eo kihne. Ta način preizkušnje popra je najbolj!. ■ttn— S poti v Argentinijo pošiljajo pozdrave iz Las Palmas naši izsoljanci, vsi zdravi ih veseli. Anton Špel ar iz Topolca, Gril Fram., Muha Anton iz Velike Bukovice, Kaluža Pran. Čekada Fran iz Dolenj, Ivan Hrvatin iz Dolnjega Zemona. Uljančič Fran iz Gornjega Zemona, Novak Anton, Slavec Jožef, Slavec A/nton, Samsa Ivam, Delost Jožef, Fatur Jožef iz Knežaka, Špacapan Vincenc iz Ozeljana, Pavlica Viktor, Mrevlje Marica iz Bamberga, Rijavec Alojzij iz Solkana. I>ah Jožef, Lah Alojzija, Saksida Jožef iz Dornlberga, Mozetič Marij iz Renč. — Vsem hvala za pozdrave. Bog daj srečo v bogati Argentini ji! »Ljudska pratika«. Pošiljate v dolžnega izvoda »Ljudske pratik©« se je nekoliko zakasnila, zato smo podaljšali rok za žrebanje dobitkov do 15. marca. S tem se tudi podaljša rok za ohnovo naročnine. Kdor bo* do 15. marca plačal celo naročnino Malega dasta za L 1927., bo dobil pratiko ter bo deležen tudi žrebanja, ako morda prej ne poide zaloga Napad na poslanca. V Poli je najveljavmejša fašistovska osebnost poslanec Mrak Ivan. Njemu se je priporočal Bruno Brajmovič, uradnik puiske prefekture, naj bi mu preskrbel neko boljšo službo. To se pa ni zgodilo. Ko se je v nedeljo 6. it. m. nahajal Mrak v družbi fašistovkih veljakov v »Ciircolo Savoia«, približal se mu je Brajnovič, mil očital, da se ni pobrigal zanj, ter ga udaril v obraz. Navzoči so Mraka zadržali, da je ni vrinil. Fašistovsko vodstvo je nia/redilo stroge ukrepe proti napadalcu. Govori se, da se bosta oba nasprotnika dvobojevala. Ti so tiči. Portugalcem je zopet postalo dolgčas. Naredili so revolucijo in lažejo v svet, eni, da so jo potlačili, drugi, da je revolucija zmagala. Tako so vsi dobre volje. Nekaj’ je bilo tudi ranjenih im celo mrtvih; le-ti poslednji ne bodo nikdar več doživeli revolucije, drugi pa čez par mesecev spet eno. _ Vročina v Avstraliji. V Avstraliji, ki leži na južni polobli naše zvezde, vlada sedaj najhujša vročina. Toplomer kaže 45° C Več oseb je umrlo za solnčarico. Od 1. 1858. ne pomnijo tam tako vročega leta. Zato je pa n« maši strani tem hujši mrar. Slovaki dobe avtonomijo. V češki republiki je Slovaška ljudska stranka vstopila v vlado pod pogojem, da dobi Slovaška, ki so jo diosedaj češk centralisti zelo zapostavljali, svojo avtonomijo. Sedaj v Pragi že izdelujejo zakonski načrt, po katerem bo zahtevam Slovakov v potaem obsegu ugojemo. Dobili bodo svojega deželnega predsednika in svoj deželini zbor. Deželni predsednik bo imenoval vse višje uradnike. Cela državna uprava se bo v Slovaški preo-anovala in vzeli jo bodo v roke domači ljudje. S tem bo uspešno dokončan boj, ki so ga bili Slovaki že osem let pod spretnim vodstvom svojega načelnika Hlilnke. Uspeh je venčal vztrajnost zaničevanih Slovakov in »previdnost vladajočih Čehov. Češka republika je zelo gosto naseljena. Njeno prebivalstvo znaša sedaj že preko 14 milijonov duš, torej več kakor v Jugoslaviji, kjer je 12 milijonov ljudi. Zemlje pa jma Jugoslavija dosti več nego Češko. V bolnišnico silijo. Mnogo popolnoma zdravih oseb je, posebno pa velikih mestih, ki se na vse mogoče načine trudijo, da pridejo v bolnišnico. Eden bolj navadnih načinov je, da se oni, ki želi v bolnico, naredi bolnega na cesti. Navadno mu »pride Silabo« v bližini tiste bolnišnico, v katero bi rad bil .sprejet. Njegovi vzdihi in stoki privabijo ljudi nakar že od kod prihiti policaj, kateri seveda takoj vse potrebno ukrene, da »ubožec« čim prej pride v bližnjo bolnico. Seveda pa se sedaj za navideznega bolnika šele prične in tu mora znati zelo dobro simulirati, ako hoče, da jih bo prevari!. Kaže razne znake te ali one bolezni, se zvija ter tudi glas primerno »'bolezni« uravna. Mnogi taikoj ozdravijo, ako spoznajo, da je njih goljufija razkrinkana ter jim hoče zdravnik n. pr. želodec izprazniti ali ga s kakim drugim krepkim lekom ozdraviti. V takem slučaju se dotični nasmehne, zmaje z rameni, češ, vi ste bolj zviti kot sem pa jaz, nakar odide ter na kaikem drugam kraju poskusi svojo srečo. So priv-pravljeni na vse, da tako sigunneje dosežejo svoj cilj. Zdravniki pa take tiče poznajo, zato se le malokomu posreči, da se izmuzne v oskrbo bolnišnice. To se posebno na Angleškem rado dogaja, kjer je toliko brezposelnih in nimajo, posebno ▼ timskem Sasu, kam pod streho. sumrp. Počnsi, vztrajno in previdno mlntUi se vse doseže. | & yrn1 Kdor se boji in obupuje, J n KI. Ui ta sam podleže. Tudi včasih so kaj znali. V svetem pismu smo brali, da je bil Abraham djoma iz kailidejskjega 'meSBa Ur. v Mezopotamiji. Sedaj je taim ameriška ekspedicija in odkopuje razvaline. Ko so kopali, je naenkrat neki Arabec, delavec, izginil v luknji in ga niso več videli. Kopali so in so odkopali palačo, v katere glavno dvorano je bil Arabec padel. Palača je bila sezidana leta 550. pr. Kr. rojstvom, kakor govorijo napisi, im je bila posvečena hčerki kralja Nabo-nida, svečenici meseca Razna odkritja v dvorani so pa iz leta 4000. pr. Kr. Socialni vestnik Zvišan delovni čas. Zakon z dne 30. junija 1926. dovoljuje tovarniškim, trgovskim in poljedelskim podjetjem zvišati delovni čas od 8 na 9 ur. Sedaj so izšle tudi izvršilne naredbe, v posebnem rnini-strkem odloku. Ta odlok določa sedaj, da bodo smela navedena podjetja zvišati delovni urnik delavcem in uradnikom samo v gotovih slučajih, kot jih bodo sporazumno določile pristojne in uradno priznane sindikalne zveze delodajalcev in delavcev. Sporazum bo moral biti predložen pristojnemu delovnemu nadzorništviu (Circolo ispezione) oziroma, v gotovih slučajih, ministrstvu za narodno gospodarstvo. Podjetniki, ki bodo svojim delavcem in uradnikom zvišali delovni urnik za eno (deveto) dodatno uro, bodo morali plačevati povišek plače. Tisti, ki' bodo prekršili določbe ministrskega odloka ali pa določbe pogodbe, sklenjena med simidkatom delodajalcev in sindikatom delavcev, bodo kaznovani po določbah zgoraj navedenega zakona. Živina in meso. — Deželna faš. zveza trgovcev, oddelek ®a žtfvila, izdalla iffi objavila je cene veljavne od 7-12. februarja za Trst, oz. tržaško deželo. Cene govejega mesa so takole navedene: na debelo kvintal 720 lir; na drobno prednji deli1 z (navržkom 7.80, zadnji (deli z navržkom 9.40, zadnji deli brez kosti 12.40. Mi se tem cenam čudimo. Goveja živina se kupuje na živo težo po 2.50, 2.80 in le najboljše živali po 3.—. Vzemir mo torej najvišjo sejmsko ceno 3 L. Vsak pošten mesar bi lahko sekal prednji del z navržkom po 5.40 (ne pa 7.80), zadnji del z navržkom po 7.20 (ne pa 9.40) in zadnji del brez kosti po 8 40 (ne pa 12.4 politiko milu modre glave in krepke roke. V -politiki je M.arx zmeren realist in včasih tudi -prijatelja Virta nekoliko nazaj potegne. Letošnja vlada. Katoliški centrum je lani -spravil -skozi parlament postavo za preganjanje p-ohujši ji vega tiska. S tem je v -živo zadel socialiste, katerim sta 6. in 9. božja zapoved m-očno napoti. Druga stvar, s katero -se je centrum zameril socialistom, je zadeva knežjih rodbini. Le-tem je bilo treba -dati nekaj odpravnine za podržavljena knežja posestva. Nacionalisti bi bili- najraje kar vsa posestva knezom vrnili, socialisti pa vzeli brez ficka odšbodnin-e. Centrum je v ti reči odločil za srednjo stvar. To so -socialisti zamerili. Pa tudi -nacionalistom ni bila -lanska politična letina nič pogodu. Njim pa zato, ker se je Nemčija približala Franciji v L-okarinu ta Toariju. Oni bi hoteli ne mir in miroljubne pogodbe, ampak čim-pnej zopet cesarja i-n vojsko s Francozi. Pogajanja za vlado so tekla cel januar. Predsednik repu-blike, Hindenburg, je nacionalistom 'bolj prijazen nego socialistom, tiščal je na desničarsko vlado. Centrum i-n ljudska stranka sta se odločno upirala, češ -kam pride republika, če bo-do monarhisti ministrovali. Ker pa s socialisti ni bilo mogoče -sestaviti vlade, se je slednjič Marksu posrečilo prisiliti, nacionaliste, da so .priznali republiko ta lokam-sko pogodbo. Dasi so nacionalisti veliko močnejši po številu poslancev, nego ka-toL centrum, so se vendar ponižali ter dali zahtevano izjavo, da so za republiko in za miroljubno vnanjo politiko. Tako je v težavni borbi za vlado silne nemške države zmagal zopet katoliški centrum -ta Marx je postal zopet kancelar, ministri pa -so iz njegove, Stresemanove '(ljudske) tar Westarpove (nacionalistične) stranke; en minister je iz bavarske ljudske stranke, vojni minister pa je bivši demokrat Gessler. Tako je letos nemška državna barka -srečno zaplula pod izkušenim kapitanom -na široko politično morje. Jiaš družinski list Te -dni je ižla 1. številka letošnjega »Čolniča« v -novi opremi in z bogato vsebino. Z risbami ga je tudi letos okrasil inaš demači umetnik Domen. Naslovna stran je -dobro posrečena, le malo preveč trnja je pov-sod; ravno tako tudi pri vinjetah. Res, da je simbol našega življenja trnje, vendar ni -umestno, da je cel »Čolnič« s trnjem, obdan. Dalje so po-samezn-e vinjete -premajhne ,oblike; -posebno ona na prvi strani z napisom »Naš čolnič« bi morala biti vsaj za polovico večja. Drugače pa -so risbe vseskozi čedne in dovršene. Vsebina pa je zares zelo raznovrstna ta zanimiva ter prav primerna za d-ru- pesem, povsod so imeli bralnice, katere je Kompare zalagal s knjigami. Kompare ni -bil teh društev samo ustanovnih, a-mpak trajni vzdrževalec. Tudi po njegovem odhodu iz Ospa (1907.) so društva cvetela. Zadnja veselica se je vrši-la v Str mar j,u leta 1914. tik pred izbruhom svetovne vojne. Še sedaj -se dobro spominjajo, kako je prišel občinski sluga pismo, ki ga je pisal sobratu v Plavje in ki -se med -drugim glasi: »Vsled sklepa na vseslovenskem kal shodu v Ljublja--ni treba, da se vsi dejanski trudimo za napredek -ljudstva. Svest somi si, da boš, kakor v-seilej, pomag-al tud-i v tej zadevi. P-lavčarni namerajo ustanoviti društvo, treba tedaj pomagati. Ta vzrok je, da te lepo prosim, da prepišeš ta pravila s temi premcmbaimi...« Nato opiše Kompare vse formalno-sti, ki so potrebne pred -oblastvi itd-. Dodal je: »Ta pravila so last družtva v Gabroyici, torej vrni jih kmaluI«. žinski ii-st. Na prvi strani je lepa pesom »V petič na po't«, (I. F.) ki je posvečena »Čolniču«, ko stopa v peti letnik. Na drugi -strani 73a najdemo urednikove »Pomenke«, ki -smo jih v 'lanskem letniku tako zelo progrešali Letošnji »Pomenki« se bodo -sukali, kakor pravi pisatelj, -okrog naših praznikov in klicali nazaj v spomin- tiste dn-i, ki jih ni več. V tej številki nosij-o niasl-o-v »Prazniki v cerkvi ta družini« in nam opisujejo Svečnico -ter Blažev že-gen. V »Pomenkih« je obilo klenega zrnja in so prav pripravni »a čita/nje pri društvenih večerih. Prav bi bi-lo, da -hi Prosvetna zveza izdala »Pomie-nk-e« prej-šnijih letnikov v posebn-i -knjigi, ki -smo je zelo potrebni in ki -bi ne smela manjkati v nobeni društveni knjižnici. Ivan Pregelj je v letošnjem »Čolniču« začel priobčevati daljšo povest »Zvodnik« ({»vest od včeraj in danes), ki se bode najbrže nadaljevala skozi- celo leto. Smrekar ima tu pesem »Sveča«, Magajna Bogomir pa črtico »Študent Vajda, Valči in vila«, -ki se hode tudi še nadaljevala. Nato sledi zopet pesem »Materina zvezda«. Fr. Rupnik je v sestavku »Dvomljivcem« vsem svobodomislecem pokazal, -da «s-e vse vrši po -naravnih zakonih, vse dela narava, a zadaj za -vsem tem deluje vsemogočna in modra roka božja«. Član-ek »Leta Gospodovega«... (Rado Bednarik) nam opisuje one čase, ko je po naših krajih -divjala strašna morilka in šiba božja: kuga V članku »Življenje in svet« (R. B.) nas pisatelj vodi v Španijo, kjer si ogledamo tamošnje bikoborbe. Nato pa sledi o-pis »Kaj d-ol-ajo trapisti?« Članek »Narodne -šege« inam opisuje razne še-ge in navade, ki jih ima naše ljudstvo oh raznih prilikah, kot n. pr. »Sl-avolok delajo...«, »Koledniki na Vipavskemu«, »Nevesto peljeJ-o...». Za naša dekleta je dr, J. Jeraj napisal v članku »V jutranjem so-lncu... par zares lepih misli. Tistemu, ki se rad smeje, bo pa gotovo najbolj ugajal oni del 'lista, kjer nam Ciril Pušarjev opisuje v šaljivi obliki ItInkovega J-oža. Afco omenim še uganke, ki jih ureja Domen, razna naznanila P. Z. in društvena poročila, tedaj sem -omein-ll vso minogohrojmo »Čolničevo» vsebino. Omeniti moram še, da nas na platnicah {»rosi uprava, -naj za list pridno agitiramo, da bo i-mel čim več naročnikov in prijateljev. Tudi jaz bi prosil naše fante in dekleta, naj -ne pozabi-jo -svojega -najiboljišega prijatelja »Čolniča«. »Naš Čolnič« ,stan.e za celo loto 10 lir in se naroča pni upravi v Gorici, via Mameli 5. 1 J. S. Hočeš kaj boljšega za voče-rjo ali kosilo, kupi testenine Peka-tete, A le one so zanesljivo prave, ki se vdobe v zavojih po 1/2 kg. ta 1 kg. z napisom Pekatete. iz Mil (Muggia) Jacob Fo-n-tamot na ve-selišče -ter oznanil, da so cesarskega prestolonaslednika -umorili. Učitelj Bertok ki je petjo vodil, je obstrmel, Hrovatin Josip, p. d. Popil pa je rekel: «Groza bo«. In bila jo res groza! Med poslanci. Med tedanjimi slovanskimi deželskimi poslanci je vladala iskrena sloga, -ker -so vsi biez razi ta e priznavali pravila demokratizma. Ni bilo med -njimi obsolu-tista, zalo je umljivo, da je bila mod njimi prava ljubezen: Kompare, Mandič, Trinajstič, Sptofrič, Laginja, Jenko in drugi so bili vsi eno. Iz ohranjene korespondence je razviden- -tudi ugled, ki ga je imel Kompare v kodu poslanskih tovarišev. Tako ga Vjekoslav Sptačič 18.1.1894. vprašuje, kakšne predloge naj bi poslanci stavili deželskemu odboru in vladi. Pod pismom je M-ain-dilč pripisal: »Srdačno Te {»ozdravlja Tvoj Matko«! Sptačič, ki je bil tudi drž. poslanec, ga s pismon z Duinaja dne 22.5.1903. Deseti brat V nis-u nad Strmco sem -se bil hudo prehladil; -ni bilo -drugače, kakor -iti v »Apoteko« v Postojno. Zmučein .sem -stopil v »Gaza-rolijevo« gostilno, ki je najboljša v Postojni. Družba domačih fantov se je kratkočasila, kakor znajo samo Pos-toUijčan-i. V šaljivosti je bil pogovor tudi o divjam mrjascu, -ki ga je baje ustrelil neki debel -go-spod, dober »jager« in izboren »ši-c«. Brkov je pa o ščettaafju takole kritiko -izustil: Zgodba tega ščetiimrja je slična zgodbi o tržaškem lovcu, ki je ves ljubi dan krokal {»o k-rašfcih gostilnah, zvečer pa stikal po Trstu, kj-e bi- bil kak do-lgo-uhež -naprodaj, da -hi napravil poklon -svoji boljši {K>lovi-cl in drugam. Dobro si jo pogodil, možakar, sem rekel in odšel na »Krače« pogledat če ima res Katra »po-tent« za -celo leto plesati. V gostilni -so sedela neka odi alkohola zmešana rev- . šota, dve »cafamduri«, katerim pa zaenk- 1 J rat z objavo imen prizanesem in med to čedno družbo - -studenski blaf-ač. Zvedel nisem nič, pač pa dobil kako gorko pod nos. Na cesti me je srečal »Čuk« ki d-e-l-a »prifemgo« ®a »-Krači«, ter me v-prašal - če bodo res morali -samčar-ji »franke« plačat. »Res, res«, sem rekel, »čo -ne se bodo pa morali z zakramentom -sv. zakona spoprijazn-iti«. »Oženil se bom«, je za-rj-oval »Čuk«, ».potem pa babo nagnal, kakor delajo .drugi«. Nad kravjo jamo mi je prikrevsiala naproti -sitar-a ženica z vrečo žaganja na f^avi. »Dober večer, mamca!« »Bog daj«, je bil odgovor in oben-em je vrgla Žakelj -n-a cesto. Radi' ča-stiljive starosti, bede -in drugega gorja je začela j-okati in - v -j-o-ku laklo-le pri po-v-edo val a: »Nekdaj smo se me stare in bedne ženice veselilo božičnih prazjnikov Jkak-or otročiči Velikonočnega ptahanja. Vsako leto so prLšle k -nam -svetle planinske kneginje »Vimdišgrecove« in nas razveselile z gorkimi oblačili, -denarjem -in drugim. Poglejte ta »hfenk« žo petnajst let ga nosim in sama svetla km-egi-nj-a imii g,a je podarila; čuvam ga fcalkor puncičo v očesu. Kje -so -svetle kneginje, kje -svetli »flršt«. to zna le dobri Bog. Zrasrtila je družba, ki se imenuje »Skrapca« .in prav nič ne »Šenka«, še celo žaga/nje prodaja m-am ubogim -sirotam pa 20 čen-težimov »Žakelj«. Poslušali sem to sta-rko kakoir slavnega patra 'na sv. Tr-sata. P-oslovil sem in zapah Ah, kam to pride, kam to gre- v-abi, naj pride 28. istega meseca v Opatijo na občni zbor »Družbe sv. Cirila ta Metoda«. Iz P-.uie mu piše Mandič 16.12.1905. pismo v imenu svojem, -imenu dr.ja La-gin-je in dr.ja Trinasti-ča ter ga prosi za svet, ali (naj Slovani pristanejo na pred-log Vlade, da -se deželski zbor skliče v Poreč in ne v Koper. Ako Slovani pristanejo, bo vlada v zalivalo to storila-, da -bo- njen zastopm-ta po otvoritvi deželskega zbo-ra n-a h-rvaitako interpelacijo odgovoril prvikrat v hrvatsk-em- jeziku. To je Mandič Komparetu sporočil, obenem pa nekell, ^dja iso jbni Itrije zoper predlog vlade. Mandič ga prosi, naj on razsodi ta naj brzojavno- sporoči Spin-či-ču v -parlament 1 »da« nl-i »ne«. Kompare si je dopisoval -tudi z drjeim Trinajstičem, Lagin-jo in drugimi .prvaki Istre; r^-ed temi z idealnim iiiicodujokom 1'Vanetom Flegom od Počekajev. (Dalje prihodnjič). Poglavitna zapoved Gospodarstvo ima ko-t vsaka reč svoje posebne zakon-e, prave e ali postave, po katerih se razvija. Katera pa je glavna zapoved. Kaj pravi Ford? Avtomobilski kralj Ford v Ameriki včasih tudi modruje. Iz svojih fabrik je naredil skoro nekak samostan posebne vrste, kjer je oin za opata. Mož je izrazit zastopnik protest anto vsk ega indu-s triadi zrna. Zato modruje v starem liberalnem tiru naprej. Tako je prišel tudii do trditve, da gospodarske krize me prihajajo od tod, .ker se izdeluje preveč, ampak od tod, ker .se premalo porablja. Zato da je treba ljudi šuntati, naj le hitro porabljajo denar in blago, potem da se bodo fabrik e in zaloge sproti praznile, delo Ix> šlo naprej in vsi bodo dobro živeli. To je liberalec kontraflran. Ford. pridiga to, kar ®o liberalci že dvesto let godli. Ljudje so se naučili hitro živeti, hit iv) zapravljati, prerokovanega bogastva, blagostanja in sreče pa ;le ni, Življenje pravi drugače. Protestantovski industriaMzem je žvi-Ijenju tuj, pajčevina, spredena od angleških in nemških filozofov daleč proč od vsakdanjega toka gospodarskih £ni socialnih dogodkov. Trda šola življenja nas ■uči, d,a blagostanje in zadoljnost ne zarisi od hitre porabe, ampak od nečesa drugega. V čem je torej blagostanje? Za pra vo gospodarsko blagostanj e potrebna je prej kot. vse drugo: stalnost, gotovost. Srečnega se moreš počutita le tedaj, če imaš hrano, obleko, stanovanje, četudi preprosto, si pa gotov, da boš iimel vse to tudi še jutri in pojutrišnjem in vse dinj življenja. Bivati danes v gosposki vili, ležati na pernicah in jesti pečenko je slaba sreča, ako te jutri za-po-de na cesto, da boš čike pobiral Bolje manj. pa tisto redno in brez hudih skrbi. Kako to doseči. Socialna postavo daj a moderne dobe je imela ravno ta namen, da reši ljudi prehudih skrbi, kaj ibo »jutri«, kaj bo »na stara leta«. Blagostanje državnih uradnikov in aiastavljemcev je bilo v tem, da so imeli svojo gotovo mesečno plačo in za stara leta zagotovljeno penzijo. Zato se je državna služba smatrala za posebno dobro; n,el e glavar ali sodnik, tudi vratar in težak sta imela za svoj stan primerno blagostanje, žena in otroci pa neko socialno varščino za slučaj očetove smrti. Po tem vzorcu so se kasneje osnovali napdl državni pemzijski zavodi tudi za določane vrste privatnih uradnikov. Za slučaj bolezni pa so bile osnovane vsakovrstne bolniške blagajne. Enako imajo zavarovalnice proti ognju, toči, nez- meroma velika neodvisnost kmečkega stanu. Ako se zna obdržati na svoji zemlji, je bolj neodvisen kakor sodniik, ni mu treba plesati po vsaki melodiji, ki jo žvižgajo uradnikom in delavcem. On je »na svoji zemlji svoj gospod«. Veliko vprašanje. Kmet je torej svoboden, gospod, toda le pod enim pogojem: ako se zna obdržati na svoji zemlji. To je sedaj veliko vprašanje: kako se obdržati? Današnje razmere kmečkega stanu dovolj jasno pridigajo, da sama posest zemlje še ne daje dovolj garancije za blagostanje, ona je le podlaga ma katero pa je treba še mnogokaj zgradita, pred no se more govoriti o blagostanju. Ford bi rekel: Da dosežete blagostanje hitro pojejte in. popijte vse, kar imate, porabite ves denar, plešite in veselite se, kajti denar na ta način pojde v promet in to je »kšeft« in kšeft« je sreča. Pameten kmečki možak bo pa hitro izračunal, da ta kšeft. nese judom, 'oštirjem, oderuhom itd., kmetu pa vse blagostanje razdere, kam-li da bi ga povečal. Kmet ne more bitu liberalec. Preblizu je zemlji in preblizu Bogu, da bi mogel tako zavoziti, ts isvojo pametjo. I Če pa kje zavozi — tam je kmečkega1 stanu zadnja ura. Samopomoč. V članku smo navedli razne socialne naprave, katerih namen je, 'dati ljudem gotovost materialnega položaja, j prihranka. Skušnja nas uči, da so vsa ta sredstva še vedno nedostatna. Še vedno so ljudje navezani tudi na tiste vrste samopomoč, ki se ji pravi varčevanje. Uradnik, učitelj, delavec, vsak skuša deti nekaj na stran, da bo za vsak slučaj, za kako posebno potrebo. Zavedajo se, oa se ne smejo zanašati .samo na socialno skrbstvo,, na zavarovalnine in panzije, ampak tudi sami nekaj storiti z zasebnim varčevanjem. Največja gospodarska moč. To je brez dvoma prihranek. Prihranek daje Slovaku najprej neko mero go- tovosti, varnosti. To veča v njem občutek zadovoljnosti in pa samozavesti. Le poglejte, kako pokonciu hodi tisti, ki ima kaj pod palcem, kako boječe in ponižno se uklanja revež in siromak. Prihranek daje neko mero neodvisnosti, Kdor »ima«, lahko reče »'da«, ali pa »ne«, kakor za 'bolje spozna, nemanič pa mora vsem prikimati, višem prav dajati in svoje najpametnejše misli 'Skrivati. Neodvisnost odpira človeku pot naprej na lestvici blagostanja, ali izobrazbe, ali socialnega naprede vam j a. Prihranek je podlaga vsega gospodarske napredka, v kapitalističnem ali v komunističnem redu, to je vseeno. Če hočeš zadati nov boljši hlev, moraš seči v kup, ki si ga sam poprej zbral ali, ga je zbral kdo drugi ita ti ga posodi. Če bi bila oba včeraj pojedla zadnji grižljaj, bi stari hiliev ostal, dokler se ne bi še on sesul. Tudi v komunisti,čnem redu ne bi niti za palec napredovali, če bti sproti vse do mrvice pojedli. To je kakor amen v o-čenašu. Življenje uči. Kdo ima moč? Tisti ki razpolaga s prihranki, kapitalist, rentir, oderuh, oštir, grof ali karkoli se imenuje. In kdo ' . ima v rokah državno 'moč? Tista, ki kontrolira (podotmače bi rekli »viža in regina«) gibanje in uporabo narodnega prihranka (t. j. nar. »premoženja«, kakor se običajno izražajo). In kdo si pribori vsaj majhen delež pri vladanju, vsaj majhen vpliv na vodstvo javnih zadev? Tisti , ki kontrolira vsaj majhen kupček Kmet! Ako hočeš zboljšati svoj -položaj, nujno je, da moraš varčevati. Čim težavnejše je življenje, tem bolj moraš omejiti svoje izdatke. In vi mladi ljudje, ki ste si naprej vzeli, da treba vse sproti pognati, ali ste si prihranili vsaj bisago in palico za na pot in raztrgan klobuk, da so boste odkrivali, ko boste ponavljali dan na dan. pred vratmi bolj pametnih: Son poverO, son po vero... ? Kaj nam 25 deže 1^ pišejo GOLAC. Čuli smo, da sta naša nepozabna učitelja Marica Petrač im Jonko Petaros zapustila te kraje in odšla v Jugoslavijo. Spominjamo se, kako sta bila vodno z nami in kako sta lepo učila naše otroke. Skrbela sta tudi za. petje v cerkvi. Nikoli ne bomo pozabili lepe otroške zabavice, ki sta jo priredila v juliju 1914. Prišlo je tedaj polno ljudi iz Obnova, Hrušice, Podgrada in Materije, ki so bili polni hvale o prireditvi. Veliko dobrega je storila Golčamom gdč Petrič med' vojno, šoli ___________________ _ _ _ je sama vse učila, pa tako dogodi namen zagotoviti določeno gospodar- j1)ro’ da 30 res vsi ®Bali brati in pisati; »ko stanje svojim zavarovancem, da ob ^ hjumh -učencev se šolajo, županov nesreči no padejo v uboštvo. Zavaroval- konča letos osmo šolo. Kadar ni mice 80 raztegnile svoje delovanje tudi na starost in dedščino (t. j., da zavarovanec prejema dohodke v starosti, ko več delati ne more, ali pa da ob njegovi smrti dediči dobe določeno svoto). V bivši Avstriji se je naš slami dr. Krek mnogo 'Poganjal, da bi se vpeljalo državno sta letos bila v šoli, je delaJla v aprovizaciji, dolila -podpore, pisala prošnje, pisma na sodnijo na kaso v Poreč, vojakom na vojsko itd. Marsikateremu revežu je pomagala. Komisar Cukar na Voloskem je rekel Golčankam, ki so prosile pod pore, da bodo dobile, a,ko gospodična ma rostrn« zavarovanje za vse delavske lju- piše prošnjo; in ona ki je poznala raz-p® bi na stara leta tokli siroma- mere, je pisala in opisala vse ipopravici. ščinepredno je mogel prodreti a svojimi načrti, je prišla svetovna vojna' Kaj pa kmet V mislih imamo razmere naše sdoven- Koliko noči je prečula; včasih smo pozno ponoči obhajali (z blagom /tia pot Proti Trstu, pa smo še videli luč iz njenega okna, o 'polno-čd, ob eni, celo ob JAVORBJE. Na novega leta dan smo imeli pri nas sv. mašo, katero -je opravil g. dekan iz Hrušice, Med sv. mašo nas je izimenadilo lepo petje nekaterih domačih fantov in deklet, ki so peli cerkvene pesmi. Na splošno moram reči, se je petje vsem dopadlo; tudi stari ljudje so se pohvalno izrekli o petju; ,le nekoliko pretiho in — bi rekel — boječe so peli. Toda pomisliti moramo da niti stari ljudje ne pomnijo, da bi se bilo kdaj v Javorju pri sv. maši pelo. Vsa čast vrlim fantom in dekletom. Želimo, da bi se še kdaj oglasili, posebno pa za opasalo. 0 javonskih fantih in dekletih se lahko roče, da imajo pevski dar in veselje do petjar; kdor pride v pomladnem ali poletnem času ob nedeljah popoldne v vas, ta se lahko 'takoj prepriča o tem. Živimo v predpustni dobi. Javorški fantje so se že bali, da 'bodo Vlačili ploh, no pa vendar bomo imedii dva »ohceta«, enega triintridesetletnega fanta in enega. devetnajstletnega dekleta; ,le-ta poslednja gre v poldrugo uro oddaljene Za-jclšje; dobila je bogatega ženina? ki je prinesel lepe dolarje i® Amerike. Želimo ji obilo sreče in blagoslova Iz nebes. Druga dekleta bodo pa morala prihra- ske kmetije. Tu so povečini mala po- dveh. V maju 1. 1917. je hodila nabirat,pod Ti!16 Za prihodnji pred- ■ - viZ pust »d J ponniovanj-a vredni sestva, obdelovana od domače družine., P1^ deklaracijo od hiše do hiše, Alti -imajo te družine kaj gotovosti, kaj orožnik pa jo je zasledoval Ko so bile stenje? Kmet so fantje, katerim se pripravlja poleg davka na vino in tobak še nov davek na sam- atalnost-i gflede na materialno blago- Prvo volitve, je hodila po vaseh ih- nou-Lio , , ... T jčevala ljudi in na dan volitev je sprem-' je ^ Javorju Pribllžno jo lastnik svoje zemlie Ta zem- JjaJa staro Golčane na vozu k volitvi 'T ducat ^ ilh ie Pa takih, ki imajo ija je njegov kapital, ki mu daje neke Stari Mamnac, osemdesetleten, je vzklik-1 ^ ^ a pP0Sta It ((iTlltrid 1 - . r> ml m rt \ T al,.. . .. _ v letne dohodke. Zemlja' j^gotovo boti stal" 1x11 na Živijo naša gospodična!1 nekatera dekleta if mi krorrvirTs,,\su «tr'Zaev‘“ *“ bolj stalna celo kakor država — seveda, druge kraje: Bog ju daj zdravje in srečo! pa to le mimo*rede če jo zna kmet obdržati Odtod tudi raz, Goieanl I n™*™*. kraje. Mladtnoljub. ZABIČE pri Bistrica. V Jelšanah dobe Mali list v potek ali v soboto, ko se vozi eno postajo dljč od Bistrice. Za nas ga izvagomirajo že v Bistrici, a nam .pride šele v ponedeljek ali torek. Pri nas si ljudje nič ne storijo iz slabe letine in drugih nadlog. Moštvo po gostilnah popiva in »merjaša«, ženske pa se z nespodobno modo okoli vlačijo. Je hiša, kjer se z glavo saje klatijo in strop na glavo pada, a ženska se 'bedasto šopiri. Med tem pa gre kmetu vedno huj-e. Zaslužki so slabi. Prodajati n,i kaj. Kar kmet proda, mora dati poceni, kar kupi, mora plačati na draginjo. Teleta mesar noče plačati niti po 4 -lire na živo težo, a seč e ga po 14 lir kg. Kam pridemo tako? Opazovalec. SV. KRIŽ pri Ajdovščini. Naše društvo in drugo. Naša zavedna katoliška mladina razume pomen prosvetnih društev. Tako imamo v našem društvu redne fantovske in dekliške večere. Predava se vzgojeslovje, spotoma poslušamo tudi razlago Prešerna, za kar se člani zelo zanimajo. Grajanja so vredne osebe, katere misli-jo, da je pametnejše zabavati se z dekleti, kot pa hoditi z resnim namenom v društva. Glede svetokriških deklet v splošnie-m ne morem reči pohvale. IZ RODIKA. Po dolgem spanju jo naše Pevsko in bralno društvo »Jurčič« spet oživelo. Želimo 'mu obilo sreče in uspeha. Rade volje bomo po močeh prispevali, pomagali, da se čim več razširi. Vsaka vas ima svoje izobraževalno društvo, pa da bi ga mi Rodičaui ne zmogli. Zatorej mladina, korajžno na delo. Razne prireditve in toliko potrebna predavanja o gospodarskih rečeh -hodo našemu ljudstvu neizmerno koristila. V društveni -čitalnici borno izevedeli' marsikaj novega, v -pevskem društvu pa izlili veselje in. tugo v ubrane akorde. OBROV. Velik vrjšč je nastal po Obnovami, ko so j,e bralo v Malem (listu, kaj da je videl Popotnik. Nekaterim ni bilo všeč tisto branje, kakor Popotniku mi bilo všeč, kar je bil videli Po vasi so hodile sem ter tja, da bi kje zalotile Popotnika, in ker ga niso dobile, so obsodile nekatere ante, ki o tem nič ne vedo. Tudi materam ni bilo tisto prav, pa kaj se hoče; saj nekatere š e tis tega niso vredtne. - V Ob novem ne bo letos nobenega »ohceta«; kdo je tega kriv, ne vem; eni pravijo tako, drugi drugače, zato raje »pust'mo stat’«. Popotnik pa naj ile še pride kaj tod skozi; še 'bolje bi bilo, če bi -sam Deseti brat prišel pogledat, ali kar oba 'Stkupaj; samo 'naj se varujeta, da Ju tiste «ne-dolžne« ne spoznajo ter jima v lase skočijo. IZ KLANCA. nam poročajo, da je umiri v nedeljo daleč okoli znani gostilničar Ivan Dolčič. Bil je mož starih navad in starega poštenja. Dosegel je starost 83 let. Bil je vojak v -italijanski vojski 1866. Znanci in prijatelji so mu napravili lep pogreb. Naj.pačiva v mitu! RAČIČE pri Podgradu. Mali list pride zdaj ponajveč ob sobotah ma pošto v Podgrad; pravzaprav bi moral prihajati že ob petkih. Morda v predpustni hodi vasovat, kje je kaj klobas. — K nam v Račiče ima prihajati pismonoša trikrat tedensko. Pa kaj se g-odi? Malega lista čakamo 4 dni. Radi hi videli, da hi kdo malo reda storil glede donašanja pošte v Račiče. Iz Trsta do Podgrada je 37 km., to pot naredi pošta v dveh urah — iz Podgrada do Račič je 1 -km, in. za to pot rabi pošta štiri dni SUŠAK pri Jelšanah. Naše občinske poti so v slabem stanu. En kos poti ni bil popravljen že pet ali šest let. Kar voda gor prinese, je gori, kar proč odnese, je proč; vozi se pa po tisti poti vsak dan veliko tudi iz državnega gozda. MS plačujemo velike davke in damo vse, kar nas tirjajo, na občini -pa nam pravijo, naj si pot sami popravimo. Kako pride ena vas do te-gia, da hi morala sama vzdrževati pot, ki jo rabijo štiri vasi in še več? GOSPODARSTVO Vremska dolina (Dopis). V tem dopisu se hočemo pomuditi pri zadevi Jti gotovo spada v vrsto zdravil za kroni črno 'bolezen, na (kateri boleha naše gospodarstvo. V opravičilo, da začnem ravttuo s 'm zadevo, mi je letma doba, v kateri smo. Mislim namreč na travništvo Ln kar je s tem v zvezi. Travnike treba tudi gnojiti. Pri mas obstolj, po večini tako, vsa skrb za travnike iia senožeti sploh v tem, da vsako spomlad — pa še to ne povsod in redno travnik očistimo dračja, listja, debelejšega kamenja in krtin, vsaj tistih s precejšnjo »nadmorsko višino«. To je vse, če izvzamemo hudo vanj e in zabavljanje čez vso domačo zemljo, češ da ne da in ne da več, in da je škoda vsake »mortre«. Tako po večini. So seveda zadnje čase že izjeme, ki vedo, da iz nič stvarja le božja vsemogočnost, katerega svojstva pa travnik nima: da irm je torej treba .pomoči, hrane v obliki gnojil. In tako se dobi tu pa tam travnik, pa tudi senožet’ po kateri je raztrošen hlevski gnoj. Je to že precejšen korak naprej, toda le korak na dolgi poti. Če namreč pogledamo ta raztrošeni gnoj, vidimo, da ga bo takoj po prvem dežju, ko ga bo sonce pogledalo, mogoče spet pograbiti v. kup in uporabiti za steljo, kajti navože-ni gfnoj je na splošno popolnoma svež. V tem slučaju je treba poudariti, da je popolnoma na mestu le docela predelan gnoj zlasti kompost. S tem 'bi ne bil travnik samo pognojen, temveč tudi obogaten s čmo zemljo, katera izredlao ugaja naši težki skoro ilovnati zemlji in jo rahlja. Pa ne samo to. Je važnejša stvar, ki pa je v naši dolini lehfco rečemo, popolnoma noniačeta. To je gnoj en jo z gnojnico. Ob tej priliki je potrebno, da opozorimo naše gospodarje, da že obstoja zakon, da mora vsak posestnik imeti izdelano gnoji&če in jamo za gnojnico. Ze iz zdravstvenih ozirov je to velikega pomena: obenem bo pa to važna gospodarska pridobitev. Saj je preračunjeno, da znaša vrednost gnojnice, ki jo da ena krava na leto, nad dvesto lir. In prav gnojnica vsebuje ravno tiste snovi, ki jih nujlno potrebujejo noši travniki, zlasti detelja. Zelnik zalit z gnojnico izborno uspeva in dozori pirej kot bi drugače. Uporabljati pa .smemo gnojnico le v razredčenem stanju in le v deževnem vremenu. Da še iz drugega ozira bi morali le pozdraviti to naredibo, ki se je nekateri tako neutemeljeno strašijo. Je to ozir na lepoto in prijaznost kakega kraja. Vsakdo bo radevolje priznal, da ne napravi najlepšega vtisa na tujca, pa tudi domačinom ni prijetna vas, kjer se po potih razliva izcedek z gnojišč in potem izpariva iz kanalov ne ravno blagodejni vonj, ki tembolj mapolnjuje ozračje, čim višja je toplota. Tovarniška gnojila. Kar se pa tiče travnikov, naj opomnim še na sledeče: Kakor njiva — smo ugotovili — je tudi travnik potreben gnoja, ki daje vsaki rastiini poleg pospeška v’rasti tudi izdaten delež tečnosti. Gnoj krepi ledino ib blaži sušo. Seveda mora biti res gnoj, n© pa premočeno listje, pomešano z dračjem. Priporočati bi bilo gnojiti z umetnim] gnojili. Pri nas pride v poštev Tomaževa žlindra, v suhih legah superfosfat, to pa pomešano s čilskim solitrom ali z amonijevim sulfatom, zlasti na deteljiščih in metulj-nicah sploh. Priporočajo sledeče razmerje za 1600 lclaftrov: 300 kg. Tomaževe žlindre, 100 i kg. amonijevega sulfata in 100 kg. kalijeve soli. Sejati treba dobro travo. Za naš knaj je tudi skoro nepoznano dejstvo, da so travniki često potrebni obsetve, kajti en koren tudi ne more večno uspevati na enem ia istem mestu: segndje, in njegovo mesto osvoji plevel, ki vedno bolje uspeva kot hasnovita zel. In tako travnik peša, sčasoma ga pokrije še mah in j>o njem je. In koliko je pri nas takih od m rti h senožeti, zlasti v osojnih legah na parobkih gozda. Kompost s pepelom bi bil na teh prostorih posebno dobrodošel, potem ko bi bil' mah z železnimi grabljicami odstranjen. Skale proč! Pa še ina en greh naših gospodarjev ne smemo pozabiti, ki gre pa na račun že skoraj skrajne zamikrmosti. Greš po cesti in motriš svet okoli sebe; v oko ti pade lepa ograda s par krepkimi bresti ali hrasti, pa tudi orehi. Stopiš bliže k zidu, da bi si natančnejše ogledal to lepoto. Srce ti je polno hvale, ih gotovo bi objel gospodarja, če bi ti bil1 pri rokah. Kar naenkrat pa te presune, da bi mu v sveti jezi prismolil gorko zaušnico. Prav sredi ograde se ti zasvetijo iz komaj vzbrstele trave široke plošče žive skale in tu pa tam njeni ostri poganjki. Lepa ograda z visokim zidom, ravna kot ogledalo, pa leto za letom v m jej ta-ko neiKKlna ko.šnja s tistim tako zamudnim obiranjem! Skrben in preudaren gospodar bi gotovo že ob prvi košnji preračunal, koliko škodo povzročajo tisti kamni ina času in pridelku. Prišel bi z vprežnim vozom in napeljal obcestnega blata, in od spomladi na poletje bi nastal iz kamenite ograde log. Kmečko tajništvo. Ker ji bila zadnja atevilka našega lista zaplenjena, moramo nekatere odgovore ponoviti. Metlikovec V. Volčjigrad. Ker vam je komisija odbila rckurz in torej potrdila sklep finančne intendante, morate počakati, da se vam prošnja likvidira kot rakvizicija. Ako iste napravili prošnjo, vam Italija izplača 70 % predujma v denarju. Metlikovec J. Volčjigrad. Vaš položaj je isti kakor g. Metlikovca V. Volčjigrad. Vodopivec J. Bamberg. Finančna inten-danoa je prejela Vašo reklamacijo 4/VI. 1926. Treba počakati; gospodje imajo dosti dela z reklamacijami. Malič Frančiška Kostanjevica št. 141. Finančna intendanca ima že informacije od kara Minerjev da ste hišo propravili; manjka pa še računski izvleček Zveznega zavoda v Benetkah glede predujmov, ki ste jih prejeli vi, ilng. Carbonaro ali Cerg. Dokumente preskrbi intendanca sama, nakar še vam odškodnina likvidira. Mulič Frančiška Kostanjevica št. 126. Odškodnina za zemljišče je bila nakazana 29.1.1927.; -torej prejmete bone v .najkrajšem času, ako se to že ni zgodilo. Malič Alojzij Kostanjevica. Javite se v tajništvu. Scuka J. Volčjigrad. Zavrnjena vam je bila le prošnja za predujem na račun odškodnine za rekvizicije, to se pravi: I-talija vam noče izplačati 70 % odškodnine kot, predujem, češ da ste škodo naznanili že pri prvi prošnji za vojno odškodnino. Vse pa ni še zgubljeno, ker pride prošnja še v avstro-ogrski likvidacijski urad, ki vam lahko prošnjo ugodno reši; upanja je seveda malo, ker se bo ta urad v glavnem gotovo držal sklepa italijanskega urada. Lahko rekurirate na komisijo, atoo morete'dokaza ti, 9 KRONE plačuje više kot vsi drugri. / v ZALOOA raznovrstnih ur inzlatenine. (* v a G/o\£> i^V5S\S/aGNi/S Čevljamtca FoneESsiN odlikovana v t*awlx.u In Gmnovi 1924. m vati ho prmmifo, diplomo in Mia ta s vet Inf o [fj| vHa €f3j9f*in 5 f^kofou Trst Zima pritiska. Sneg in blato leži po polih. V takem času bodi glavna skrb za dobro obutev. Osnovno zdravijo za zdravo življenje se glasi: glavo hladno, noge tople ! Zato skrbite, da bo vaša družina dobro o-bata. Obrnite s e na FOHCESSlNMt