Socialni zavod za varstvo odraslih v Tržiču, ki bo nudil dom sto dvajsetim ostarelim občanom, bo odprt prihodnje leto ob dnevu republike. Do letošnje zime bi moral biti pod streho, vendar SGP Tržič z gradnjo zamuja, svojih obveznosti pa ne izpolnjujejo tudi nekatere temeljne organizacije, podpisnice družbenega dogovora o financiranju. — Foto: J. Zaplotnik Kranj, petek, 15. 12. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Gorenjska lahko zaposli delavce, tudi zdomce Še dober teden pa se bodo začeli vračati za novoletne praznike naši delavci zaposleni v tujini. Tako kot vsako leto se bodo verjetno v domovini zanimali, kakšne možnosti za zaposlitev bi imeli, če bi se odločili za vrnitev in za delo doma. Posebnih sestankov, kjer bi našim delavcem dali vrsto informacij, ki jih zanimajo, za sedaj ni predvidenih, pač pa bodo ustrezne službe lnhko dale vsakršne informacije posameznikom. Na Skupnosti za zaposlovanje Kranj na Cesti JLA so se odločili, da bodo imeli od 20. decembra letos pa do 5. januarja prihodnje leto uradne ure vsak dan ter bodo na voljo za vsakršne \ ^formacije o možnosti zaposlitve doma. Egidij Biček, vodja ! **be za zaposlovanje na Skupnosti, je povedal, da verjetno de-/ b*ci ne bodo popraševali le po zaposlitvi, pač pa tudi po možno-j »tih zidave hiš, lokacijah, carinskih predpisih in podobnem, kar Pt jim seveda pri njih ne bodo mogli nuditi. Zato bo verjetno treba tudi drugod uradne ure v tem času prilagoditi tem spreme-j I njenim potrebam. »Res obstaja tudi pisana informacija za naše delavce v tujini,« pravi Egidij Biček, »vendar pa so se carinski predpisi, ki jih tudi vsebuje, že spremenili, zato v celoti ni uporabna. Najboljša bo tako še vedno ustna informacija, kar seveda zahteva potrebno pripravljenost služb v tem času novoletnih dopustov.« Medtem ko se v drugih regijah in republikah srečujejo z večjim številom vračajočih se delavcev iz tujine, ki iščejo zaposlitev, pa na Gorenjskem za sedaj tega pojava še ni. Na leto se vrne okoli 40 delavcev, od katerih se jih večina tudi zaposli. Letos se je na Gorenjskem zaposlilo 33 delavcev, ki so se vrnili, 7 pa jih *e čaka na delo, vendar pa je med temi tudi nekaj takih, ki zaradi slabega zdravja niso sposobni za delo. Ne glede na to, če bi se gospodarski položaj dežel, kjer trenutno dela večina jugoslovanskih delavcev, spremenil in bi se delavci v večjem številu začeli vračati, zaposlovanje vračajočih ne bi pomenilo za gorenjsko regijo nobenega problema. Gorenjska namreč niti ne more iz naravnega priliva že vrsto let pokrivati potreb po delavcih, zato jih »uvaža« iz drugih regij in republik. Tudi po srednjeročnih programih razvoja gorenjskih občin bo še vedno v prihodnjih letih dokaj veliko potreb po novih delavcih v vseh gorenjskih občinah. Delavcev primanjkuje tako na Jesenicah, kjer je premalo delovnih mest le za ženske, prav tako pa poprašujejo po delavcih tudi druge občine, loška in radovljiška na primer še posebej po delavcih v turizmu in gostinstvu. . . ... Na delu v tujini je z gorenjske regije okoli 1600 delavcev, vendar številka ni povsem točna, saj se evidenca šele prečiščuje v skladu z novim zakonom o evidenci na področju dela tako pri nas kot za delavce v tujini. Nekako v dveh letih naj bi bili podat- I ki o tem, koliko je delavcev v tujini. Prav možno je, da je število I 1600, kolikor naj bi bilo odšlo delavcev z Gorenjske na delo v tujino/še preveliko. Prav tako tudi ni znana kvalifikacijska struktura delavcev, saj gre nemalokrat tudi pri znanih podatkih morda za neustrezno zaposlitev; vendar pa strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje ocenjuje, da je med temi več nepriučenih delavcev kot pa delavcev s poklicem. Po novem, to je pri podaljševanju vize vsaki dve leti na konzularnih predstavništvih v tujini ali pa doma, naj bi delavci izpolnili neobvezno tudi vprašalnike z osebnimi podatki in pa odgovori o tem, kje bi se zaposlili po morebitni vrnitvi v domovino. Zbir takih odgovorov bi bila vsekakor primerna orientacija za vrsto služb, ki imajo na skrbi pripravljanje pogojev za sprejem vračajočih se iz tujine, j M DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Velika je želja po novem domu V--- - - * - Krajani Stražišča bodo v nedeljo, 17. decembra, na referendumu odločili, ali bodo s samoprispevkom v treh letih omogočili izgradnjo doma krajevne skupnosti hkrati s popravilom doma Svobode — Spodbudne pretekle uspele akcije Stražisče — »V nedeljo, 17. decembra, bomo krajani Stražišča šli na volišča in oddali svoj glas za uvedbo samoprispevka za izgradnjo doma krajevne skupnosti,« je zapisal v zadnji številki krajevnega glasila Sitar predsednik odbora za izgradnjo doma krajevne skupnosti Tine Zaletel. »Tudi naša odločitev, da s skupnimi močmi prispevamo vsak po svojih možnostih in s tem ustvarimo pogoje za razmah družbenega življenja v svoji krajevni skupnosti, je kovanje svoje sreče. Sesti križ mi leze na pleča in bom v uživanju ugodnosti, ki jih bo nudil dom, prikrajšan. Vendar mi ni žal žrtvovati sredstva in prosti čas, saj bo vendar služil dom sinovom in vnukom. Na referendumu bomo zlasti odločali o prihodnosti naše mladine. Glasoval bom z »da« in verjamem, da boste tako glasovali tudi vi!« Predsednik odbora za izgradnjo doma krajevne skupnosti Stražisče je s temi besedami povedal srž nedeljskega referenduma v krajevni skupnosti. Nedeljsko glasovanje bo odločilno, ali bo končno le popravljen sramotno razpadajoči dom Svobode in zraven zgrajen še prepotreb-ni večnamenski objekt. Obilo truda je bilo vloženega v pripravo referenduma in vsak krajan je lahko spoznal, da je le tako mogoče uresničiti cilj, ki je želja številnih krajanov. Da je takšna pot pravilna, kažejo že številne dosedanje gradnje v Stranišču, še posebno pa zadnja akcija asfaltiranja cest, Le ob svojem prispevku je mogoče in upravičeno pričakovati tudi družbeno pomoč. »V nedeljo vsi na referendum,« je straži.ško geslo teh dni. Štiri volišča bodo urejena v osnovni šoli Lu-cijana Seljaka. Odprta bodo med H. in 18. uro. Predlog razpisa referenduma za samoprispevek za gradnjo doma krajevne skupnosti je naletel na odobravanje zborov delovnih ljudi in občanov. Samoprispevek naj bi trajal tri leta. od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1981, medtem pa naj bi bil objekt že zgrajen. Stroški gradnje bodo dosegli 17,800.000 dinarjev, krajani pa bodo s samoprispevkom prispevali 7 milijonov dinarjev. Razliko bodo prispevali družbenopolitična skupnost, moupravne interesne skupnosti organizacije združenega dela. Izredno pomembno bo tudi prostovoljno delo. Nedelja bo torej odločila, ali bo stražiška krajevna skupnost bogatejša za prepotreben vsesplošno uporaben objekt. Uspel referendum bo zmaga solidarnosti in zavestno odločitve, da ni tako težkega problema, ki ga ne bi bilo moč razrešiti! J. Košnjek r BLED DUBROVNIK LJUBELJ 1968-1978 sa-if) KOMPAS HOTc L I Spominska svečanost na Pokljuki r»____ _ _ _ _ RADOVLJICA - Borcem 3. bataljona Prešernove brigade, ki so s svojim junaškim bojem in smrtjo, za katero so se v spopadu z Nemci v starem hotelu na Pokljuki zavestno odločili, so na Goreljku postavili lep spomenik, letos pa obnovili že dolgo zanemarjeno grobišče poleg spomenika. Vsako leto je na Pokljuki v spomin na pogumre borce, komuniste in člane SKOJ, ki so se v izredno težkih okoliščinah odločili za boj, spominska svečanost. Letos bodo pripravili proslavo z bogatim kulturnim programom in govori v soboto, 16. decembra, ob 12. uri. V kulturnem progra- Danes otvoritev sejma . Kranj — Predsednik jeseniške oh-"•k« skupščine Slavko Osredkar bo J**« ob 10. uri na sejmišču v Sav-f»ur dostopno ponudbo širokopo-""•riega blaga, iskanega v vsakem fer'Utku. še posebno pa pozimi. Na > bodo darila in novoletne vo- ščilnice, prav tako pa bo v okviru novoletnega sejma organiziran tudi sejem rabljene smučarske oprem«-. Na račun bodo prišli tudi najmlajši. Otroci do 7. leta bodo imeli prost vstop, vsak dan ob Ki. uri pa bo sejem obiskal (iedek Mraz. Ure jen bo zabaviščni park. pozornost pa utegne pritegniti poseben novoletni program, -jk mu bodo sodelovali jeseniški re-citatorji, železarska godba na pihala ter moški pevski zbor Kul-turno-umetniškega društva Zasip. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, udeležili pa se je bodo mladi jeseniške in radovljiške občine, borci in občani obeh občin ter predstavniki skupščin občin in družbenopolitičnih organizacij. V soboto bodo na Pokljuki tudi športna tekmovanja. Ob 9. uri bodo smučarski teki, tekmovali bodo na pet kilometrov, na osem kilometrov, mlajši člani in članice pa na 10 kilometrov. V nedeljo bodo smučarski skoki, biatlon ter rekreacijski tek, ki se bo začel ob 10.30. Na Koprivniku bodo v soboto, 16. decembra, ob 9. uri odprli Štiri razredno podružnično šolo, ki sojo obnovili. Cesta na Pokljuko bo splužena in prevozna za vsa vozila, na njej bo od 10. ure do 12. ure v smeri Zatrnik — Pokljuka enosmerni promet, prav tako bo enosmeren od 13. ure do 15. ure s Pokljuke na Zatrnik. Parkirišča bodo urejena na križišču in odcepu proti Šport hotelu, avtobusi bodo parkirali v smeri Rudnega polja, osebni avtomobili pa proti Mrzlemu studencu. D. S. III—" KRANJ — V torek, 12. decembra, je bilo v Kranju posvetovanje predstojnikov upravnih organov za ljudsko obrambo občinskih skupščin. Posveta, ki ga je organiziral in vodil republiški sekretariat za ljudsko obrambo, so se med drugimi udeležili tudi predstavniki vseh obrambnih struktur republike in komandant teritorialne obrambe Slovenije generalpodpolkovnik Branko Jerkič. Uvodni referat je imel republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, udeležencem posveta pa je spregovorila tudi podpredsednica izvršnega sveta Skupščine SRS Mara Žleb-nikova (S) Foto: J. Zaplotnik 19. novoletni sejem kranj, 15.-26.12. p— nižje cene blaga širotce potrošnje, ' — velika izbira zimske športne opreme in novoletnih daril, — ugoden nakup novoletnih jelk. NAROČNIK Potni list za pet let Delegatom skupščin SFRJ 00 poslali predlog zakona o spremembi pogojev za izdajanje potnih listov jugoslovanskim državljanom. Naj-pomembneje predlagane spremembe med drugim predvidevajo, naj bi veljavnost potnih listov jugoslovanskih državljanov podaljšali za pet let. Tisti občani, ki prosijo za izdajo potnega lista, naj bi po novem predložili tudi potrdilo o urejeni vojaški obveznosti, ki ga izda občinska služba. Za ta ukrep so se odločili v skladu s priporočili o poenostavljanju postopkov upravnih služb. Odjuga prinesla kilovate Slovenske hidroelektrarne, bodo lahko dajale vsak dan okoli milijon in 500 tisoč kilovatnih ur več energije kot prejšnji teden, ko je tudi naši republiki grozila nevarnost redukcije. Gladina vode se je ob topljenju snega in zaradi padavin v vseh rekah in akumulacijskih jezerih začela hitro dvigati in so Soške elektrarne že v sredo delale s polno močjo. Dvignila se je tudi gladina Save in Drave, tako da elektrarne na teh rekah lahko pošljejo v omrežje 700 tisoč kilovatnih ur energije dnevno, kar je dvakrat več kot zadnje dni novembra. Odjuga bo do neke mere ublažila tudi položaj v drugih republikah. Slovenija je namreč že v sredo v zgodnjih jutranjih urah poslala v električno omrežje Srbije. BiH in Crne gore .100 tisoč kilovatnih ur elektrike. 16 festival »Kurirček« V Mariboru so se v sredo začele prireditve 16. festivala »Kurirček*. katerega prireditve pravzaprav potekajo med šolsko mladino vse šolsko leto in to v vseh republikah. Festival spodbuja in strokovno spremlja ustvarjanje mladih na področju besedne umetnosti, likovnega izražanja in glasbe. Daljše zimske počitnice Zavod za prosvetno pedagoško službo Sarajevo je predlagal vsem mestnim občinam, da sprejmejo sklep o podaljšanju zimskih šolskih počitnic učencev osnovnih šol od dveh na tri tedne. Do sedaj sta pobudo sprejeli skupščini Novo Sarajevo in Iliaža. Predlog za podaljša nje zimskih počitnic je povsem upravičen ob upoštevanju dolge in mrzle sara-/evske zime. megle in smoga. Zlasti januarja so vremenski pogoji neznosni in za veliko večino sarajevskih šolarjev pomenijo podaljšane počitnice možnost, da zimo preživijo izven mesta. Premije v kratkem izplačane Na seji zveznega komiteja za kmetijstvo so sklenili, da bodo v kratkem izplačana vsa sredstva, ki jih gospo darstvo zahteva za premije letošnje proizvodnje mleka in soje. Gospodarstvu bodo plačali tudi vse obveznosti republik in pokrajin, ki so nastale na podlagi prejš njega dogovora o prvim/oh za mleko in mlado govedo, ter kompenzacijami za pšenično moko, sveže goveje, svinjsko in občje meso ter perutnino, dobavljeno od I. juli/a do konca lanskega leta. kot tudi premije za sojo. ki so jo pridelali lani. BOHINJSKA BISTRICA - Gradbeno podjetje Gradiš gradi v Bistrici nov družbeni center, za katerega bodo prispevali krajani Bistrice in okoliških vasi samoprispevek. Zanj so se odločili na nedavnem uspelem referendumu, družbeni center z večnamensko dvorano pa bodo zgradili prihodnje leto. — Foto: J. Zaplotnik Misliti tudi na parkirišča Zazidalni načrt športnega centra Stanka Mlakarja v Kranju in lokacijska dokumentacija za posamezne objekte morata bolj upoštevati potrebe po parkiranju — Sedanje razmere ne zagotavljajo prometne varnosti Kranj — Zazidalni načrt športnega centra Stanka Mlakarja v Kranju je bil že nekajkrat obravnavan. Med drugim so ugotovili, da je v nekaterih delih v nasprotju z urbanističnim načrtom Kranja, predvsem kar se Partizanske ceste tiče. Pro-jektantje so predlog zazidalnega načrta dopolnili in je sedaj pred sprejetjem. Čeprav zazidalni načrt za športni center Stanka Mlakarja še ni sprejet, je bil izvršni svet kranjske občinske skupščine vseeno zaprošen za izdajo lokacijske dokumentacije za pet novih teniških igrišč ob Partizanski cesti. Predlog je svetu posredoval oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Izvršni svet je ocenil, da kaže predlog za izdajo lokacijske dokumentacije za teniška igrišča za zdaj še zadržati. Ob igriščih ni rešeno vprašanje parkirišč. Predvidena so sicer v sklopu celovite izgradnje centra, vendar je do tega še daleč. Gradnja objektov brez parkirišč pa bi zanesljivo še zaostrila prometno varnost na Partizanski cesti in okolici, po kateri Klub brigadirjev Kranj - Na letošnjih treh mladinskih delovnih akcijah Beograd 78. Samac-Sara jevo in Istra 78 je sodelovalo okroglo 180 kranjskih mladincev. Glede na to. da so prvotno načrtovali udeležbo le na eni akciji, so imeli v centru za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS precej težav s pripravami. Skopariti so morali z denarjem, podobno ni šlo vse gladko pri kadrovanju in nenazadnje niti pri oblikovanju brigad. Brigadirji so bili pretežno delavci, za katere je bilo treba, včasih precej težko, dobiti privoljenja v njihovih delovnih sredinah. Kljub nemajhnim težavam so brigadirji dokaj uspešno zakliučili delo. Na akciji Beograd 7M je kranjska brigada dosegla drugo do tret je mesto. Da pa v prihodnjem letu vseh leh . pomanjkljivosti ne hi bilo. so center za mladinske delovne akcije okrepili z izkušenimi mlndinci-hrigadirii. ki bodo kos zahtevnim pripravam. Poskrbeli so tudi. da se mladi, ki so letos sodelovali v brigadah, ne bi porazgubili. Zato so kot obliko dela centra pretekli teden ustanovili klub brigadirjev, katerega glavna naloga je. da sodeluje pri pripr.ivi novih brigadirjev in organizira srečama brigadirjev, tudi veteranov. HI se odvija vsak dan gost promet. Ponovno je treba zato preučiti lokacijo novih teniških igrišč in najti prostor tudi za parkirišča. S tem pa ne kaže predolgo odlašati, saj so potrebe po teniških igriščih v Kranju velike, klub pa ima na voljo tudi nekaj denarja. Kljub temu bi se bilo napačno odločati nahitro. brez vsestranske ocene. V razreševanje te problematike se mora vključiti tudi krajevna skupnost. Predvsem pa kaže po sodbi izvršnega sveta razmišljati tudi o lokaciji teniških igrišč drugje, kjer je več prostora, zanimanje za to športno panogo pa nič manjše. I. Košnjek Mladini več denarja TRŽIČ - Ko so v občinski konferenci ZSMS Tržič pregledovali polletno finančno stanje, jim je le-to že dalo slutiti/ da kljub največjemu možnemu varčevanju z denarjem, ki so ga dobili za letošnjo dejavnost, ne bodo priški z čistimi računi do konca leta. Glede na to, da je bilo drugo polletje se živahnejše (kongres slovenske mladine), prav tako pa so dokaj porasli tudi materialni i/datki, je finančno poročilo za osem mesecev izgledalo še bolj klavrno. Mladi, ki so stiskali denar, kolikor se je dalo, dostikrat tudi na račun nekaterih pomembnih družbenih akcij, so zato zaprosili za dodatnih 170.000 dinarjev. O tem je pred dnevi razpravljal i/vršni odbor občinske konference SZDL in predlog podprl. izvrsni svet skupščine občine Tržič pa ga je že vključil v rebalans občinskega proračuna. Mladinska dejavnost je torej za letos rešena. Manjka le se sklep zborov skupščine občine, ki bo, upajmo, prav tako ugoden. Ni pa rečeno, da se podobno ne bo ponovilo tudi prihodnje leto. Zato je izvrsni odbor občinske konference SZDL sklenil predlagati, naj bi bila dejavnost občinske konference ZSMS in Zveze borcev financirana s posebnim odlokom, kot je to že urejeno, za Socialistično zvezo. Ne bi namreč smeli stiskati denarja tam, kjer je potreben, če bomo hoteli, da bo delo Ae plod nejše kot doslej. HI Praznik Bukovice Skofja Loka - Krajevna skupnost Bukovica — Bukovščica pripravila v nedeljo. 17 decembra, ob 15. uri proslavo ob praznovanju kra- ievnega praznika. 12.decembra je namreč odšlo v partizane osem domačinov, prvoborcev. Ob tem bodo podel |ena tudi priznanja krajevne, skupnost i. Krajani Bukovice in Bukovščice so se v zadnjih letih odločili /a sa moprispevek. s katerim bodo /brali sredstva za asfalt iranje cest. /,\ komunalno urejanje ter za kulturno de |.i vnosi V M Soglasje Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je bil zapio šen za izdajo soglasja k i meno vanju direktorja Centra /a so cialno delo Kranj Na razpis občinske skupnosti socialnega, skrb stva se |e prijavil dosedanji direk tor Centra K rane Dolenc, B.izpis na komisija |e ugotovila, da kan didaf izpolnjuje pogoje in ima kvalitete ter sposobnosti za opravljanje te dolžnosti. Enakega mnenja sta bila tudi zbora občin ske skupnosti socialnega skrb stva Soglasje k imeiiovaniu !i rektorja Centra /a socialno drlo je izdal I udi izvršiti svet. -ik Prireditve ob dnevu JLA KRANJ — Praznovanje dneva -JLA se je v kranjski občini začelo že pred dnevi, in sicer z obiski vojakov iz kranjske garnizije JLA v osnovnih šolah in organizacijah združenega dela v občini Kranj ter obiski pionirjev in mladine v kranjski garniziji JLA. Danes bodo pripadnike jugoslovanske ljudske armade obiskali tudi slušatelji srednjih in poklicnih šol iz Kranja. Da bi bil praznik naših oboroženih sil kar najbolj svečan, se bodo v prihodnjih dneh zvrstile številne športne, kulturne in druge prireditve. V nedeljo, 17. decembra, bo v kranjskem zimskem bazenu plavalni miting, na katerem bodo poleg mladincev in članov sodelovali tudi plavalci iz vrst JI,A. V ponedeljek. 18. decembra, bo ob 9. uri v Domu JLA v Kranju tekmovanje v namiznem tenisu, ob 17. uri v Domu JLA srečanje učencev tekstilne in obutvene stroke iz Kranja, mornarjev iz Pule in pripadnikov kranjske garnizije JLA. v osnovni šoli Josip Broz-Tito v Predosljah pa tekmovanje košarkarjev. Krajevna konferenca ZRVS Huje — Planina bo ob 19. uri v osnovni šoli Stane Žagar v Kranju priredila proslavo z bogatim kulturnim sporedom. V torek, 19. decembra, bo ob 8. uri v Domu JLA šahovsko tekmovanje, ob 10. uri pa pri komandantu garnizije JLA v Kranju sprejem upokojenih aktivnih vojaških starešin. V sredo. 20. decembra, bosta ob 10. uri komandant garnizije ter predsednik sveta za LO in DSZ kranjske občinske skupščine v Domu JLA sprejela pionirje in mentorje šol iz kranjske občine, prav tako ob 10. uri bo na strelišču v Struževem tekmovanje v streljanju z vojaško puško, ob 17. uri pa v Skupščini občine Kranj svečana proslava, ki se je bodo udeležili člani sveta za LO in DSZ ter člani Zveze rezervnih vojaških starešin občine Kranj. V četrtek. 21. decembra, bo ob 17. uri v dvorani Skupščine občine Kranj svečana akademija, ki jo prirejajo Pokrajinski odbor za Gorenjsko. Pokrajinski štab TO za Gorenjsko in Občinski štab TO Kranj. Ob 19. uri se bodo v kranjskem domu JLA srečali pripadniki garnizije in mladinci iz občine Kranj. V petek. 22. decembra, bo ob 9. uri v vojašnici Stane Zagat v Kranju osrednja proslava v počastitev dneva JLA. Ob 13. uri bo v Domu JLA v Kranju sprejem, ki ga prirejajo predsedniki občinskih skupščin z območja garnizije JLA Kranj in komandant te garnizije. Ob 20. uri in 30 minut bo v restavraciji ISKRE na Lahorah tovariško srečanje TRŽIČ - Tudi letos so v tržiški občini pripravili v počastitev dneva JLA številne prireditve. Praznovanje so pričeli s športnimi prireditvami Tako je bilo 7. decembra tekmovanje v streljanju s polavtomatsko puško in ekipno šahovsko tekmovanje, naslednji dan pa tekmovanje v odbojki. Včeraj so delegacije iz tržiških osnovnih šol obiskale vojake v karavlah v Medvod ju in na Ljubelju. V ponedeljek, 18. decembra, bo v dopoldanskih urah obisk starešin JLA in TO v osnovnih šolah po tržiški občini. V torek, 19. decembra, bodo od 7. do 13. ure vojaki iz karavl na obisku v delovnih organizacijah in muzeju v Tržiču. Ob 18. uri bo svečana seja sveta za LO in VDS pri S Ob Tržič, združena s sprejemom pri predsedniku sveta za LO in komandantu TO v občini Tj-žič V sredo, 20. decembra, bodo od 7. do 14. ure starešine TO na obisku v karavlah. Ob 16. uri bo v občinskem štabu TO sprejem n delegacije iz tržiških specializiranih organizacij, društev in šol. V petek, 22. decembra, bodo od 10. ure dalje na obisku v karavlah delegacije iz delovnih organizacij, občinskih Vodstev družl>eno-političnih organizacij, skupščine in drugih organov. V soboto, 23. decembra, bo ob 17. uri v osnovni šoli v Križah svečani zbor občinske teritorialne obrambe. Ob 18. uri bo svečana seja sveta KS Križe, po njej pa proslava v počastitev dneva JLA v občini Tržič. Praznovanje dneva JLA bodo v tržiški občini sklenili v četrtek, 28. decembra, ko bodo borci iz NOB in vojaške starešine obiskali vojake v karavlah. JESENICE — V jeseniški občini bodo praznovanje dneva JLA popestrili z več športnimi srečanji in kulturnimi prireditvami. Osrednja proslava, ki jo pripravlja občinski odbor ZRVS. ho 21. decembra v Titovem domu na Jesenicah. Na sam praznik. 22. december, pa se bodo zvrstili obiski šolske mladine, pokroviteljev karavl in družbenopolitičnih delavcev v vseh karavlah v jeseniški občini. RADOVLJICA - V radovljiški občini že več dni potekajo srečanja učencev iz osnovnih in srednjih šol s starešinami JLA in vojaki Na začetku decembra je bilo tekmovanje rezervnih starešin v streljanju, od 11. decembra dalje pa se vrste razna športna tekmovanja Jutri. 16. decembra, bo ob 12. uri na Pokljuki svečanost v spomin padlih borcev Prešernove brigade V četrtek, 21. decembra, bo ob 18. uri osrednja proslava v festivalni dvorani na Bledu. SKOPJA LOKA - V škofjeloški občini sn pričeli praznovanje s športnimi srečanji. !» in 10. decembra so rezervne starešine izvedli strelsko tekmovanje, danes popoldan pa bo v vojašnici Jože Gregorčič v Skofji Loki šahovski turnir. Rezultate bodo razglasili jutri, 16. decembra, v škofjeloški vojašnici, kjer ho ob 9. uri tudi akademija ob svečani zaobljubi vojakov. Vse od 11. do 22. decembra pa potekalo srečanje mladincev in vojakov S. Saje KRANJ V torek se je na 32. sejo sešel izvršni svet kranjske občinske skupščine. Člani sveta so razpravljali o rebalansu finančnega načrta funkcionalne dejavnosti skupščine občine Kranj za letos in o i i-mesečni realizaciji, obravnavali ponudbe za odkup tem-Ijišč in nekatere kadrovske ter urbanistične zadeve, razen tega pa je bilo govora tudi o pripravah na sredino sejo zborov občinske skupščine. ŠKOFJA LOKA Na današnji seji občinske konference SZDL Skofja Loka bodo na dnevnem redu volitve v organe konference, sprejeli bodo programska izhodišča za delo, načela in merila kadrovske politike, razpravljali o pripravah na volitve v SZDL razrešil, sedanjega predsednika in Izvolili novega. Seja bo ob 16. un v sejni dvorani občinske skupščine. TRŽIČ lik decembra, bo ob 13. uri v Tržiču seja pred-\ Ponedeljek. 1H. d« *« m« ^ obravnavali bodo poročila sedstva občinske konference ^M> • odde|kih osnovne lak o prehodu na celodnevni po ufcvra ra7resitev sekretar* Kokrškeg« odreda v h rt ž ah. p r« d I o g / ^ £<-J občinske konference Jožeta * >' grtkdivo za seje zborov sekretarja, nato pa bodo pregledal, s. grao ^ skupščine občine Tržič. Preredko nas slišijo Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko zaključil U^JOSL razoravo o radijskem in televizijskem programu tudi kadrovsko pomagati, upo- ^ ._ , . ,J. . ——7™^ števati njihove želje po času od- u prihodnjem letu ter zagotavljanju materialne daijenja in se ne obnašati Po-osnove - l/rwBtf odnose med osrednjim RTV ^g^tSk JaSlSTc? središčem v Ljubljani m lokalnimi radijskimi po- strt i rimi — ATn 3. stran GLAS renjska večkrat pojavljati na ra------- .„ ^^v^^lt,„ft, m,11,- dijskih valovih osrednje postaje pomb, vendar naj višja naročnina prispeva h Z ^^£g«fco"£& lavcev z Gorenjske, oblikovati stajami — Na novo naročnino ni bistvenih pri "iar naj višja naročnina kvalitetnejšemu programu KRANJ — V vseh gorenjskih občinah so več ali manj uspešno organizirali javne razprave o prihodnjih programih ljubljanske RTV in financiranju. Gradijo je bilo deležno obravnave v organih SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij, v interesnih skupnostih in po krajevnih skupnostih ter v posameznih primerih tudi v združenem delu. Povsod je prevladala sodna« da je bilo gradivo za javno razpravo skrbno pripravljeno. Nikjer mu niso oporekali. Enako velja tudi za predlog višje naročnine, ki ga je skupščina RTV v torek že potrdila. Vendar višja naročnina po sodbi Gorenjcev ne sme biti potrošena za širjenje programa in dejavnosti RTV, temveč za višjo kakovost programa v sedanjem obsegu. Prav tako smo na Gorenjskem v javni razpravi poudarjali, da je treba urediti odnose med osrednjo RTV in lokalnimi radijskimi postajami. V gradivu za razpravo je DOGOVORIMO SE SEJA KAMNIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Na skupni seji vseh zborov občinske skupščine se bodo delegati sestali v četrtek, 21. decembra 1978, ob 16. uri v mali dvorani kina Dom v Kamniku. Med drugim bodo obravnavali predloge naslednjih dokumentov: — resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana v prihodnjem letu, — odlok o občinskem proračunu za prihodnje leto. — spremembo dogovora o zagotavljanju sredstev za delo temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. — odlok o načinu upravljanja in razpolaganja z rezervami, združenimi v sklad skupnih rezerv občine Kamnik. — soglasje k sklepu samoupravne stanovanjske skupnosti k določitvi stopenj amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1978 in 1979. Podana bo tudi informacija o sprejemu dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti za prihodnje leto in informacija začasnega organa o poteku sanacije v Tovarni usnja Kamnik. DOPOLNILA IN UKREPI ZA URESNIČEVANJE RESOLUCIJE Iz javne razpra Janja družbenega pl logi in pripombe obsegajo n*W gospodarstva. Za prihodnje leto so predvidena naslednja / Jfela: regulacija Nevljice v dolžini .100 m v krajevni skupnosti Srednja vas, obrežni zid in zidovi na strugi Tunjščice v krajevni skupnosti Moste, zaključna dela na Reki v Komendi, regulacija ureditve kamnometa na reki Tuhinjščici v krajevni skupnosti ; do Mlinščice v krajevni skupnosti rave prihaja predlog resolucije o politiki izva plana občine Kamnik za prihodnje leto. Pred-obsegajo zlasti spremembe na področju vod-b. Za prihodnje leto so predvidena naslednja sosvet in ponuditi večje tehnične možnosti. Razprava, ki jo je v ponedeljek organiziral medob- > činski svet SZDL, je prav tako predlagala, naj RTV na vse predloge in pripombe, nekatere so šle neposredno na RTV, druge §a na republiške konference ZDL, pripravi ustrezne odgovore in pojasnila! Na najrazličnejše pomanjkljivosti radijskega in televizijskega programa so opozarjali v javni razpravi. Nekatera področja Gorenjske slabo sprejemajo radijske in televizijske programe, prvi radijski program pa je celo opešal. Vzgojne in izobraževalne oddaje niso usklajene z učnimi programi po osnovnih šolah, razen tega pa ga je preveč v srbohrvaščini. Dobrodošle so pogostejše ankete med poslušalci in gledalci, nanje pa je treba odgovarjati v rednem radijskem in televizijskem programu. Praznični programi šepajo in niso vabljivi, filmi so na sporedu prepozno, kar velja tudi za nekatere druge privlačne oddaje, kritike vreden je jezik, izpopolniti in približati ljudem pa je treba kulturni program. Premalo programa nastaja neposredno med ljudmi. Truditi se je treba za primernejše in privlačnejše prikazovanje naše zgodovine. Radijski programi morajo biti vsestransko sestavljeni, saj vsi na primer ne morejo sprejemati vseh programov in so zaradi tega prikrajšani. Ponedeljkova razprava pa je opozorila tudi na organiziranost lokalnih radijskih postaj na Gorenjskem (Jesenicam in Tržiču se utegnejo pridružiti še Žiri) in na pokrivanje programov le- teh posameznih predelov Gorenjske. J. Košnjek ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske obvešča da od 25. 12. 1978 do 15. 1. 1978 ne bo odobravala potrošniških kreditov v leta Pol Poljane praznujejo spomin na poljansko vstajo 1941 krajevna skupnost jane praznuje svoj krajevni praznik. Letos ga bodo počastili s številnimi prireditvami, ki se začenjajo že jutri, ko bo tradicionalni pohod po poteh poljanske vstaje. Pohoda se bodo udeležili preživeli borci, mladina in drugi krajani. Obiskali bodo spominska obeležja v Dobju. Srednji vasi. na Brdih. V Lovskem hrdu in na Malenskem vrhu. V nedeljo. 17. decembra, bo ob 15. uri proslava v počastitev krajevnega praznika Poljane, na kateri bosta sodelovala nonet Hle-tmš in poljanska mladina s kulturnim programom, podelili pa bodo tudi priznanja krajevne skupnosti za letos. Po proslavi bo zabava s plesom. V soboto. 23. decembra, ob 9.30 pripravljajo tekmovanje v smučarskih tekih Po poteh poljanske vstaje. Prireditev organizira športno društvo Poljane in se ga bodo udeležili športniki iz vse občine. Ce ne bo snega, bo tekmovanje potekalo v obliki krosa. Praznovanje dedka pripravlja krajevna skupnost v sodelovanju s krajevno konferenco in učenci osnovne šole Poljane za vse predšolske otroke in za šolske otroke do 4. razreda. Prireditev bo v nedeljo. 24. decembra, ob 14. uri. L B. Zavzeteje za celodnevno šolo Šmartno, priključek Osranec „ Kamnik popravilo razbremenilnika med Brniško in Vodiško cesto redno vzdrževanje jezov in podslapij na strugi Kamniške Bistrice in podaljšanje ribnika navzgor v krajevni skupnosti Go- - Tunjščico in za Pšato od Knmendt podaljšanje ril lana bosta načrta za Tunjščico Erzarjevega jezu, v sklopu mestne obvoznice pa načrt > 'irMirjt-ven« J«-----« - -------t"~ " . j . . . r — Hočevarjevem jezu« ob Mehanični delavnici Viatoria Izvršni svet pa je pripravil tudi predlog ukrepov za uresničevanje nalog družbenega plana občine Kamnik za prihodnje leto, ki natančneje opredeljujejo tudi odgovornost posameznih nosilcev planiranja. OBČINSKI PRORAČUN ZA PRIHODNJK LETO V javni razpravi je bil tudi osnutek proračuna za leto 1979. Ob ponovnem preverjanju realnosti ocenjenih prihodkov so bili izvršeni nekateri popravki. Davek od kmetijstva se je znižal za 170 000 dinarjev, dohodki od sodnih taks za 100.000 dinarjev ter visoko ocenjena sredstva presežka iz prejšnjih let /a 300.000 dinarjev. Za dohodke upravnih organov je predlagana vsota 1357 000 dinarjev. Dohodki so se torej povečali za 600.000 dinarjev in znašajo 46.900.000 dinarjev, s čimer je povprečna rast vseh vrst prihodkov 17,8-odstotna. Na osnovi dodatnih zahtevkov porabnik OV proračuna so predlagi 270.01 lezbo Na osnovi uuu«*«"" "■...... ■ . '.............. edlatfana naslednja usklajena povečanja: za temeljno sodišče 0 000 dinarjev, za javno tožilstvo 23.500 dinarjev in za ude->bo SO Kranj za gozdno inšpekcijo 1000 dinarjev. Na novo je vnesena postavka za sofinanciranje ureditve doma ZB v Banjo-iah 160 000 dinarjev, del sredstev za obnovo pročelja upravne zgradbe v znesku 140.000 dinarjev ter za višje prihodke obraču- zgradbe v zn-------- nan 1-odstotni rezervni sklad SPREMEMBA ODLOKA O UPRAVLJANJI' IN RAZPOLAGANJU Z REZERVAMI na sklada skupnih rezerv kamniške občil., prej ugotavljala potrebo po izvršitvi ustreznih spre-vnega odloka o ustanovitvi sklada iz leta 1971 ter testave skupščine sklada. Zvezni zakon o sredstvih ___A.. 1.1___I _ A _ _I____• ■ ■ • - ■ Skupščina lete 1976 na memb veljav le^^M^njeTkoncVm preteklega leta. zbori republiške l Ifiine pa so že obravnavali delovne teze za republiški ? Predlagani občinski odlok temelji na teh osnovah, izvrš-%aZ»i na ie že obravnaval predlog odloka in ga hkrati dal v raz-n»vn vsem delovnim organizacijam, ki združujejo sredstva v sklad Vsebino odloka so delovne organizacije podprle, prav tako tudi dosedanja skupščina sklada skupnih rezerv. Predlo* odloka torej poleg usklajanja z /veznim zakonom vsebuje predvsem spremembe sestave skupščine, ki temeljijo na delegatskih načelih. AMORTIZACIJSKE STOPNJE STA AMO« ,N STANOVANJ « mouDravna stanovanjska skupnost daje zborom občinske »kunščine predlog za soglasje k določitvi amortizacijskih sto-sKupsci" k jske njfte m stanovanja v družbeni lastnini. T*"' *bi znašale v letu 1978 0.25 odstotka, v letu 1979 pa 0.32 od-* *ifJ d revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma atotka oa M. Volčjak stanovanj. POPNJE STANOVANJSKIH HIS Obrtniki za določene namene iz skupne porabe Kamnik — Samostojni obrtniki kamniške občine, ki zaposlujejo delavce, v teh dneh podpisujejo samoupravni sporazum o združevanju sredstev iz skupne porabe za dolo-če Tako združena sred- stva bodo porabljena za rekreacijo, kulturno dejavnost, proslavo in socialno pomoč ter za obdaritev otrok zaposlenih delavcev ob praznovanju dedka Mraza in za obdaritev delavk ob Dnevu žena. Sredstva se bodo namensko porabljala na osnovi sprejetega programa in finančnega načrta, ki ga bodo do l.">. januarja za tekoče leto izdelale osnovne organizacije sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih v sodeelovan ju z Združenjem samostojnih obrtnikov. Samostojni obrtniki bodo tako namenili 150 din na zaposlenega delavca za tekoče leto. v skladu z merili za razporejanje čistega dohodka, sprejetimi za občino Kamnik, pa za obdaritev otrok v starosti od dveh do dvanajst let in zaposlenih delavk 5 odstotkov poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v gospodarstvu SH Slovenije v preteklem letu. kar znaša 230 din za obdarovanca v letu 1978. Pobudnik akcije, ki je prva te vrste pri nas. je občinski sindikalni svet. Podpisniki sporazuma pa so poleg samostojnih obrtnikov, ki zaposlujejo delavce in občinskega sindikalnega sveta tudi osnovne organizacije sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih in Združenje samostojnih obrtnikov kamniške občine. Hkrati pa je davčna uprava občine Kamnik Že sporočila, da bo na osnovi samoupravnega sporazuma plaćane prispevke upoštevala pri ugotavljanju davčne osnove kot odbitno postav-ko. Pri samostojnih obrtnikih, ki se ne bodo odločili za združevanje sredstev iz skupne porabe za določene namene, tega seveda ne bo upoštevala. Samoupravni sporazum bo namreč veljal ne glede na število samostojnih obrtnikov, ki ga bodo podpisali- M. Volčjak \^ Tržič — Z razvojem celodnev ne osnovne šole v Tržiču nikakor ne moremo biti zadovoljni. Prehod sicer traja že polna tri leta. vendar pa so vanj vključeni le nižji razredi. Da pa bi srednjeročni program prehoda na celodnevno šolo v celoti uresničili, se bodo morale v akcijo vključiti vse sredine, še zlasti pa družbenopolitične organizacije, čeprav glavna teža še vedno sloni na vodstvu šol in izobraževalni skupnosti. Možnosti za celodnevni pouk v Tržiču so v vseh podružničnih šolah, kot tudi v Križah in v osnovni šoli heroja Grajzerja. Kakšne prednosti prinaša celodnevni pouk, ne kaže ponavljati. Pomislimo pa vendar na to, da je v tržiški občini zaposlenih več kot 52 odstotkov žensk, kar slabo vpliva na varstvo predšolskih in šolskih otrok, hkrati pa tudi na družbenopolitično aktivnost žena. Trenutno je v tržiški občini le 10 odstotkov otrok, ki hodijo v celodnevno šolo. Če hočemo zadovoljiti še drugih 90 odstotkov in njihove starše, zanemarjanje zastavljenega programa ni opravičljivo. J. Kepic Spoštovanje obveznosti Socialni zavod za varstvo odraslih v Tržiču naj bi bil do zime pod streho, odprt pa za prihodnji dan republike — Kritika izvajalcu del SGP Tržič in nekaterim organizacijam združenega dela TRŽIČ - V programu gradnje družbenih objektov, za katerega so se pred dvema letoma odločili delovni ljudje tržiške občine na referendumu, zavzema osrednje mesto socialni zavod za varstvo odraslih ali po domače dom za ostarele občane. Razen zavoda je v istem programu še gradnja centra za usmerjeno izobraževanje in večnamenska dvorana. Denar za uresničitev programa se bo do 1981. leta natekal iz treh virov: iz sredstev skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja Slovenije, iz samoprispevka delavcev po stopnji 1,5 odstotka od čistih osebnih dohodkov — sem lahko prištejemo tudi prispevke kmetov in obrtnikov — ter iz dohodkov organizacij združenega dela, ki so v ta namen podpisale družbeni dogovor. Družbeni dogovor seveda ne obvezuje tistih temeljnih organizacij, ki ga niso podpisale. Teh je kar nekaj, med njimi tudi Bombažna predilnica in tkalnica. A še tiste, ki so ga podpisale, ga vse ne izpolnjujejo. Do konca novembra letos se je tako nabralo za dobro milijardo starih dinarjev manj kot je bilo po finančnem planu predvideno. Ko je v torek o tem razpravljal odbor za uporabo sredstev samoprispevka pri občinski konferenci SZDL Tržič, ni mogel mimo kritike na račun tržiških temeljnih organizacij; tistih, ki družbenega dogovora niso podpisale, in tistih, ki so ga, a se manj »požvižgajo«. Kritike je bilo deležno tudi Splošno gradbeno podjetje Tržič, ki je prevzelo gradnjo zavoda za varstvo odraslih. Odprt naj bi bil prihodnje leto pred dnevom republike, do letošnje zime pa naj bi ga spravili pod streho. Strehe zavod zaenkrat še nima in je do konca leta tudi ne bo imel, čeprav po zagotovilih SGP mrtve sezone ne bo in bodo beton ogrevali s paro (letošnja jesen je bila res grda, kaj?). Vprašanje pa je, kako bo s kasnejšimi obrtniškimi deli. Člani odbora se namreč bojijo, da bi utegnila trpeti kvaliteta teh del, ker bodo roki zaradi zamude SGP skrajno napeti. Predračunska vrednost gradnje zavoda za varstvo odraslih znaša 32,476.270 dinarjev brez zunanje ureditve in notranje opreme. Znesek bo zaradi podražitev gradbenega materiala nekoliko višji, dokončni stroški pa bodo predvidoma znani januarja, ko bo podana tudi vrednost zunanje ureditve in notranje opreme. Člani odbora o uporabi sredstev samoprispevka so spregovorili tudi o načrtih preostalih dveh objektov: centra za usmerjeno izobraževanje in večnamenske dvorane, ki pa so še nekoliko v megli. Tržiška občina je namreč iz mreže usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem izpadla, čeprav ga tržiško in gorenjsko združeno delo potrebuje. Kako s centrom navsezadnje bo, bomo verjetno zvedeli že kmalu po novem letu. H. Jelovčan J Zadovoljen kupec — vse dobro Fužinarjevih 10 let Jutri, 16. decembra, bo poteklo 10 let, odkar je bila na Jesenicah odprta nova prodajalna FUŽINAH — prodajna enota Kovino-tehne iz Celja. Pravzaprav je to blagovnica, kajti v trgovskem svetu velja načelo, da trgovine, ki presegajo 400 kvadratov, spadajo med blagovnice. Tako je FUŽINAR ena redkih blagovnic na Gorenjskem že od vsega začetka, ko je začela poslovati v novi trgovski hiši, ki jo je pred 10 leti na Jesenicah zgradil Gradiš. Kovinotehna Celje je kot delovna organizacija, ki je bila že takrat registrirana za uvoz, izvoz, notranjo trgovino in inženiring, bila zainteresirana, da razširi svojo prodajo tudi na Gorenjsko. To ji je narekovala tudi povezava s trgovskim podjetjem UNIVERZAL Jesenice, ki se je specializiral za prodajo blaga na debelo. Bilo pa je tudi v občinskem interesu, da pride v občino močna trgovska organizacija, ki bo sposobna Jesenice in okolico oskrbovati s proizvodi široke potrošnje, oziroma s tehničnim blagom. Za začetek so se specializirali na belo tehniko, elek-tro in vodno instalacijo, potem pa so začeli širiti svoj oddelek inštalacij tudi na inštalacije za centralno ogrevanje, betonske mešalce itd. Zadnje čase pa težijo za tem. da bi imeli popolno izbiro rezervnih delov za ves svoj prodajni program. Vedno so sledili novostim v proizvodnji in njihova trgovina je bila vedno dobro založena. V začetku so se držali samo enega proizvajalca bele tehnike, oziroma gospodinjske opreme. Gorenja, so pa na željo potrošnikov in zaradi same izbire v blagovnici morali to razširiti tudi na vse ostale proizvajalce. Se vedno so pri nas težave s servisi za tehnično blago. Najmanj jih je še z Gorenjem, ki ima to službo od vseh najbolje organizirano. Zelja kolektiva je. da bi kupcu prodajali vedno dobro blago. Vpliva na proizvajalca sicer ne morejo imeti, toda narede vse. kar je v njihovi moči. da želji kupca ust režejo, da je kupec zadovoljen. Pri FUŽINARJU velja načelo: zadovoljen kupec — vse dobro. Prostori so že vsa leta isti. Načrtujejo pa, da bi se tudi skladiščni prostori v kleti uporabili za trgovino, ker je bilo že ob gradnji tako načrtovano. Seveda pa bi potem potrebovali nova skladišča in v naslednjem srednjeročnem planu naj bi se gradila na Koroški Beli. Do tedaj pa bo treba še malo potrpeti. Vsi pri FUŽINARJU se trudijo, da bi nji- Kaj pravijo kupci? Tinca Zima z Dovjega, blagajničarka v bližnji restavraciji TRIGLAV na Jesenicah Zmotili smo jo pri nakupu Go-renjeve pečice — keloriferja za dodatno ogrevanje v lokalu. d;i ne bo deklet zeblo: »Stalna stranka sem pri FUŽINAIMU: pa naj gre za službo ali za moje gospodin i-stvo. Všeč mi je. ker je blago po trgovini tako lepo razporejeno. Res imajo veliko izbiro. Zamrzovalno skrinjo sem tu kupila, posodo; no. kaj bi naštevala, s.n vedno kaj iščem. Pa darila' Zanje tu vedno najdeš kaj primernega « mi še vedno dobro dela — in antene. Kako bi se človek znašel, katere antene odgovarjajo prav za nas. če bi ti prodajalec ne povedal. Pri FUŽINAIMU pa so se ob novih TV oddajnikih na Me-žaklji in Katarini prav posebej strokovno pripravili za antene. No. morda še majhna kritika. Imajo tudi oddelek plošč in kaset. Moram reči. so aktualni, dobiš najnovejše hite. toda tiste kvalitetne glasbe, ki bi našo mladino tudi kulturno in estetsko vzgajala, pa ni. Mogoče bi morali v bodoče mislit i t udi na to Dr. Aleksander Rjazancev »Pri FUŽINAIMU sem stalni kupec. Moram reči. da je v teh 10 letih trgovina naredila svoj razvoj. Sicer se zgodi, da tudi ne dobiš vedno tisto, kar iščeš, loda pozdraviti moram njihovo aktualnost: pri njih dobiš vedno artikle, ki so čisto novi. ki so komaj prišli na trg« Aleksander Ažman, izdelovalec spominkov z Jesenic Prišel je pravzaprav le bolj na oglede. Omaro za za in rxo vanje živil išče. pa bi rad vedel. eči za spominski hiši v Do slovčah in Vrbi. -Kar imam opravka s FUŽIN ARI KM. moram povedati, da sem tu še vedno vse dobil. Ce pa ni bilo tu, pot eni tudi nikjer drugje na Jesen Mah m bilo dobiti te stvan. Na Jesenicah velja rek.če rti pri Fužinarju. tudi drugje ni. Všeč mi je. ker proda jalci znajo tudi svetovati. Pred leti sem tu kupoval barvni televi zor - enega prvih i/ Gorenju in Franc Bergant. Lipce pri Blejski Dobravi Po plavač za kotliček |e prišel 16 let imajo starega doma in kot vse kaže. takih lipov ne delajo več Zamenjati bo treba cel kotliček in zdaj mora pomeriti. če bo nov odgovarjal. »Za vse večje nakupe prihajam k FUŽINAIMU Tako sem tukaj kupil štedilnik, pred dnevi samokolni< o . . Odličnoj«, ker je parkirišče tako blizu. In še vedno sem bil dobro postrežem Tudi če je kdaj kakšna rekla macija. jo z razumevanjem sprejmejo in ti pomagajo, da prideš rjo dobrega blaga in da si zadovoljen. Za vse jeseniške trgovine tega ne bi mogel reči « hova blagovnica na svojih policah nudila kupcu čim več, čim boljše blago in čim cenejše. Poslovati z minimalnimi stroški! Le 12 zaposlenih je v blagovnici FUŽINAR. In to vsa leta enako, vse od ustanovitve. Ob konicah kot so dnevi po plači, dnevi pred prazniki, ko se v blagovnici tare kupcev, dela v blagovnici ves kolektiv. Tudi vodja blagovnice, tudi ves administrativni kader. Sicer pa administrativnega kadra v FUŽINARJU sploh ni. Vsi so trgovci in kadar zapne, je kupec prvi in pisarniško delo mora počakati! FUŽIN AR J A pa ne poznajo samo -Jeseničani. Pozna ga vsa Slovenija. Že deset let namreč tudi gostuje vsakokrat na sejmu v Kranju, štirikrat na leto. Le to jesen niso šli in res niso pričakovali, da bodo kupci tako reagirali. Ker jih niso našli na običajnem prostoru, tam na desno od vhoda, so prihajali na -Jesenice, spraševali zakaj niso na sejmu . . . Sejem je garanje, to ve le tisti, ki se jih udeležuje: postavljaš paviljon, pripravljaš blago. (ene. popuste, prodajaš, svetuješ, razlagaš in potem spet podiraš . . Konec enega sejma, že se moraš pripravljati na naslednjega' Pa če je dosti blaga in to dobrega še gre: kupec ho prišel, kupil, zaslužek bo tU in kupec bo zadovoljen. Toda. kot smo bili priča razgovorom z vodjo blagovnice FUŽINAH J ožetom Režkom. s sejmom, ki se danes odpira v Kranju, so same težave: ni blaga' Pomanjkanje pralnih strojev, zamrzovalnih omar in skrinj, ni dobiti trajno žarečih štedilnikov, kotlov za centralno ogrevanje, radiatorjev Crnobelih televizorjev že tri mesece ni! Potem se pa pojdi trgovca! Kupec pa pričakuje, da bo na sejmu VsegH Tudi tokrat se bodo not rud ili pri FUŽINAIMU in storili vse. kar je v njihovih močeh da njihov paviljon ne bo brc/ tako iskanih pralnih strojev, televizorjev, radiatorjev, gorilcev itd. Kako težko je dopovedati kupcu, da nečesa ni. ko smo bili vajeni, da je bilo polno vsega, da smo bili tako) postrežem, blago takoj dostavljeno Deset let FUŽIN AR J A pomeni tlldi 10-let ni jubilej nekaterih FUŽINA RJE VI H delavcev, k. vsa ta leta žive tesno / blagovnico in njenimi kupci. Jožica Guštin i/ Mrežnice pri FUŽINARJU že vsa letfl dela na poslovni dokumentaciji, Pred tem je bila ž«> pri U ni verzalu in / njim pred desetimi leti prišla v hišo. Jožica je \ FUŽINAIMU delegat v I )S t o zda Tehnične trgovine in zastopa FUŽINA IMA v Celju, istočasno pa je llldi predsednik samoupravne delovne skupine in zbora delavcev »Precejšen razvoj se čuti v naši blagovnici«, pravi Jožica, »vidi se že po prometu, ki raste vsako leto. Pa tudi samoupravno smo se razvili, kljub temu. da smo majhni in tako oddaljeni od matične Kovinotehne. Ta razdalja se danes vse manj čuti. Zadovoljna sem tudi z obveščanjem. Želela bi le več sodelovanja domačega kolektiva na naših zborih, predvsem od mladih. Sestajamo se po potrebi, po delu. težko pa je za nas vse, ker imamo deljen delovni čas. Dobro je organiziran tudi sindikat in Že tesno povezan z občinskim sindikalnim svetom na Jesenicah. Mladina pa je s svojo organizacijo Aele začela in upam. da bo Kolektiv blagovnice hI Žl SAR : Jesenic se oh Ml-letniči obstoja zahvaljuje vsem kuncem :<>-sfovmn: prijateljem ?a sodehi-vanje ter jim že/i še veliko n<> slovnih u spe h- i cene so konkurenčne. Sicer se pa spoprijemamo z vsemi težavami trgovskega poklica: inventure, sejmi, pa ti gre nedelja, praznik. Včasih traja delavnik kar od šestih do šestih ali pa še dlje. In potem še ta deljeni delovni čas. Sindikalna lista sicer zagotavlja nadomestilo za deljen delovni čas, toda denar ne odtehta tega Želja vseh nas je, da bi prešli na celodnevno poslovanje, zavedamo pa se, da to ne bo mogoče prej, predno ne pridobimo novih poslovnih prostorov in ne povečamo poslovanja.« Albina Berus, pomočnik p. vodje, je prodajalka z dušo in srčen Po vsej blagovnici jo je čutiti. Prodaja, svetuje, zapolni police na nov kjer se pokaže luknja - police morajo pri dobrih trgovcih biti vedno polne! - in spet se vsa pOSVet', stranki. Nikoli zlovoljna, za kunca ima vedno prijazen obraz . .. tudi storila svoje. In želje? Rada bi boljše delovne pogoje, vsaj delovni prostor z dnevno svetlobo, toda razumem in vem. da je zaenkrat to neizvedljivo. Edini možni pisarniški prostor je trenutno v kleti, kajti tudi mi moramo biti blizu kupcu, da uredimo vse potrebno okrog kreditov itd. Vendar upam, da bo tudi za nas še posijalo sonce!« Jože Beton ie oddclkovodja pri instalacijah, Prej ie bil <>i>tik v firmi - pn Universalu so včasih imeli prodajalno z optiko — pa a*1 i** prekvalificiral V trgovca. »Ce je dobro blago, dobra zaloga, je najbolje, najhuje je pa kupcu dopovedovati, d« blaga ni. Potrpeti je treba včasih. Mislim pa, da smo vseeno dobro založeni, da imamo dobro izbiro in tudi »Kupec naj čuti, da si tu zaradi njega, da si mu ves čas na voljo, da ga seznaniš z vsako podrobnostjo o blagu, o tej in oni kvaliteti. Povej mu tudi slabe strani, če je potrebno. V blagovnici se vedno trudimo, da dobimo v trgovino dobro blago, kajti le z dobrim blagom bo kupec dobro postrežen. In poskrbeti je treba, da tako dobro blago kot ga dobiš, tudi oddaš. 70 odstotkov dela ima prodajalec s samo pripravo blaga, le 30 odstotkov pa s samo prodajo. Kar pomislite kaj vae ie treba postoriti: naročeno, dobavljeno, zloženo s kamiona, točno prevzeto, oštevilčeno, spravljeno v skladišče, zloženo na prodajne police — šele tu nastopi kupec. Pa vendar, če bi Je enkrat šla v šolo, bi bila še enkrat trgovka.« Jože Kežek, vodja blagovnice FUŽINAH je prav tako med juhi lanti. Že deset let vodi blagovni, skrbi, da i«' vedno polna, da so v njej takoj vse tehnične novosti, ki k pojavijo na trgu. Njegovo načelo ja poceni kupiti - poceni prodati, tu1 da bi seveda pri tem kakorkoli trpela kvaliteta proizvoda. »Kupec, ki je solidno postrežen. se vrača.« pravi Jože. ki je bil pred desetimi leti eden najmlajših vodij trgovine pn nas. »FUŽINAR je bila pred desetimi leti prva trgovina s tehničnim blagom na Jesenicah, urejena na samoiz-birni način. Ljudje se sprva kar niso mogli privaditi na to. da med njim in prodajalcem m pravega pulta in da je prodajalec tu predvsem svetovalec. Toda kaj kmalu so se privadili na to, kajti to poslovanje se je izkazalo kot zelo uspešno. Trgovina je pregledna, naša stalna skrb pa je, da je vedno napolnjena z belo tehniko, akustiko, posodo in gospodinjskimi aparati, steklom in porcelanom ter inštalacijskim materialom za centralno ogrevanje, vodno in elektro ter orodjem. Morda še malo o rezultatih poslovanja. Leto 1968 smo zaključili z 18 milijoni prometa, 1969. s 512 milijoni, 1972. z dobro itaro milijardo, za prihodnje leto pa načrtujemo že 4 milijarde.« Začetki KOVINOTEHNE Celie segajo tja v leto 181 o, ko je^ot privatno podjetje OBkrbovalo mesto Celje s proizvodi metalurgije »n metalno je nastalo leta 1954 vanjem manjših podjet. -delovna organizacija, ki K bila registrirana za uvoz iz voz, notranjo trgovino in inže niring. Z referendumom lan •kega oktobra sta se združil. DO KOVINOTEHNA in TBH- NOMERCATOR C«1'*' nastalo prav tako *«J™eva njem trgovskih podjetij v te ,JPred kratkim se je ta zdru-Zl trgovska organizacija odločila, da posluje pod en m •amim imenom - ^OViPJu TEHNA, ki obsega TOZV V r TBGO^Na TOZD Maloprodaja »T«. TOZU INŽENIRING, 7»ZD SKLAI) ^VeNrzTaRlNSP 0?i'.™S T?™SELBNEGA POMENA AOP ter skupnost skupnih ajakov, opremljenost prpdaj nih in skladiščnih po vri>.n .n ne nazadnje uvedena avtoma ika obdelava P«0«^^'^ garancijo za nadaljn. «p dek Delovna organizacija KOVINOTEHNA je usmerjena na domače in \noze^Z^0 ice Poleg težnje za Čim boljšo SpSS. V de*e'ah Temv to ni delovna or«a-•S . P«dro*ja proizvod-nie ie raziskovalno delo pri Razvojnim centrom iz Celja in ^rezultat napor«, M so ga vložili vsi delavci ^OVIJNU TEHNE, je prejem|eneR. od največjih mednarodnih pri sninj za kvalitetno delo v trgovini za leto 1977 -TEGA MERKURJA. _____;--' Zaposlovanje naj bo načrtno TRŽIČ — V zadnjem obdobju so bile v tržiški občini dokaj pogoste razprave o stanju na področju zaposlovanja. Kritike, ki so bile izrečene na račun zaposlovanja v organizacijah združenega dela tako v gospodarskih kot družbenih dejavnostih, so letele predvsem na slabo organizirane kadrovske službe znotraj teh organizacij, ki premalo pozornosti posvečajo načrtovanju potrebnih delavcev in njihovemu izobraževanju, premalo pa je narejenega tudi na področju urejanja življenjskih in kulturnih razmer delavcev. Zato je občinski svet Zveze sindikatov v Tržiču pripravil širšo razpravo, ki naj bi prinesla nekatere zaključke, potrebne za uspešno reševanje vprašanj s področja zaposlovanja. Osnova za razpravo so bili podatki, ki jih je svet pripravil skupaj s Skupnostjo za zaposlovanje in kažejo številna odprta vprašanja v zaposlovanju tržiške občine. • Več potreb kot delavcev Če se ozremo po številu zaposlenih v občini, vidimo, da je bilo lani v družbenem in zasebnem sektorju poprečno 58K9 delavcev, od tega skoraj 47 orfstofftov žensk (ta številka je v letošnjem prvem polletju narasla na 52,7 odstotka!). Ogromna razlika je opazna tudi med številom razpisanih del in njihovim pokritjem, saj so v občini v prvih šestih mesecih letos potrebe po novih delavcih kar za dobrih 25 odstotkov večje kot je njihovo pokritje. Zato je tudi razumljivo, da je odstotek brezposelnih delavcev izredno nizek in se še znižuje. Iz drugih republik se je v zadnjih dveh letih in pol zaposlilo v tržiških organizacijah združenega dela :I74 ljudi, kar pomeni v zadnjem polletju 7f>.2 odstotka vseh na novo zaposlenih delavcev. Na učence, ki so letos zaključili osnovno šolo. namreč ni mogoče kaj dosti računati, saj jih od skupaj 187 večina nadaljuje šolanje v poklicnih ali srednjih šolah. Pri tem je v občini dokaj zadovoljivo rešeno štipendiranje. Iz pregleda letošnjih potreb po novih delavcih je razvidno, da tržiške organizacije združenega dela iščejo največ kvalificirane in priučene delavce, medtem ko so zelo padle potrebe po nepriučenih delavcih, saj ]e-ti predstavljajo samo dobrih K) odstotkov lanskih potreb po tem profilu Tako visok odstotek strokovnih delavcev je vsekakor povezan s prizadevanji za boljšo strukturo dela. moderno tehniko in tehnologijo v industrijski dejavnosti. Zato tudi ni čudno, da so potrebe po učencih V gospodarstvu v tržiški občini v primerjavi z lanskim letom letos porasle za 5 odstotkov, medtem ko so se v vseh drugih gorenjskih občinah znižale. 0 Družbeni standard zaostaja Z zaposlovali jem . novih delavcev, predvsem listih iz drugih republik, je vsekakor tesno povezana tudi stanovanjska problematika. V Tržiču ugotavljajo, da je samoupravni sporazum o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev žal podpisalo le 12 temeljnih organizacij /.druže-nega delu ali drugih samoupravnih skupnosti, ki predstavljajo približno 48 odstotkov vseh zaposlenih delavcev. ' . • \l'Z.te'*K'*v Uresničevanie gradnje stanovanj ni spodbudno. V srednjeročnem programu je predvideno, da bodo v Tržiču do l!)80. leta /gradili .<-l2 družbenih in 273 zasebnih stanovanj. Poprečno bi torej morali vsako leto zgraditi <>8 družbenih in •">■! zasebnih stanovanj, kar pa ne drži. l'o prvih dveh letih srednjeročnegn obdobja so v zaostanku za 15» stanovanj V družbeni in 5 stanovanj v zasebni lasti, letos pa je še slabše: /.grajenih bo samo 21 stanovanj, medtem ko je prosilcev /a različno velika stanovanja 199. Vzrokov za nedoseganje plana stanovanjske graditve je več. glavni pa je ta. da Tržiča ni združujejo manj denarja za stanovanjske namene kot prejšnja leta tako v občinskem merilu kot v nekaterih temeljnih delovnih sredinah. Hitra rast zaposlovanja pa poleg težav s stanovanji povzroča še kup drugih, nič manj perečih. Med njimi je gotovo najbolj očitno vprašani«; otroškega varstva. Vrtci so že zdaj prenapolnjeni, čeprav je V organizirano družbeno varstvo vključenih le okoli M odstotkov otrok, posebno vprašanje pa predstav I ja jo obrati družbene prehrane, ki jih imajo le nekatere Večje organizacije združenega dela. ^ Kako iz težav? V razpravi, ki jo je organiziral občinski svet Zveze sindikatov m so se je udeležili poleg članov predse.l stva tudi predstavniki večjih organizacij združenega dela. skupnosti za zaposlovanje, socialnega skrbstva, otroškega varstva in stanovanjske skupnosti ter skupščine občine Tržič, je bilo rečeno, da morajo vse organizacije združenega dela izdelati plane kadrovskih potreb za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno obdobje, in sicer na osnovi nameravanih razširitev proizvodnje ali preusmeritve, ki bi zahtevala prekvalifikacijo ali pridobitev novih poklicev. Ti plani so še posebno pomembni pri poklicnem usmerjanju učencev osnovnih šol. S tem v zvezi je bila izražena tudi misel, naj bi. večjo skrb posvetili zaposlovanju invalidov in prekvalifikaciji že zaposlenih invalidov, ne bi pa smeli pozabiti tudi na zdomce in njihovo ponovno zaposlitev v domači občini. S strokovnim in načrtnim delom kadrovskih služb, ki bi morale med drugim tesneje sodelovati tudi s skupnostjo za zaposlovali je. bo mogoče urejati in načrtovati politiko zaposlovanja v tržiški občini. Ob tem pa ne bi smeli pozabiti na družbeni standard dela vcev kot so stanovanja, vrtci, šole. obrati družbene prehrane in podobno, zato naj bi vsaka organizacija združenega dela sestavila analizo trenutnega stanja na tem področju. Ponovno bo treba sprožiti akcijo za podpis samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih v vseh organizacijah združenega dela. ki ga še niso podpisale, treba pa bo tudi zaostriti odgovornost za njegovo uresničevanje. V razpravi je bilo poleg tega rečeno še. naj bi preučili možnosti za izgradnjo samskega doma za delavce, katerega naj bi zgradili z združevanjem denarja. Se posebej pa je bila izražena želja, naj bi bili razvojni plani organizacij združenega dela usmerjeni v modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje, ki ne ho zahtevala dodatnih zaposlitev, sicer pa naj bi lete usmerile proizvodnjo v manj razvita območja, kjer je nezaposlenih ljudi dovolj. Celotno problematiko zaposlovanja bodo obravnavali tudi delavci v osnovnih organizacijah sindikata, dopolnjena z analizami in novimi izhodišči pa bo po razpravi v družbenopolitičnih organizacijah prišla na dnevni red tudi v zborih skupščine občine. H. -Jelovčan Dolgoletne obljube Naklo - Zbor krajanov Naklega se je seznanil z osnutkom resolucije o družbenoekonomskem razvoju kranjske občine v prihodnjem letu. Menil je. da je dokument izredno skrbno pripravljen, da pa v njem ni nekaterih nalog, zanimivih za Naklo, čeprav je o njih govora že nekaj let. Naklanci so opozarjali na neures-ničevanje dogovora, da bo treba stanovanja za učitelje graditi tudi po večjih podeželnih središčih in ne le v občinskem središču. Tudi zaradi tega imajo nekatere podeželske šole težave s prosvetnim kadrom, prav tako pa učitelji, ki stanujejo drugje, niso tako povezani s krajem. Krajani v osnutku resolucije prav tako ne najdejo predvidene regulacije poteka, ki teče skozi Naklo in St rabin j iti povzroča številne težave in poplave. Opozorili pa so na neizpolnjeno obljubo, dano pred leti. da bodo Živila zgradila v Naklem sodobno trgovino. Zbor krajanov je zadolžil svet krajevne skupnosti, na i se o tem pogovarja z zastopniki podjetja. Prav tako pa je pereč nakelski problem kanalizacija. Glavni vod s čistilnimi napravami bi veljal okrog stare milijarde dinarjev. Ker pa ne bo služil le krajanom, temveč tudi združenemu delu. bo nujna skupna akcija in sofinanciranje. Graditi pa jo bo treba tako. da bo koristna tako za krajane kot podjetja, ki imajo v Naklem svoje obrate... , i < . . i ~Jk r V premislek Ne le društveni shodi Zimski čas odlikuje poleg snega, ledu, neočiščenih pločnikov, prehlada ter vrst ob žičnicah tudi prava invazija občnih zborov najrazličnejših družbenih organizacij in društev. Ob upoštevanju dejstva, da v Sloveniji deluje prava mala množica teh interesnih združenj (mimogrede: oblikovana so na okoli 250 različnih interesnih področjih} ti občni zbori niso nepomemben društven dogodek, pač pa politična manifestacija širšega pomena. Na Gorenjskem smo ob analizah o delovanju delegatskega sistema pa tudi ob sedanji akciji volitev v SZDL poudarjali pomen interesnega združevanja občanov ter vključevanja teh združenj tako v SZDL kot delegatski sistem. Hkrati smo v vseh občinah ugotavljali, da na tem področju marsikaj škriplje; nova društva rastejo kot gobe po dežju, v delegatskem sistemu ter v samoupravnem odločanju na vseh ravneh pa jih ni čutiti. Oziroma je, a to bolj poredko in le ob delitvi denarja. Ni malo primerov, daje ravno odsotnost delegatov iz družbenih organizacij in društev (primer so skupščine kulturne, telesnokulturne skupnosti) povzročila nesklepčnost. Na drugi strani pa je na občnih zborih poleg poročil, podelitev priznanj za delo ter ocenjevanja finančnega stanja velikokrat mogoče slišati udrihanje razprav-Ijalcev čez domnevno brezbrižnost družbe do društva. Samoupravne interesne skupnosti so v takšnih razpravah obravnavane le kot neskončen vir sredstev, ki ga »nekdo upravlja«. Kaj malokrat pa se pojavijo objektivne ocene o slabostih sicer prizadevnih in delavnih društvenih delavcev, če je treba razmišljati ne le o ozko društvenih, pač pa tudi o širših stvareh. Nobeno društvo ni in ne sme biti otoček zase, povsem izoliran od drugih samoupravnih struktur. Odpiranje društvenih sredin, prisotnost v delegatskem sistemu ter v SZDL in ZSMS, kjer so vse družbene organizacije in društva kolektivni člani, odpravljanje starih familiarnih odnosov so poti, ki bodo prispevale, da razprava na občnih zborih ne bo tarnanje, ampak akcijski dogovor. In takšna delovna usmeritev bo morda le pripeljala k temu, da bodo društveni funkcionarji nehali prisegati na »beračenje« v delovnih organizacijah kot najboljši vir sredstev in morda le razumeli nov način financiranja prek svobodne menjave dela. Pa še nekaj je v tej invaziji občnih zborov; to niso shodi brez pomena za širšo družbenopolitično skupnost ter družbenopolitične organizacije. So izraz prizadevanj članov na svojem področju, so dokaz dobrega ali manj dobrega dela v preteklem obdobju, so pa tudi prikaz hotenj občanov, da se izrazijo kot ustvarjalne osebnosti. In prav zato je treba interesnim združenjem povsod prižgati zeleno luč. Prav tako ne bo slabo, če bodo na občnih zlorih tudi pomembnejši družbenopolitični delavci v občinah, saj bo že njihova prisotnost delovna spodbuda prizadevnim društvenim delavcem. Dejstvo, da večina družbenih organizacij in društev na Gorenjskem temelji na prostovoljnem delu in članarini ter samoprispevku članov, izpričuje takšno prizadevnost. Vsaj moralno zadoščenje članstvu ne bo odveč. -mv Pokojninsko invalidsko zavarovanje za kmete Zavarovanje za nazaj ,4 še letos V SR Sloveniji so od 1. januarja 1972 kmetje obvezno pokojninsko zavarovani po posebnem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Po 1. januarju 1973 lahko kmetje, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje, uveljavljajo pravico do starostne pokojnine, ki je za vse enaka in znana letos 595 din mesečno. Pokojnina torej ni visoka in ne more pomeniti sredstva za preživljanje, zato kljub temu. da se sedaj iščejo možnosti, kako bi se ta starostna pokojnina lahko zvišala, ostaja privlačnejša še druga možnost — splošno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kmetje, ki proizvodno sodelujejo z zadrugo, z obratom za kooperacijo ali z drugo organizacijo združenega dela in pri tem sodelovanju dosegajo tolikšen osebni dohodek, kakršen je z zakonom določen najnižji osebni dohodek delavca v združenem delu. se lahko prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarujejo po splošnih predpisih, ki sicer veljajo za delavce v združenem delu. Pri tem so seveda v pravicah in dolžnostih povsem izenačeni, vendar pa imajo celo neko prednost; za razliko od drugih zavarovancev lahko kmetje izbirajo pokojninsko osnovo, imajo možnost dokupa let pokojninske dobe za čas, ko so opravljali kmetijsko dejavnost pred letom 1973, in pa možnost zavarovanja za nazaj in sicer od 1. januarja 1973 dalje. Vendar pa ta zadnja možnost poteče konec tega leta. Kmetje — kooperanti, ki se še niso vključili v delavsko pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se bodo v naslednjem letu seveda prav tako lahko prijavljati v zavarovanje in tudi dokupili leta za čas pred 1. januarjem 1973. ne bodo pa mogii več plačati prispevkov za nazaj za ves čas od 1. januarja 1973 dalje, pač pa le največ za eno leto nazaj od dneva vložitve prijave za zavarovanje. Prispevki se namreč plačujejo od nevaloriziranih osnov, to je v zneskih, kot so se plačevali v posameznem letu. Drugače je pri dokupu let, ko je treba plačati prispevke od valoriziranih osnov, ki veljajo v času plačila Krispevka. Čas, za katerega so ili plačani prispevki za nazaj, se šteje v gostoto zavarovalne dobe, kadar se zahtevajo za pridobitev pravice do pokojnine pod posebnimi pogoji. To pomeni, da bo mogoče pokojninsko dobo za čas pred 1. januarjem 1973 še možno dokupiti tudi po novem letu, ne bodo pa se ta leta štela v gostoto zavarovalne dobe. SLOVENSKE ŽELEZARNE Ljubljana ŽELEZARNA JESENICE z o. s. o. Cesta železarjev 8 Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja v TOZD Energetika, z dne 22. 11. 1978 in v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih in odgovornosti delavcev v TOZD objavljamo proste delovne naloge 3122 D3 dveh strojnikov stikalničarjev HE Vintgar Za opravljanje delovnih nalog se zahteva: zaključena poklicna šola elektro ali strojne stroke ter najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave z osnovnimi podatki in podatki o strokovnosti v 15 dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne, z oznako za »TOZD Energetika«. Bo ničla zavrla napeljavo telefona? Tudi v naši omrežni skupini od 1. decembra dalje ni več prispevka 10 par od impulza - Kje sedaj dobiti denar za uresničevanje srednjeročnega plana izgradnje telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih? Pretekli mesec je ustavno sodišče Slovenije razveljavilo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za uresničevanje srednjeročnega programa ptt dejavnosti v omrežni skupini 061 — to je za ljubljansko območje. Gre za prispevek 10 par, ki so ga telefonski naročniki plačevali od vsakega impulza in sicer so denar zbirali namensko za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih. Samoupravni sporazum je bil razve- ljavljen, ker je bil narejen na osnovi planov razvoja telefonije v krajevnih skupnostih, o katerih pa se občani niso odločali na referendumih. Bi pa morali, ker je pripravljen tako, da zanj združujejo denar tudi občani. Prav tako pa se za prispevek 10 par niso odločili vsi telefonski naročniki, obračunavali pa so ga vsem. Gorenjska območna skupnost za ptt promet je samoupravni sporazum o združevanju sredstev Uveljavljanje kadrovske službe v Verigi Lesce - Največji korak na področju organiziranja kadrovske službe so napravili v Verigi Lesce, ki je s 13r5() zaposlenimi v sedmih temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih Večja brezposelnost Medtem ko se v naši republiki borimo predvsem proti prekomernemu zaposlovanju, zlasti pa to velja za razvite občine, je problem v celotni Jugoslaviji nekoliko drugačen. Skupščina zveze SIS za zaposlovanje je ob razpravi o predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za prihodnje leto opozorila, da utegne imeti načrtovano počasnejše zaposlovanje, ki naj bi bilo prihodnje leto kar za 3 odstotke manjše kot letos, neugodne posledice. Število občanov, ki iščejo zaposlitev, naj bi se prihodnje leto povečalo za 5 odstotkov, kar je sicer najmanjša rast po letu 1971. Vendar pa bi se zato število brezposelnih povzpelo na skoraj 800.000. Skupščina zveze SIS za zaposlovanje je tudi poudarila, da rast zaposlovanja ni enaka v vseh republikah. Največji problem je, da najhitreje zaposlujejo tam, kjer že primanjkuje delavcev, v manj razvitih območjih pa se število zaposlenih zelo počasi povečuje, kar povzroča odseljevanje. Preslabo se uresničuje tudi program zaposlovanja žena. služb največja delovna organizacija v radovljiški občini. Načrtno so začeli oblikovati svojo kadrovsko politiko že pred podpisom družbenega dogovora. 1969. leta z ustanovitvijo kadrovskega oddelka v okviru splošnega sektorja. Razen vodje so v kadrovskem oddelku še psiholog, samostojni kadrovski analitik, instruktor praktičnega pouka, samostojni kadrovski referent in administrativne delavke. Oddelek najtesneje sodeluje s komisijami za delovna razmerja in z vodji sektorjev v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti, z odborom za kadrovske zadeve in skupno porabo, z odborom za sistem delitve dohodka, z obratnim zdravnikom in seveda z vsemi samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. Z njimi usklajuje svoje naloge pri planiranju kadrovskih potreb. Vsakodnevno pa se srečuje tudi s številnimi težavami s področja delovnih razmerij, ki so najbolj številna in tudi najbolj občutljiva za slehernega delavca in s problemi usposabljanja in zagotavljanja ustreznih kadrovskih zasedb v sodobnih proizvodnih obratih. Značilno za Verigo je visoka fluktuacija, saj se letno v Verigi zaposli nad 160 delavcev, odide pa jih 135. Čeprav štipendirajo, jim še vedno primanjkuje kadra v novih obratih. Da bi dolgoročno planirali, so začeli pripravljati skupne in usklajene programe, ki jih bodo sprejeli po dogovoru z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. JR Ker LTH predvideva povečano proizvodnjo hladilnih skrinj, so naku-oili tudi nove sodobne stroje za rezanje pločevine. — Foto: Pipan Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj — z n. sol TOZD Obrt o. razpisuje javno licitacijo za prodajo poslovnega dela objekta v Kranju, Mladinska ulica št. 1, na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Obrt z dne 18.10.1978. Izklicna cena je 3.000.000 din. Na izJicitirano ceno plača ustrezni davek kupec. Pravico do licitacije imajo pravne in fizično oselx\ ki polože 10-odstotno kavcijo od začetne cene objekta d<> pričetka licitacije na blagajni KOGP Kranj. Komunalnu cona. Licitacija bo v pritličju objekta Mladinska ulica št. 1. 25. 12. 1978 s pričetkom ob 9. uri, ogled objekta je možen 15. 12. 1978 do 24. 12. 1978 od 8. do 14. ure in 25. 12. 1978 od 8. do 9. ure. Vse dodatne informacije lahko dobite v KOC1P Kranj. TOZD Obrt. tel. 26-061. i nI. 18. za uresničevanje srednjeročnega programa ptt dejavnosti poslala v potrditev skupaj s sporazumom o temeljih plana razvoja ptt prometa v tem srednjeročnem obdobju in sporazumom o ustanovitvi območne skupnosti Kranj vsem OZD in krajevnim skupnostim oktobra 1977 in ponovno vsem, ki ga še niso podpisali, februarja in maja letos. Samoupravni sporazum o združevanju denarja za uresničevanje srednjeročnega programa ptt dejavnosti je podpisalo 67,78 odstotka OZD in KS na Gorenjskem. Februarja letos so tudi vsem gospodinjstvom in obrtnikom, ki imajo telefone, poslali v podpis omenjeni sporazum in izjavo, ki nadomešča podpis sporazuma, s prošnjo, da podpisano izjavo vrnejo. Od 9361 poslanih sporazumov je 6022 naročnikov ali 64,33 odstotkov izjave vrnilo podpisane. Na podlagi števila podpisnikov sporazuma med OZD in gospodinjstvi je skupščina območne SIS za ptt promet 12. maja sprejela sklep, da vsem telefonskim naročnikom zaračunajo dodatnih 10 par od opravljenega impulza. Vsem tistim naročnikom, ki bodo zahtevali denar nazaj, jim ga bodo vrnili in prispevka ne bodo več zaračunavali. Ta združena sredstva so namenjena le za izgradnjo krajevnih ptt mrež in se zbirajo za vsako občino posebej. Letno naj bi se na ta način združilo na Gorenjskem približno 9 milijonov dinarjev, od tega bi gospodinjstva prispevala približno tretjino. Na podlagi sklepa ustavnega sodišča SRS za ljubljansko območje in po posvetu z družbenim pravobranilcem samoupravljanja v Kranju je tudi gorenjska območna skupnost 1. decembra prenehala obračunavati 10 par pri impulzu. Žal pa je s tem postavila pod vprašaj uresničevanje srednjeročnega plana razvoja telefonije oziroma konkretno — napeljavo telefonov v krajevnih skupnostih. Če se vprašanje zbiranja denarja ne bo prav kmalu rešilo, bo program napeljav odložen vsaj za dve leti. L. Bogataj IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ sawx Uituvj IaWŠ industrija gumijevih, usnjenih *M m kemičnih izdelkov Sredi novembra so v Savi spet povabili upokojenec« na ogled tovarne in pogostitev. Z obiskom so bili upokojenei zadovoljni, o čemer pričajo pisma, ki so jih poslali nekdanjim sodelavcem. Za razvedrilo so poskrbeli folklorna skupina, oktet, orkester Bisernica iz Reteč in drugi, program pa je povezoval .loze Vunsek. ki je navdušil z recitacijami in šalami. GLASNIK (iOKKNJSKA PKKDII.MCA ŠKOK.IA I.OKA Mladinska organizacija v Gorenjski predilnici je delovna in med drugim posveča veliko pozornosti kulturni dejavnosti ter prireditvam ob praznikih in spominskih datumih. Tako so ob dnevu republike pripravili likovno, kiparsko in fot razstavo na temo NOB in praznika republike. Razstavljali so mladi in starejši umetniki iz kolektiva in Škofje Loke. Ob 22. decembru — dnevu jugoslovanske ljudske armade pa se bodo povezali z vojaki škofjeloške garnizije. Povabili jih bodo na obisk v tovarno in k osnovnim organizacijam mladine v tovarni. Vse osnovne organizacije pa se bodo povezale tudi oh novem letu in bodo pripravile ure pravljic za otroke. lip bled NOVA RAČUNALNIŠKA OI'RUMA Bled — V LIP Bled se pripravljajo na nakup nove računalniške opreme, ki jim ho znatno olajšala delo in omogočila večjo učinkovitost. Vrednost investicije bo ?enji vasi Vlastja Simončič raz-svoje bogate izkušnje foto-i{mterjem. pri čemer je zlasti po-■•mbno njegovo delo z mladimi in *imlajšimL V Gorenji vasi je nastal 'jugoslovanski model«, ki se je uve-*vil že marsikje v Evropi. Gre za ■ no izražanje s fotografskimi *edstvi brez fotografskega aparata, za dejavnost na področju letake in fotografsko-tehnične vz*oje mladih. Pričeli pa so se bvarjati tudi Manj uspehov pa *tih zabeležili na poarocju uiuB... ^javnosti, ki jih združuje zveza "jJturno prosvetnih organizacij. ■>r>gato tradicijo ima gledališko-'famska dejavnost. Vendar pa se ta r)°ri s številnimi težavami, kot so '^primerni prostori, pomanjkanje tokovnih kadrov, premajhna fizična sredstva itd. Prav v Škofii lrjki je gledališka dejavnost kliub snemanjem filmov, so v preteklih nemogočim razmeram glede prostorov dobila v zadnjem letu obetajoče poganjke. Več skrbi bo treba zato posvetiti organizacijski povezavi društev, zgledu izrednega razmaha kvalitetne vokalne glasbe pa bodo morale slediti tudi druge aktivnosti. Poleg pevske revije namerava zveza kulturno prosvetnih organizacij v prihodnjem letu organizirati tudi dramsko revijo, ki bo hkrati tudi selekcija za sodelovanje na vsakoletnem Srečanju gledaliških skupin in na Naši besedi. Ustanovljena bo likovna skupina slikarjev amaterjev, več pozornosti pa bo deležna tudi klubska in filmska dejavnost. Bolj organizirano bo treba tudi sodelovati s pobratenimi občinami v drugih republikah in v zamejstvu. V prihodnjem letu pa bo treba že začeti z oblikovanjem novega srednjeročnega načrta. Sedanji je bil bolj zbir želja kot pa v načrte uokvirjena kulturna akcija. Zato bo moral biti nov srednjeročni načrt bolj natančen in manj deklarativen. Tu pa čaka zvezo kulturno prosvetnih organizacij obilica dela. Vsekakor bo potrebno sprotno spremljanje kulturnega amaterskega dela, ker bo le na osnovi analize mogoče ovrednotiti delo. Treba bo natančneje določiti koliko stane ponujeni program, s čimer bo nastopila tudi odgovornost posameznih izvajalcev. Predvsem pa bo moral preživeli sistem dotacij zamenjati sistem vrednotenja, ki bo osnova za dogovarjanje v svobodni menjavi dela. Tako jo možno načrtovanje kulturnih programskih akcij in permanentno delo na področju amaterske kulturne dejavnosti. V okviru krajevnih skupnosti pa bo treba združevati kulturno dejavnost, saj bo reševanje problematike prav s takšnim povezovanjem uspešnejše. M. Volčjak Lutke vzgajajo otroški okus lutkovne predstave kranjskega igralca Cveta Se-^rja so namenjene vzgoji otrokovega okusa — Sporočilo tudi starejšim razgibanem in se svetu ne-po- - današnjem '*bno razvijajočem **jamo čedalje površnejši v mertse-' osih m čustvovali ju. To novost. H adi govorimo Vonmo p*» malo), da se s svojimi rrrx i premalo ukva rjanio. Otrok ne rjf>trebuie samo hrano. obleko. ;'ar'p. vzgajati ga moramo v vse-'transkn osebnost. Pri tem ni važno. ' iko. ampak kako. Za otroke moraš dati od sebe ■' tudi kranjski igra- >ioska |.;» ii» niriciili kranjskih malč-u>v. Čeprav se je Sever pri sporočilu dstave izognil naposredni ^jnih odo K nobena 'Torimo p« najboljše.«' h Cveto pravi Sever »Odrasli /lX obisk k nam jih "it. ne ljubi didak- tičnosli. je slednje vendarle globoko realno. Posrečilo se mu je razkrili tudi dvoličnost odraslih gledalcev. Otrok v igri vzklikne čisto razločno: »Saj je cesar nag!« Starejši menca-»Saj je res čislo brez obleke...« tu smo zdaj. Ali ni torej predstava zrcalni odsev nas samih, riaše dvoličnosti in licemernosti? Reflektorji na koncu svetijo v nas. v gledalce . . . VIK prt [o: In Ob razstavi Arhivski dokumenti o obnovi in soda-listični graditvi na Gorenjskem Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj je ob 80. obletnici pripravil razstavo arhivskih dokumentov, ki prikazujejo procese in dogodke v prvem letu in pol po osvoboditvi na Gorenjskem. Dokumenti so iz fondov Okrajnega ljudskega odbora Kranj, Jesenice — Radovljica in Skofja Loka, mestnih ljudskih odborov, nekaterih krajevnih ljudskih odborov ter delovnih' organizacij. Štiriletna osvobodilna vojna je pustila zelo hude posledice. Ljudska oblast, ki seje začela oblikovati že med vojno, je prve dni svobode vse svoje sile usmerila v to. da bi se življenje vsaj za silo normaliziralo. Ena glavnih nalog oblasti je bila zagotoviti ljudem osnovne življenjske potrebščine, zlasti živila, kar je bila predvsem v mestih težka in občutljiva naloga. Reševali so jo z uvedbo racionalizirane prehrane, z delitvijo živil na karte. Pomembno je bilo tudi, da se ie ljudska oblast takoj lotila socialnega skrbstva. Potrebno je bilo poskrbeti za vračajoče inter-nirance in izseljence. Ustanovili so posebne zbirne postaje, ki so skrbele za zdravstveno varstvo ljudi, ki so se vračali. Poskrbljeno je bilo tudi za ostarele ljudi, sirote, partizanske vdove in druge. V porušenih mestih je bilo potrebno čim hitreje odstraniti ruševine in začeti z obnovo. Stanovanjsko vprašanje je bilo zelo pereče. Da bi te naloge reševali kar najbolj organizirano, so pri mestnih odborih OF že na prvih sestankih maja 1945 ustanavljali prehranjevalne, socialne, gradbene, delovne, stanovanjske in druge odseke. 11. NOVEMBRI ODLOČAMO ZA STARO PRAVDO* >i«i»«>«Mit«m! [afca{.za blitve v ustavodajno skupščino Jugoslavije 11. novembra 1945 Krajine Marjana Belca Za več kot štiridesetletno ustva-jalno pot slikarja Marjana Belca, ki letos praznuje svojo šestdesetlet-nico. je poleg občudovanja vredne sklenjenosti delovnih naporov značilno zanimanje za najrazličnejše oblike likovnega izražanja. Marjan Belec ni samo portretist, čigar dosežke na tem področju smo spoznali pred leti na posebni razstavi v Kranju, temveč tudi slikar številnih tihožitij in celo uspelih plastik, predvsem pa avtor figuralnih kompozicij, ki nam govorijo o nekaterih najpomembnejših dogodkih iz obdobja narodnoosvobodilnega boja. Krajinsko slikarstvo je do pred nekaj let veljalo pri Marjanu Belcu prej za obrobno kot glavno vejo njegovih slikarskih prizadevanj. Toda v zadnjih letih se je razvil v enega vidnih krajinarjev ha Gorenjskem. In prav na temo krajine nam je Marjan Belec pripravil letošnjo jubilejno razstavo. Raznolika naravnanost slikarjeve umetniške narave prihaja do izraza tudi v izbiri krajinskih motivov, ki na eni strani posegajo v kontrastno obarvano, epsko široko gorsko pokrajino, na drugi strani pa lirično občuteno, v mehke oblike in lahkoten kolorit ovit ravninski pesjaž. Poudarjena barvitost in pripoved-nost slikarjevih planinskih motivov, ki se v »dolinskih« pejsažih utegne v hipu spremeniti v svojo oblikovno in razpoloženjsko nasprotje, ne kaže le dveh obrazov Belčevega krajinar-stva. temveč tudi obseg slikarjevih oblikovnih sposobnosti in ustvarjalne razvejanosti. Cene Avguštin - — . ,isti /a obisk kulturnih •eftteto možnosti za T"«:' "ui se nam J"' v . nreditev. Ki ** ima samo tis e. iomtiti °^nlViaio starši. Potrebo ' i'h "^otroškem programu 90 nrimernem « Vendar pa '"> primernem otrof... -',"io hol i čutimo. Vt-Ddm-'>'>hka naravnost zaboli, ko vidi. rla tudi najhnlj poklicani za obliko **nje otroški' diiševnosti — starši m 'i>>\\telji — najprej vprašajo za "no predstave, ne pa za njeno vse-*too in kvaliteto.« Njegovo vodilo »Otmku satno naj-; ->„ je sedaj obrodilo sladek '^turni sadež. Predstava Cesarjeva - oblačila H. Ch. Andersena je to zaživela že v orkah; snih in KRANJSKE RAZSTAVE IN KONCERT Drevi ob 18. uri bodo v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo slikarskih in kiparskih del Petra Mandiča in Ju.su-fa Smiljanoviča iz Sanskega Mosta in Zlate ter Jožeta VolariČa iz Kranja. Po otvoritvi in ogledu razstav bo ob 19. uri v Renesančni dvorani v Mestni hiši koncert mezzosopranistke, solistke ljubljanske opere, Božene Glavak, violončelista Edija Majarona in pianista Igorja Dekleve. Izvajali bodo dela L. M. Skerjanca. Fr. Schuberta, Fr. Chopina in C. Saind-Saensa. P. L. Poleg naštetih nalog, ki so se pokazale prve dni po osvoboditvi, je bila osnovna naloga nove ljudske oblasti, da zagotovi tudi razvoj socialističnega družbenega reda, saj je bila NOB tudi ljudska revolucija. Novega družbenega reda pa ni bilo mogoče doseči čez noč. Doba, ki jo obravnava razstava, ima izrazito prehodni značaj. Tako jo je označil tudi Edvard Kardelj, ko je citiral Marxa, da je med kapitalizmom in socializmom neko prehodno obdobje, ki se nosi pečat stare družbe, v kateri pa se hkrati porajajo in čedalje bolj utrjujejo elementi nove socialistične družbe. To prehodno razdobje ne more biti nič drugega kot neka oblika diktature proleta-riata, ki je že označena kot družba socialističnega tipa. Tako je bila na političnem področju glavna naloga utrditi oblast, ki se je prek odborov OF in ponekod že izvoljenih narodnoosvobodilnih odborov razvijala že v času vojne. Avgusta 1945 so bile prve svobodne volitve v krajevne, mestne in okrajne narodnoosvobodilne odbore, novembra je bila izvoljena ustavodajna skupščina Jugoslavije, ki je v začetku 1946. leta proglasila prvo jugoslovansko ustavo, v začetku 1947. leta pa je bila izglasovana prva slovenska ustava. Razvoj socializma pa ni bil mogoč brez močnega gospodarskega državnega sektorja. Izpeljana je bila vrsta revolucionarnih ukrepov, npr. zaplembe, konfiskacije, zamenjava okupatorjevega denarja in zlasti agrarna reforma. Večja podjetja so postala državna, manjša pa so bila v tem času ie vedno v privatni lasti. Proces podružab-Ijanja gospodarske osnove se je nadaljeval po sprejetju zakona o nacionalizaciji decembra 1946. Gospodarstvo se ie srečevalo z vrsto težav, zlasti je bilo pereče pomanjkanju surovin. Važen inštrument pri normalizaciji takratnega stanja so bile tudi zadruge, ki ao se delile na produktivne, kmetijso-živino-rejske, nabavno-prodajne, ki so jim rekli tudi naproza, in obnovitvene zadruge. Zadnje so imele pomembno vlogo pri obnavljanju vasi in mest in so bile povezane v tehnične baze. Kljub številnim težavam pa ljudska oblast ni pozabila na šolstvo in kulturo, saj so bili v tem času kulturni festivali npr. na Jesenicah in v Kranju, v Radovljici pa so člani ljubljanske opere na prostem uprizorili Prodano nevesto. Pri pripravi razstave se je pokazala tudi vsa problematika arhivskega gradiva za to obdobje. Uporabljali smo prvenstveno gradivo upravnih organov (okrajnih, mestnih in krajevnih ljudskih odborov). Ti fondi so dokaj dobro ohranjeni, zaradi razsežnosti pa še niso vsi urejeni. Uporabili smo tudi nekaj gradiva delovnih organizacij. Razstava je bila do 10. decembra odprta v galeriji Mestne hiše v Kranju. 22. decembra se bo preselila v Skofjo Loko, kjer bo na ogled do 11. januarja prihodnje leto, od 15. do 31. januarja bo v Radovljici, februarja pa še na Jesenicah. Janez Kopač r JUNONA IN PAV NAKLO - Jutri zvečer ob 19. uri bodo v Naklem zaključili Dneve kulture, ki jih je organiziralo domače kulturnoumetniško društvo Dobrava, in sicer s premiero malo znane gledališke igre Seana O Chaseva Juona in pav. Premiera tragedije bo v dvorani doma družbenopolitičnih organizacij v Naklem, pripoveduje pa o težkih dneh po irski revoluciji. ^ Tragedijo Juona in pav sta režirala Tone Terpin in Miha Stefe, glasba in scena sta delo Vaška Repinca in Saša Kumpa. v glavnih vlogah pa nastopata Romana Pipan in Jože Mohorič. Predstavo bodo v Naklem ponovili 24. decembra, z njo pa nameravajo gostovati tudi po Gorenjski. J. Kuhar PREMIERA NA JAVORNIKU V soboto, 16. decembra, ob 19. uri bo v Delavskem domu na Javorniku premiera komedije Sergeja Mihalkova ROBINZONI IN DEKLETA. Predstave, ki jih pripravlja delavsko prosvetno društvo France Mencinger Javornik — Koroška Bela, bodo ponovili naslednjo soboto in nedeljo. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je do 14. decembra odprta razstava Nagrobnik v Prešernovem času. V galeriji Mestne hiše je na ogled jubilejna razstava del slikarja MARJANA BELCA ob njegovi šestdesetletnici. Razstava bo odprta do 26. decembra. V Mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo Vnašanje sodobnih likovnih elementov v urbano strukturo Kranja, ki jo je pripravil Odbor za likovno ureditev mesta. V STEBRIŠČNI dvorani je na ogled razstava fotografij Marka Aljančiča KITAJSKA SREČANJA. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restav-rirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. SODOBNI PROBLEM NA LOŠKEM ODRU SKOFJA LOKA - Člani Loškega odra so z delom Marjana Marinca ODMEV JE VEDNO ZADNJI pripravili predstavo, ki obravnava problem pobega po prometni nesreči. Ločanom se bodo predstavili predvsem mlajši člani dramske skupine, ki pa niso brez izgralskih izkušenj. Delo režira Janez Eržen. Predstave bodo v petek, 15. decembra, ob 19.30, v soboto, 16. decembra, ob 19.30 in v nedeljo, 17. decembra, ob 17. uri. Predprodaja vstopnic je v trgovini Alpina pri hotelu Transturist in eno uro pred predstavami pri gledališki blagajni. V. M. sr7čaJnfaKv SSš^t^rV^ * M T* nasl°V°m *'"*** čin Marko AOančt? si,^n^'aL^*^^ izstavlja doma-daljne dežele, z vsakdanL ^ srečanJa 2 0»dmi iz neke Šanghaja. No njih so torel ki? apnhk*h. ^ah Pekinga in zazrti vase ali začudeno Zn 7 °braZI'sta? ^"iladi spokojno Foto; J. Zaplotnik vznemirjeni zaradi radovednosti kamere. - GORENJSKA OBLAČILA Kranj TOZD Konfekcija Kranj TOZD Konfekcija Jesenice Tudi letos na novoletnem sejmu v Kranju Razstavljamo in prodajamo svoje izdelke ženske konfekcije: krila, obleke, plašče, kostime. Obiščite nas! SOZD Gorenjski zdravstveni center razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge v delovni skupnosti skupnih služb: 1. vodje finančno-računovodske službe Pogoji: diplomiran ekonomist, 5 let delovnih izkušenj, organizacijske in vodstvene sposobnosti; 2. dipl. ing. gradbeništva Pogoji: dipl. ing. gradbeništva, 2 leti delovnih izkušenj; 3. pravnika Pogoji: višja pravna šola, 2 leti delovnih izkušenj; 4. dveh ekonomskih tehnikov Pogoji: končana srednja ekonomska šola, 2 leti delovnih izkušenj; 5. administratorko Pogoji: d()k ončana srednja ekonomska ali upravno-administ rativna šola. /nanje Strojepisja, stenografije ter samostojnega vodehffl korespondence. Prijave pošljite na naslov: SOZD Gorenjski zdravstveni center Kranj, Gospoavetska 10, z opombo »za objavo«, in to v 15 dneh od objave. Objava velja do zasedbe. Voščilnice in novoletna darila Ko se bližajo novoletni prazniki smo večkrat v zadregi, kaj bomo izbrali za darila ali s kakšno voščilnico bomo izbrali za darila ali s kakšno voščilnico bomo zaželeli znancem Novo let o. Ne trdimo, da bo razstava na Gorenjskem sejnin; ki m> prirejajo Zveza kulturnih organizacij Slove nije. Calerija Bled in (ionenjski muzej že letos rešila to vprašanje. Vendar začetek je t ti in to po nemajhni zaslugi uprave (»oren jskega sejma. k< je prirediteljem brezplačno odstopila prostor na sejemskem razstavišču. Tu sj lahko ogledamo najrazličnejše slike v olju. akvarelu in ostalih tehnikah, ki nam prikazujejo krajine, tihožitja in dume motive, dalje številne grafike, še posebej tiste manjšega formata, ki lih Ihi mogoče uporabiti tako za voščilo kot tudi za privlačnu novoletno darilo. Zanimivo je. da so pred dnevi tudi radovljiški slikarji ki|>arii in ohliko-valci organizirali v razstavnih prostorih Sivčeve hiše v Radovljici prodajno razstavo, ki na i tako kot kranjska popestri izbiro novoletnih daril. C. A. Gosta iz Sanskega mosta Kranj gostoljubno sprejema v svojih razstavnih prostorih umetnike različnih likovnih smeri iz Jugoslavije in tujine. Tokrat, v petek. 15. decembra, se nam bosta v galeriji Prešernove hiše predstavila dva Sanjana, oba priznana umetnika (skupaj z dvema kranjskima samorastnikoma). To sta Pero Mandič. najpomembnejši predstavnik bosanske naive. in Jusuf Sulja-novič. predstavnik akademskih slikarjev. Vsakomur, ki se vsaj malo zanima za tovrstno likovno umetnost, je znano Mandičevo slikarstvo, njegove tople barve na slikah, ki so popolne in zaključene zgodbe iz njegove rojstne vasi in Bosne. Rdeča toplota Mandičevih umetnin je odsev svetolobe z njegove stružnice, ob kateri dela v tovarni pohištva ŠIP Sana v Sanskem mostu. Pero Mandič je v svojem kraju zgled kulturnega delavca in slikarja. Pod njegovim mentorstvom se pojavljajo dokaj uspešni mladi ustvarjalci likovne umetnosti. Poleg gostov iz Sanskega mosta bosta na razstavi sodelovala tudi domača naivca slikarka Zlata m kipar -lože Volarič. Revija tamburaških orkestrov Skofja Loka - Zveza kulturnih organizacij Skofja Loka in KUD Janko Kermelj iz Retec sta v soboto. 25. novembra, priredila 3. revijo tamburaških orkestrov v počastitev dneva republike in stoletnice rojstva Otona Zupančiča. V polni avli osnovne šole v Pod-lubfliKU so nastopili tamburaški orkester osnovne šole Bohinjska Bistrica, folklorna skupina Emona iz Ljubljane. Bisernica iz Reteč. člani slovenskega prosvetnega društva Jepa-Baško jezero. DPI) Svoboda Ptuj. Bisernica iz Reteč - mlajša skupina in zbor mandolinistov Ljub-I jana-Bežigrad. Poslušalci so lahko prisluhnili orkestrom z zanesljivim nastopom, ki očitno kaže na dolgoletno skupno muziciranje (Ptuj) in spet druge, ki jih tarejo začetniške težave. Bisernica slavi že .r)()-letnico. a je še vedno zelo mlada. Mlajša skupina reteških tamburašev je na reviji pokazala tako očiten napredek, da zasluži vso pohvalo, predvsem njen vodja Franc Rant. Tamburaški orkester iz Loč ob Baškem jezeru je star komaj leto dni, pa je že obilo nastopal in opravljal pomembno poslanstvo med koroškimi Slovenci. Cisto intonacijo in izvrstno skupinsko igro so pokazali tamburaši folklorne skupine Kmona. V začetku stoletja so bili tamburaški orkestri pogostejši, danes so — vsaj na Gorenjskem — skoraj izumrli, čeprav so tamburice med poslušalci vedno ugodno sprejete. So pretežke za igro? Nasprotno! Ce jih primerjamo z ostalimi instrumenti, je prednost na strani tamburic. saj se jih da hitro priučiti do take stopnje, da je mogoča uspešna skupinska igra. Razen tega je večina tambu raških inštrumentov sorazmerno poceni in dostopna množici kandidatov za amatersko orkestralno udejstvo-vanje. Oblikujejo se lahko majhne skupine godcev, obenem pa se tamburice lahko kombinirajo z mnoge instrumenti, ne da bi se podrla zvočna barva okrestra. Jasno je, da nam manjka sposobnih in vnetih dirigentov, ki bi se posvetili dejavnosti, ki je komaj ki Criznana. Revijo, ki naj bi bila repu-liška revija, prirejata ZKO Skofja Loka in Bisernica iz Reteč, čeprav ie prireditev presegla občinske meje tako po udeležbi kot tudi po pomembnosti. Hvalevredno je za oba prireditelja, da sta dala pobudo, zdaj je najbrž na vrsti ZKOS. Treba bo začeti razmišljati o tamburicah kot obliki kulturnega udejstvovania delovnega človeka in rešiti osnovni problem, kako vzgojiti mlad dirigentski kader, ki bo prevzel delo in tamburaške orkestre postavil na nivo, ki smo ga v mnogih amaterskih dejavnostih že dosegli. Trud ZKOS na področju zborovske dejavnosti in pihalnih orkestrov v obliki tečajev, seminarjev, revij rodi bogate sadove Kdaj bodo tamburaši na vrsti? Janez Močnik KUD Simon Jenko iz Trboj gostuje v nedeljo, 17. decembra, popoldne ob 16. uri na Visokem v kulturnem domu s komedijo Pavla Lužana: ZLATI ČASI, LEPI KRASI. Pridite, zabavali se boste! Novo v kinu 0 favni lik filma Odvratna igra /c trener in igralec profta-dajove profesionalne hokejske ekipe Da ni nbdriali svoj kos kruha, se odloči za surovu ignt. (i leda hi so navdušeni, njihove tekme postajajo atrakcija. Ho kejisti prihaja/o na led. da hi se najprej step/i m nato premagali že napol dot alf enega nasprotnika. Ko se finančni položaj kluba spet popravi, sv fantje odločijo, da bodo :adnjo tekmo adigrdfi špor/no Gledalci žvižgajo. . ■ Film v rcšip slovitega Georga Rova Hi/la lliutvh Vas-sid\ in Kid) z glavnim igralcem Pau/oni Seivmanom /e prava poslastica za ljubitelje zanimivih m razgibanih filmov, ki pa daje tudi snov za rasmišljanje. Tudi domači film Trenutek sodi med boljše filmske stva nt:. Pripoveduje o vojni m človeku r njej. o strašnih in lepih trenutkih življenja, o trenutku, ki se prm zdaj izgublja in ki m (trda prinaša nov način živ/jen/a. nova ljubezen, novo srečo ah žalost Režiser tega filma je Sf.de dan kovic v glavni vloHi /)a hi<»<_:« > Ii-iu-l:;! dobile v paviljonu Me realnija \ hali A Za obisk in nakup se priporoča Mercator v hali A, Ugodnosti novoletnega nakupa v paviljonu Morcatorja so: do 5 milijonov S din brc/, porokov, brezplačna dostava na kov, Orezpiacna udmuv« ■■«, dom. novoletni sejemski popust pri nakupu, strokovni na-•y llfl.ll f\f sveti prodaialca. obenem Pa ^l vsem cenjenim potrošnikom srečno in uspešno novo leto 1979. storjenega na področju gasilskih domov, kar je nedvomno odraz, pomembne vloge, ki jo je gasilstvo dobilo v konceptu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Manj uspehov pa beležimo pri kulturnih domovih. Navadno se zatakne pri sredstvih. Vemo. da so se tudi v krajevnih skupnostih v preteklih desetletjih sredstva namenjala predvsem za komunalno urejanje in asfaltiranje ter urejanje cest. Premalo pozornosti pa je bilo namenjeno kulturnemu življenju. Uspešna je bila letošnja akcija v kamniški krajevni skupnosti Komenda, kjer so sredstva za obnovo kulturnega doma zbrali s samoupravnim sporazumom, s katerim so četrtinsko udeležbo zagotovili samoupravna kulturna in stanovanjska skupnost, kamniška občinska skupščina in krajevna skupnost Komenda. Če se zatika že pri obnovi domov, pa je pogosto zelo težko zbrati sredstva za gradnjo novih. Mogoče je zelo zanimiv primer akcija na Zirov-skem vrhu v škofjeloški občini. Osnovna organizacija ZSMS je tod zelo aktivna, kar je za hriboviti predel z redko posejanimi kmetijami posebej pozitivno. V zadnjih letih so mladinci in mladinke organizirali vrsto prireditev in prostovoljnih akcij. Ustavilnpa so se pred problemom prostora, kjer bi se lahko shajali in razvijali svojo dejavnost. Gradnjo doma so podprli tudi drugi veščani. saj so družbeni stiki v teh od ročne jših krajih težji in bi dom postal središče vsega družbenega življenja na Zirovskem vrhu. Krajani so že prispevali dokajšnja materialna sredstva. Toda to seveda ni zadosti. Potrebna je širša družbena pomoč. Zirovski vrh je znan iz naše revolucionarne preteklosti. Tu je Prešernova brigada doživljala svoje najtežje trenutke in veliko borcev je padlo prav v teh hribih. Prešernove i pa so našli na Zirovskem vrhu vselej veliko pomoč. Zato se je domicilni odbor Prešernove brigade odločil, naj se dom na Zirovskem vrhu poimenuje po Prešernovi brigadi. Morda prav zaradi partizanske tradicije ni slučajno, da so mladinci na Zirovskem vrhu tako aktivni. Tudi naša revolucija je slonela na smelosti mladih, saj je bila poprečna starost borcev 2:5 let. Aktivnost mladinske organizacije je danes vir revolucionarnega entuziazma. ki ima pomembno vlogo v bazi splošnega ljudskega odpora, saj daje impulz celotnemu družbenemu iti političnemu organiziranju prostora v miru. kar predstavlja pripravljenost oh nenadni agresiji ter tako tvori steber splošnega ljudskega odpora. Domačine na Zirovskem vrhu pestijo številne težave. Zlasti slabe so prometne povezave. Toda trdni in odločni so ti ljudje. Zirovski vrh se v zadnjih desetletjih ni praznil, kot so se marsikje višji, odločnejši predeli. Pripravljeni so Ostati na svoji zemlji, ki jim reže skop kruh. Mladi pravijo, da bodo nadaljevali delo svojih staršev in nemalo jih ie. ki obiskujejo srednje kmetijske šole. Mnogo kra.janov se jih vozi na delo v Ziri. vendar še naprej skrbijo za svoje kmetije. Vsekakor bo treba tem krajem posvetiti več družbene pozornosti, saj tudi predvideni razvoj škofjeloške občine namen ja višjim, hribovitim predelom nove razvojne možnosti. M. Volčjak VASA PISMA V SPOMIN ŽRTVAM PRI GRADNJI BOHINJSKEGA PREDORA Pred kratkim sem bil v Bohinju in sem si na norem pokopališču ogleda/ spomenik delavcem. ki so se smrtno ponesreči/i pri gradnji reč k<>( ti.iMU) metrov do/gega pre-dora. ki so ga gradi/i reč kot tri leta Tedaj ie vdrla voda. ki /e r predoru še zdaj, saj odteka na obe/i straneh r predoru Spomenik ima nemški napis, i pisanih pa je na njem menda II imeti različnega poreklu. Primerno bi bilo. ko bi se spomnili delavcev, hi ho žrtrora/i svoja življenja pri tedaj tako težkem delu. brc: reč/e meha nizacije. Komemontcija naj hi bila ob dnevu železničarjev, to. aprila, r Bohinjski lil strici. Ob tem bi lahko sodelorah železniški pošlji Bohinjska Bistrica m 1'odbrdo. kjer je tudi spomenik osmim žrtvam predora. Mislim, da hi bil to primeren datum za komemoracijo in javno oddo/žitev žrtrum pri gradnji predora, ki je bil tedaj pomembna de/ovna zmaga. Stanko Skoči i Nedeljivost človekovih pravic in svoboščin Jugoslavija ob 30. obletnici sprejema deklaracije o človekovih pravicah poudarja tudi problematiko narodnih manjšin — Italija se je na hitro odločila pristopiti k evropskemu monetarnemu sistemu — Američani in Francozi opozarjajo špansko vlado, naj se ne zbližuje s komunisti — Povečana aktivnost osvobodilnega gibanja Zimbabve — Krvave iranske demonstracije — Vance potuje po Bližnjem Vzhodu NEW YORK — Trideset let mineva te dni od sprejetja deklaracije o človekovih pravicah. S tem je Organizacija združenih narodov sprejela pomemben dokument in prevzela nase hkrati tudi veliko breme odgovornosti, da si bo prizadevala za njegovo uresničevanje. Številni diplomatje in šefi držav so te dni stopili za govorniški oder svetovne organizacije in opozorili na pomen tega jubileja. Na sedež svetovne organizacije so prihajale tudi številne poslanice. Iz vseh veje enaka misel: svetovna organizacija se mora tvorno in univerzalno vključevati v uresničevanje tega pomembnega dokumenta za človeštvo! Vendar iz leta v leto ugotavljamo, da je vedno več krSitev deklaracije o človekovih pravicah. Afrika je na primer premagala kolonializem, pa se nadnjo zgrinjajo neokolonializem, rasizem in poskusi odtujevanja pravic narodov odločati o svoji usodi in naravnem bogastvu. Po človečanskih pravicah bije sedanji gospodarski svetovni red, ki poglablja prepade med razvitimi in nerazvitimi. Še posebno zaskrbljujoče pa je, da so razprave o človečanskih pravicah vzrok za konfrontacije med bloki in političnimi ter vojaškimi sistemi. Premalo je iskrenosti na svetu pri uresničevanju deklaracije o človekovih pravicah, zato je podoba današnjega sveta še vedno žalostna. Tudi zdajšnja razprava v generalni skupščini Organizacije združenih narodov, v katero se je vključil tudi jugoslovanski veleposlanik Milija Komatina, je opozorila na te probleme. Človekove pravice so medsebojno odvisne od drugih svoboSčin: državljanskih, političnih, kulturnih in gospodarskih. Pravice in svoboSčine človeka so medsebojno odvisne in pod njihovo krinko se nihče ne sme vmešavati v notranje zadeve drugega. Jugoslavija ob človekovih pravicah še posebno izpostavlja pravice narodnostnih manjšin. Pred dvema letoma smo predlagali izdelavo splošnega mednarodnega dokumenta o manjšinah. Menimo, je med drugim poudaril Milija Komatina, da je za zagotavljanje pravice manjšine predvsem odgovoren večinski narod. Le-ta ne more biti svoboden, če svobode ne zagotovi tudi manjšinskemu narodu in če med njima ne vlada iskreno sožitje. Jugoslavija ta stališča že dolgo zagovarja in od njih ne odstopa. V vsakem trenutku jih izpostavlja, pa naj si gre za pravice Slovencev na Koroškem in v sosednjih italijanskih pokrajinah, Makedoncev v Bolgariji in drugi* jugoslovanskih narodov in narodnosti v drugih državah. Pra v naši državi gre zasluga, da je svet končno le začel resneje razmišljati tudi o položaju ter izrednem pomenu manjšin. Evropski denarni sistem, za katerega so se odločili na zadnjem sestanku voditeljev držav članic Evropske gospodarske skupnosti, je dobil novega člana. Šest razvitejših držav je takoj soglašalo s pristopom v monetarni sistem, Italija. Irska in Velika Britanija pa so si vzele čas za premislek. Kot je bilo pričakovati, so omenjene države deležne pritiskov predvsem Zvezne republike Nemčije in Francije, ki sta bili glavni pobudnici za oblikovanje sistema. Italija se je prva omehčala. Andreottijeva vlada se je premislila preko noči. Izredno prisilo so vršili republikanci, ki so zagrozili z izstopom iz vlade, pridružili pa so se jim tudi krščanski demokrati. Komunisti pa še vedno sodijo, da je bil pristop preuranjen in da bi le kazalo vzeti pol leta za premislek, kot je bilo prvotno dogovorjeno. Bolj kot vse to pa je na nenadno odločitev Italije vplivala zahteva zahodnonemške-ga kanclerja Schmidta, ki je telefoniral Andreottiju, terjal pristop lire k sistemu in skupaj s Francijo zagotovil naši sosedi konkretno pomoč. Kljub temu utegne lira po sodbah nekaterih politikov in gospodarstvenikov zaiti v nezavidljiv položaj. Pod udarom »zaveznikov« se je našla tudi španska vlada premiera Suareza. Španci so na referendumu izglasovali novo demokratično ustavo in s tem prekinili s štiri desetletja trajajočo fašistično diktaturo. Suarez je vedel, da bo uspel le v pri--meru sodelovanja z vsemi naprednimi silami Španije, med drugim tudi s komunisti. Pa je bil Suarez komaj teden po referendumu deležen opozoril Američanov in Francozov, naj se ne zbližuje s komunisti. »Svetovalci« predlagajo razpis volitev, ki naj bi omajale naraščajoč vpliv komunistov, slednji pa skupaj z drugimi opozicijskimi strankami predlagajo, naj ostane sedanja vlada do leta 1981, ko ji izteče mandat, medtem pa je glavna naloga utrjevanje demokracije in ne boj za oblast. Med drugimi svetovnimi dogodki velja omeniti še povečano aktivnost gibanja Zimbabve zoper rodezijski rasistični režim, demonstracije v Iranu, ki so terjale tudi žrtve, prizadevanja Vanceja za obnovitev mirovnih pogajanj med Egiptom in Izraelom, ter spremembe v angolski vladi. J. Košnjek m VoU/ul KOKRA veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj, n. sol. o. objavlja za potrebe TOZD Detajl n. sub. o. prosta dela in naloge komercialista TOZD Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: imeti višjo komercialno šolo, srednjo komercialno šolo ali p- klic poslovodje in pet let delovnih izkušenj na izobrazbo v trgovini s tekstilom in galanterijo. Nastop dela je možen takoj. Prijave sprejema tajništvo podjetja 64001 Kranj, Poštna 1, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v l.r> dneh od dneva izbire. Razprodan Silvester Na Bledu in v Bohinju so večinoma razprodali prostor v hotelih in pri zasebnikih za letošnje Silvestrovanje. Zadnjo noč letošnjega leta bodo v teh znanih turističnih krajih preživeli številni gostje predvsem iz sosednjih republik, ki so si pravočasno zagotovili rezervacije. Silvestrovanje v hotelih, kjer so poskrbeli za glasbo in oskusno večerjo, seveda ne bo ravno poceni. Hotel Toplice je zaseden, silve-strski meni velja 700 dinarjev, v bistroj U pa -KM) dinarjev. Golf hotel je razprodal vse restavracijske sedeže in hotelske zmogljivosti po 7(M) dinarjev za osebo, v Park hotelu velja večerja 000 dinarjev in je že zaseden, le v kavarni bi bilo še nekaj prostora za vstopnino 1(K) dinarjev. Ansambel Severna stena z Jesenic bo zabaval goste v hotelu Krim, kjer je silvestr-ski meni 550 dinarjev in bi bilo še nekaj prostora. Hotel Lovec na Bledu je prodal hotelske sobe in restavracijske sedeže za 550 dinarjev na noč. kakor tudi hotel Kompas, ki ima nekaj prostora še v kavarni. Cena hladnega bifeja je v Kompasu 250 dinarjev, v hotelu Svoboda, ki je zaseden, pa je (ena hladnim jedem 150 dinarjev, medtem ko velja topla večerja 500dinarjev. Za novoletne praznike so zasedeni vsi bohinjski hoteli, prav tako tudi zasebne turistične sohe V Zlatorogu velja .silvestrski meni 540 dinarjev. Pod Voglom, v Bellevue in Ski hotelu 450 dinarjev, V Triglavu in v gostilni Crna prst pa nudijo silvestrski meni po 400 dinarjev. Z rezervacijo bi si še našli prosto mizo v hotelu Bellevue in v Triglavu, ostali hoteli pa so za silvestrovanje že razprodani. V Šport hotelu stane silvestrski meni 000 dinarjev za zunanje goste in 400 dinarjev za penzioniske goste, odgovorili pa vam bodo. da imajo že vse zasedeno. V hotelu Kazina na Jezerskem stane silvestrska večerja 450 dinarjev, v razprodanem Trans-turistu v Škof ji Loki pa 400 dinarjev. I). Sede j Mrliške vežice v Radovljici Radovljica — Ob koncu novembra je strokovna komisija upravnih in inšpekcijskih organov skupščine občine Radovljica ter ob sodelovanju predstavnikov krajevne skupno- Mladi v osnovni šoli Tržič — Osnovna organizacija ZSMS v osnovni loti heroja Graj-zerja sodi med najbolj delavne. Šteje več kot petdeset članov, ki so postali mladinci v letošnjem mesecu mladosti. Pri tem velja omeniti zanimivo posebnost; v ZSMS niso sprejeti tisti učenci sedmih rtzredov. ki imajo slab učni uspeh, vendar jim je dana možnost, da se popravijo in so sprejeti v naslednjem let it. V sestavu osnovne organizacije deluje več komisij. Komisija za informiranje sproti obvešča svoje člane o dogodkih in uspehih dela. prav tako pa vsake pol leta izdajo lastno glasilo MI. Tudi na kulturnem področju delo gladko teče. Tako imajo poleg likovnega in f>ev-skega še dramski krožek z lutkovno sekcijo, ki bo v kratkem zaživela. Za strokovno pomoč so pri tem zaprosili Mladinsko gledališče iz Tržiča. st i opravila tehnični pregled na novo zgrajenega pokopališkega objekta v Radovljici. Na pokopališču so tri mrliške vežice ter drugi spremljajoči prostori, zgrajena pa je tudi nova dovozna cesta na pokopališče. Za nov objekt so se Radovi jičani odločili z referendumom o samoprispevku marca leta 1970. Zgradilo ga je gradbeno podjetje Gorenje, investitor je bila krajevna skupnost Radovljica, ki je razen sredstev iz samoprispevka zbirala tudi druga sredstva s krediti Ljubljanske banke. Vsa naložba je veljala 1 milijone 000.000 dinarjev. Ob pregledu so ugotovili še nekaj pomanjkljivosti, predvsem pri ureditvi hankin in brežin nove ceste, medtem ko je objekt z mrliškimi vežicami povsem uporaben za svoj namen. Decembra se bodo odpravile vse pomanjkljivosti, upravni organ pa bo do konca meseca izdal uporabno dovoljenje Komunalnemu gospodarstvu Radovljica. S 1. januarjem bo Komunalno gospodarstvo prevzelo objekt v upravljanje, prevzelo pa bo tudi pogrebno službo. S tem bo končno urejena do zdaj neorganizirana pokopališka in pogrebna služ- Alpinistične novice KKIM HI.ISKO SKKCAN.IK ALPINISTOV! Zbor načelnikov jo sklenil, da /;t r .m i i prevelikega števil« članov v prihodnje ne bo vee /bora alpinistov, ki naj bi predstavljal najvišji uradni alpinistični organ v republiki. To ho sedaj zhor načelnikov. Srečanje alpinistov je namenjeno seznanjanju in pregledu celotne dejavnosti alpinistov i/ vse Slovenije. Nr«-eanjo bo v potek. 15. decembra I97H. oh 17. uri v dvorani TVD Partizan, lahor I i v Ljubljani. Na srečanju ho najprej kratko poročilo o delu K A in številu članstva ter pregled pretekle sezone, potem bo razdelitev nagrad in pohval, nato razglasitev rezultatov smučarskega prvenstva in razdelitev pokalov. Na koncu pa bo še prikaz diapozii ivov. Vabljeni! KATEGORIZACIJA Še pri-den so znani vsi rezultati kategorizacije alpinistov v letošnjem letu je Ze jasno, da bo treba ocenjevanje storitev na področju alpinizma v mnogocem popraviti, tako so sklenili na zadnji seji K A pri PZS. ki je bila 12. 12. 1978. Zaradi izkrivljene slik«-, ki jo dajo današnja zmeda v ocenjevanju in še nekateri drugi faktorji, je prišlo do toga. da so vrhunski uspehi doma premalo cenjeni. Na soji KA so Zo izdelali predlog, po katerem naj hi »popravili« žo letošnjo kategorizacijo in tako tudi spiske vrhunskih športnikov v alpinizmu v vseh treh razredih. A.S. ba. JR Nagrade za silvestrovanje Kranj — V Kranju bo letos po zaslugi Gorenjskega sejma prvič organizirano množično silvestrovanje. Hala na sejmu ie primerno urejena in ogrevana, prav tako pa je že urejeno okrog 500 kvadrat nih metrov veliko plesišče. Za zabavo bo igral Slakov ansambel s pevci in humoristi. Sejmišče bo za silvestrovanje sprejelo okrog 2500 ljudi. Precejšnje zanimanje je že za prireditev. Vstopnice so na voljo na sejmišču in na upravi sejma, prodajali pa jih bodo tudi na novoletnem sejmu Silvestrovanje na sejmu velja 100 dinarjev na osebo. Vsakega silvestrovalca na sejmu pa čaka še presenečenje: stalna vstopnica za sejme v prihodnjem letu! ik Paviljon jeseniškega FUZlNARJA na novoletnem sejmu v Kranju je tudi tokrat bogato založen z gospodinjskimi aparati in vsem ostalim, kar običajno najdemo pri FUŽINARJU. Posebej opozarjajo na barvne televizorje Gorenje AKVAMARIN in TITAN od El NU, za katere nudijo še poseben popust. Sicer pa velja za vse razstavljeno blago za 2 odstotka znižan prometni davek. Težave tržiškega zdravstva Tržič - Zdravstveni delavci v Tržiču se že dlje spoprijemajo z vrsto težav, zlasti tehničnih Nastajajo na primer pri nekaterih investicijah, za katere je denar že zagotovljen. Tako se med drugim sprašujejo, kako naj hi prišli do novega rešilnega avtomobila, nujno potrebnega, ko pa domači proizvajalci ne sprejemajo naročil, dovoljenja za uvoz pa trenutno tudi ni mogoče dobit i. Vendar pa to niso edine težave Zdravstvenega doma Dotrajani sta centralno ogrevanje in telefonska centrala, ki ju bo treba čimprej obnoviti. Tudi pri razvi anju zobozdravstva v tržiški občini ho potrebno narediti korak naprej. Sedanjim ambulantam bi bilo treba že v prihodnjem letu dodati še dve, in sicer otroško zobno ambulanto ter eno za odrasle. Možnosti za otroško ambulanto so v eni od osnovnih šol ali v vrtcu Deteljica v Bistrici, kjer že itak nameravajo dozidati nekaj prostorov. O teh predlogih seveda velja dobro razmisliti, saj bi odpiranje novih ambulant zahtevalo tudi dva zobozdravnika, od katerih bi se eden ukvarjal s preventivnim zdravljenjem. J. Kepic Pri Murkinem ELGU v Lescah it ie novoletno razpoloženje in vse je pripravljeno, da pridemo r izberemo darila za svojce, priic telje. Dekleta zavijajo vnaprej in po želji; če hočete, od drob n cea keramičnega pepelnika, da trar no žareče peči... Foto: D. U JELOVICA lesna industrija Skofja Loka RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV: — surova vratna krila — furnirana vratna krila — vidni podboji — polkna ZNIŽANO OD 50—75 ODSTOTKOV INFORMACIJE V POSLOVALNICI JELOVICE V ŠKOFJI LOKI OD 11. 12. 1978 DALJE JELOVICA, lesna industrija, Kidričeva c. 58 tel. (064) 61-361 i^JELOVICAjl V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Aktiv v Žirovnici je zelo delaven. Redno se sestaja vsak prvi petek v mesecu. Na sestanku, ki je bil prvega decembra, so se člani tega aktiva dogovorili, da se bodo udeležili svečanosti ob odkritju spominske plošče Janezu Mlakarju v Šenčurju in spominske slovesnosti v počastitev padlemu bataljonu Prešernove brigade na Pokljuki. Sklenili so tudi predlagati, naj bi se osnovna šola v Žirovnici poimenovala po Gorenjskem odredu. Člani aktiva se že zdaj pripravljajo na občni zbor odreda, ki bo v začetku prihodnjega leta. Iz poročila o njihovem delovanju, ki so ga pripravili za občni zbor, je razvidno, da so bili v preteklem mandatnem obdobju zelo marljivi. Maja letos so se udeležili pohoda mladih, sodelovali so na proslavi odreda v Begunjah, prisotni pa so bili tudi pri odkritju več spominskih plošč. Prejšnje leto so sodelovali v raznih družbenopolitičnih akcijah in pomagali zbirati gradivo za kroniko odreda. Njihova najpomembnejša zasluga pa je tovariška pomoč mladincem z žirovniškega področja, ki so se na tej osnovi začeli prizadevno vključevati v življenje in delo svojega kraja. B. B. UED — V počastitev dneva republike so na Bledu * petek, 24. novembra, na slovesen način odprli nov mm Avto-moto društva Bled. Zgradili so ga z last-f sredstvi in z velikim prizadevanjem občanov. ____t je odpri predsednik skupščine občine Leopold Pemuš. Ob tej priložnosti so prejeli odličja in priganja nekateri člani AMD Bled, pri slovesni otvoritvi pa je sodeloval moški pevski zbor Bled. — B.B. TEČAJ KRANJSKEGA RADIOKLUBA Kranj — Radioklub Iskra po treh letih spet pripravlja osnovni tečaj za vzdrževalce industrijske elektronike v podjetjih. Namenjen je spoznavanju novejših elementov elektronike, ki se pojavljajo pri regulacijskih, krmilnih in kontrolnih sklopih tehnoloških procesov v organizacijah združenega dela. Tečaj bo trajal 120 šolskih ur. od katerih bo polovica namenjena predavanjem, druga polovica pa praktičnemu delu v delavnici in merilnem laboratoriju. Začel se bo januarja prihodnje leto, končal pa v začetku marca. H. J. (Umni aktiva Kokrškega odreda iz Žirovnice so tod v se prizadevni. — Foto: B. Blenkuš IZLET UPOKOJENCEV SAVE Kranj — Upokojenci tovarne Sava iz Kranja smo leto« organizirali že tri izlete. Zadnji je bil konec •ovembra. glavni cilj izleta pa je bil zgodovinski Urh pri Ljubljani, ki priča o strašnih zločinih okupatorja in 'jejpovih poniagačev nad slovenskim narodom. Od Urha **oodšli proti Litiji, kjer smo imeli krajši postanek, nato "* nadaljevali proti Gabrovki. kjer ima Presad eno od '"Jjih tovarn. Sprejeli so nas izredno toplo. Sledila je pot ti Mokronogu in Šentjerneju, kjer nas je pri Zagorcu -»*lo kosilo. Pri njemu se zaradi kakovostne postrežbe ^^jajo Številni Gorenjci. thjovorili smo se. da bomo prihodnje leto z izleti r,adaljevali. Prvega nameravamo organizirati za dan fena potem pa se bomo trudili, da bomo odšli na izlet I. Petrič RADOVLJICA - Po načrtu obnavljajo staro mestno središče. Najprej so obnovili Šivčevo hišo, nato stavbo poleg Sivčeve hiše, zdaj pa so na vrsti še ostale. V tem deluje zanimiv čebelarski muzej, Linhartova soba, zanimiva je notranjost Šivčeve hiše. kjer so razstave in druge prireditve. - B. B. ZATEČE — Avtobusna postaja v Ratečah je že Hfo bila kamen spotike, saj se je ob večjem štetju spremenila v pravo jezerrt. Pred nedavnim * Jo temeljito obnovili. Najprej so uredili kanali-*°cyo zatem pa na novo plast gramoza položili **kdino prevleko. Tako je obrtno podjetje Kovinar 'Jesenic prenovilo rateško avtobusno postajo v za-išooljttvo voznikov avtobusov in /Httnikor. - * K. DELAVEN AKTIV KOKRŠKEGA ODREDA Žirovnica — Za nenehno delovanje Kokrškega **da skrbi poseben odbor, ki ima svoj sedež v Križah N Tržiču Sicer pa ima odred zaradi boljšega povezo-■ h svojih Članov pet aktivov v Ljubljani. Kranju. fStm, Begunjah in Žirovnici. DOMŽALE — Stanovanjski blok na cesti Ve/jka Vlahoviča v Domžalah, ki ga gradijo delavci gradbenega podjetja Beton iz Zagorja, bo nared prihodnjo pomlad. Vselitev v HO novih stanovanj se je nekoliko zavlekla zaradi težav pri reševanju zemljiškega /astništia. — B. B. OBISK TOVARIŠKV Kranj — Kakor vsa pretekla leta je tudi letos občinski odbor Zveze združenj borce\ NOV Kranj pripravil obisk bolnih m onemoglih članov organizacije \ kranjski občini. Darila; šopke in posebne voščilnice je pripravil občinski odbor, »'lani krajevnih organizacij pa so potem z njimi obdarili tovariše in hm česfitali za praznik republike ter fini zaželeli veliko zdravja To je brez dvoma pohvale vredna pote/a občinskega odbora! I. Petrič KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Vaše želje \V zaupajte nam! po želji aranžirana darila novoletni okraski in še nešteto drugega po 21 decembru bomo prodajali tudi sveže in umetne novoletne |elke murka e|go |eSce ve ■ ;<0' t r i g I b v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (98. zapis) Ko s«- tako pomenkujem " vaseh okrog blejskih G ori j. seve ne smem mimo rihezovih nasadov, značilnih prav za le kraje: dosti sonca, dosti vlage — ćitunta n j sum- in pozefte. Seveda teče beseda o čmetli ribe/u. ne o rdečem: prvi ie bolj za sokove, drugi za goban ie Sem pa videl riliezovc nasade ne le v Gorjah, pač pa tudi na l.a/.th na Visel nje i. cehi v dolini Radovne in v bohill iski -leieki' SPODNJE GORJE Omenil sem že. da so Spodnje Gorje tako po številu prebivalstva kot i>o številu hiš enkrat večje od Zgornjih Gorii. ki pa so klinb temu le »matični« krni. / osem razredno šol«, s krajevnim uradom in s farnim sedežem Mimogrede sem ujel v uho obliko »iz Gorjam- I ne »iz Gorii« I prihajam: kot v Cerkljah na Gorenjskem pravno, da so prišli »iz ('erkl jati« I ne »i/ ('erkel i« i. Spodnje Gorje leže na velikem križpotju: od tu vodijo pota na Me-žakljo. skozi Poljane na Javoinik in Jesenice, v Vinluar prol i Zasipu in Bledu — na d rut: i sfllllli pa na/ai v Radovno in na Poki iuko. Videl sem. kako rastejo nove hiše v breg proti Višelnici Očitno so Spor in H* Gorie vabljiv in mikaven kra i za nove našel jem e Podružnična cerkev, sv. Ožbolta stoji na manjši vzpetim Zgrajena ie bila že leta 10J0 Na manji strani ima svetnikov« podobo lOžholt. Ož-l.ovt sta naši obliki za nemškeira Ostvvalda. Osvalda. O/.valdal V cerkvi sami im ii« Se drug« O? hol tov« -diko — le-1« ie napravil gluhonemi slikar Jane/ Potočnik i/ Krope — Leta ie bila cerkev prenovljena in dobila današnji vide/ mren jska 'nrinnska Koren in sla I av-v -popadli blejske SS spomenik jenim t al Umi GORJANSKI DKLKŽ NOB Najprej: prva parila partizana sla bila domačina Kerdn Viktor Ar/enšek Padla glista l!MI na Me/aklii Jeseniške čelt« / oddelki polii i |e V va-i ie poglaviten petun. _'N H MM I (jstre' ceni. I strel jen i mi 1 > i I i pod Revoveo v Spodnjih Gorjah kot povračilni ukrep okupatorja "za Mkvidiratte-tra izdajalca. I'biti talci s« 1'ilt: Krilih' Sokltč i/ Krtine Jože in Karel Repe i/ Spodnjih Gorii. meti partizan Ivan Zupan i/ Noinenia in Jože 1'ikon / Blejske Dobrave - \' spomin na la doundek prebivalci krajevne skupnosti Gorje vsako leto praznu je io Seveda pa -.eni >i snežnemu metežu ki prav -redi Spodniih ( dve znameniti I«i-1 -t pldčelill lli-e -I 0."> le spominska plošča ki pove V tej hiši je bila 2. avgusta 190(1 rojena znana revolucionarka KIM Marija Žumer — Potočnik. Cmrla je 5. februarja 19-4 1 v nemškem nacističnem taborišču. Dnina »pomin-ka plošča t na lu-t št lito le vzidana pravzaprav na hišni vo-jal kar deluje optično in estetsku /elo /adov nI j ivo Besedilo pove: V tei zavedni slovenski hiši ie bil rojen 21. II. 1915 narodni heroj Ž van Andrcj-Boris — Padel 24. -t. 1945 na Poreznu. KKVOU CIONAKKA IN HEROJ ZII turovi m Zvanu - obema veha po^Miiii nekoliko \ e< liescd S svojim junaki Votli in miniti.. -ta dala imenu Spe m 111 nli Gorii poseben -n - krai moral Mir le /a|el ioru. ogledali • >•"> in (ii> Na v zidana lepa sam ie lahko ponosen na njun delež v NOB Marija Žumer je bila znana revolucionarka že v letih stare Jugoslavije. Članica komunistične partije je postala leta 192*. Kot izjemno sposobno in trdno revohuionarko jo je sedanj«- partijsko vodstvo že kmalu poslalo na marksistični študij v Sovjetsko zvezo Po vrnitvi v domovino se fe posvetila organizaciji komunistične partije na t i oren jskem. Policiiski agenti so io ne* nekaj mesecev izselili in zaprli v zloglasno ječo Glav-n jači» v Beogradu. Bilo je to v jeseni leta l'.tAH. Po vrnitvi i/ zaporov je napisala brošuro »To dni v Glav n jači« . v kateri je razkrila surovo ravnan je poli« istov s političnimi jetniki Sama je bita deležna nečloveških mučenj — a kljub temu ni klonila in ničesar priznala Organi/arijsku delo Marije Zumer s«- da strnil i v •«-čije V eni itd večjih hiš so DHI.« nabrano »koledo.< pojedli in popili. Rila ie to ena n'dkih zabav na vasi. hkrati pa priložnost /a ples Ali se Itn običaj v/držal v novih časih? /z\ ŽIVILA KRANJ OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU v Kranju od 15 do 26. decembra razen drugega vam nudimo darilne zavitke z bogato vsebino ali pa jih pripravimo po vaši želji Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj Obisk v krajevni skupnosti Dovje - Mojstrana Vodstvo organov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev z Dovjega in iz Mojstrane ob prazniku čestita vsem krajanom in jim želi veliko delovnih uspehov v prihodnjem letu. Novo naselje Veliki breg v Mojstrani je precej spremenilo podobo tega kraja. ne, regulirali Savo na mestih, kjer je poplavljala, uredili ulice in jih opremili z ustreznimi prometnimi znaki, poskrbeli za obnavljanje zelenih površin, razširitev Triglavskega gaja. sodelovali z učenci, ki so vključeni v »zeleno stražo« in varujejo okolje pred onesnaževanjem, opremili naselje s kontejnerji za smeti ter si prizadevali za splošno urejenost kraja. Letos so začeli urejati tudi novo telefonsko omrežje, zgradili so potrebne objekte za sprejem II. T V sporeda, dokončno preuredili Aljažev dom v Vratih in postorili še marsikaj drugega. Vseeno pa niso povsem zadovoljni. Predvsem zato. ker se urejanje nekaterih problemov — gre predvsem za posodabljanje prometnih poti — iz leta v leto odlaga. To povzroča pri krajanih včasih tudi negodovanje in nezaupanje, čeprav so prebivalci vedno pripravljeni sodelovati v prizadevanjih za skupni napredek. V prihodnjem letu jih čaka še mnogo nalog. Prenovili bodo več krajevnih poti - zato so se na zboru občanov dogovorili za uvedbo samoprispevka — asfaltirali cesto od lesnega podjetja do cementarne, na- Skupaj s člani drugih družbenopolitičnih organizacij so plodno sodelovali v predkongresni dejavnosti, intenzivno pa se pripravljajo tudi na volitve samoupravnih teles v krajevni skupnosti. Mladinci v okviru svoje osnovne organizacije niso najbolj aktivni. Pn delu jih ovira, tako kot druge organizacije, zlasti pomanjkanje primernega družbenega prostora. Zato pa toliko bolj marljivo sodelujejo v pestrem kulturnem življenju, delovanju športnih društev in povezovanju s pripadniki JLA. saj je tudi krajevna skupnost prevzela pokroviteljstvo nad karavlo na Belci. Tudi Socialistična zveza nima malo nalog. Letos se je zelo zavzela za uspešno pripravo volitev. Razen tega večkrat letno skliče predstavnike društev ter skrbi za stalno po- vezavo med njimi usklajeno delovanje •n njihov, Aktivna je tudi borčevska organizacija. Njeni člani si zlasti priza devajo za prenašanje tradacij narodnoosvobodilne borbe na mlade rodove. Rezervne starešine pa vlagajo veliko naporov v podružbljanje JEM Tako kot v preteklosti so bili Mojstrančani tudi letos aktivni na vseh področjih — Nadvse skrbno uresničujejo naloge iz srednjeročnega razvojnega načrta — V skupnih prizadevanjih sodelujejo poleg družbenopolitičnih in družbenih organizacij tudi številna društva Kdo ne naselij, ki pozna dveh slikovitih sta posejani na obeh straneh ceste v tistem predelu zgor-njesavske doline, kjer se mogočna ostenja Julijcev razmaknejo v dolino Vrat. da se lahko radovedno popotnikovo oko ozre proti vrhu očaka Triglava? Po teh dveh naseljih nosi ime ena od enajstih krajevnih skupnosti v jeseniški občini. Dovje - Mojstrana, ki sicer združuje tudi sosednje kraje Zgornjo Ra-dovno. Belco in Podkuže. To področje je bilo nekdaj izrazito kmetijsko. Danes živi med skoraj dva tisoč krajani večina delavskega prebivalstva. Mojstranska krajevna skupnost ne sodi med največje. Vendar, ker so njeni krajani tesno povezani in pripravljeni veliko storiti za skupni napredek, se lahko pohvali z mnogimi delovnimi uspehi. Pot do njih so si začeli utirati že pred štirimi leti. ko so se po ustavnih spremembah organizirali V svoji krajevni skupnosti in izoblikovali srednjeročni razvojni načrt. V njem so si skušali zadati kar najbolj realne naloge. Prav zato. kolikor je seveda le od njih odvisno, te obveze vsako leto skoraj v celoti uresničil jejo. To so pred nedavnim ugotovili tudi na zborih krajanov, kjer so med drugim pregledali izpolnjevanje nalog v delu lanskega leta in letošnjem letu ter se dogovorili za usmeritev aktivnosti v bodoče. URESNIČEVANJE ŠTEVILNIH NALOG V preteklem obdobju so veliko pozornosti posvečali vprašanjem kmetijstva, zlasti pri zaščiti kmetijskih zemljišč K temu jih je vodilo dejstvo, da se tako kot v celotni jeseniški občini tudi v njihovi krajevni skupnosti aktivno ukvarja S kmetijstvom le majhen odstotek prebivalstva. Da hi ohranili čimveč kmetijskih zemljišč. so aktivno sodelovali pri prostorskem planiranju in urbanizaciji kraja. Seveda so se kljub tem prizadevanjem morali odločiti za zazidavo nekaterih površin v bližini naselij. Tako sta v letošnjem letu zrasla v zazidalni coni B dva nova devetstanovanjska bloka. Objekta, ki sicer še nista dokončno urejena, pomenita prvo izgradnjo družbenih stanovanj na tem področju. Pozneje bodo tod postavili še tri bloke in morda tudi hotel. Prav tako intenzivna ie individualna izgradnja, predvsem v novem naselju Veliki breg. vendar jo omejuje pomanjkanje lokacij. Vodstvo krajevne skupnosti stalno skrbi tudi za reševanje komunalnih problemov in urejanje drugih vprašanj, ki so pomembna za vse krajane. V preteklosti so obnovili električno omrežje v delu Mojstra- Vredite v križišča z magistralno cesto med krajema Oovie 'm Mojstrana je dolgoletna želja prebivalcev mojstranske krajevne skupnosti. ljudske obrambe in družbene same- zaščite. Med mnogimi organizacijami, s dajejo svoj delež k razvoju kraia moramo omeniti pašno skupnost lovsko in taborniško organizacijo pa mnoga društva. Številni krajan: -aktivni na področju kulture, športa in turizma. Za sklep je treba poudariti, da «a funkcionarji v krajevni skupt Dovje — Mojstrana delujejo na popolnoma amaterski osnovi. Kot zatrjujejo, je največje plačilo za njihova prizadevanja zadovoljstvo krajanov ob skupnih uspehih. Zato so w tudi v prihodnosti pripravljeni lote vati vseh nalog. Š SAJE prej. proti Vratom, pa jo razširili, uredili križišče med Mojstrano in Dovjem, napeljali ulično razsvetljavo, postavili dve javni telefonski govorilnici in poskrbeli za zvezo z Rodovno, nadaljevali z regulacijo Save in izgradnjo kanalizacije, razširili pokopališče in se zavzeli za izdelavo projekta za mrliške vežice ter izpeljali tiste naloge, ki jih letos niso mogli Gre predvsem za dograditev kanalizacije na Dovjem, dokončno napeljavo novega električnega voda. postavitev še ene žičnice in ureditev asfaltnega kegljišča pri hotelu Triglav. V prihodnosti pa si bodo predvsem prizadevali za izgradnjo otroškega vrtca, saj je v varstveni usta novi. ki gostuje v šoli. od skupno ]Hi) predšolskih otrok le 2r» malčkov. Pomembna pridobitev za Mojstrano so prva družbena stanovanja v dveh novih blokih, kijih bodo naselili prihodnje leto. Pobratenje ob krajevnem Mojstrančani načrtujejo, da bodo drugo leto bogatejši še za eno ličnico. ; MOJSTRANA - K raja ni Dovjega in Mojstrane slavijo 1«. decembra praznik svoje krajevne skupnosti. Letos bo praznovanje še posebno svečano, saj ga bodo povezali s pobratenjem njihovega kraja in krajevne skupnosti Stave iz občine Valjevo. Kot je znano, je občina Valjevo pobratena z jeseniško občino. Glede na to je prišlo tudi do pobude za pobratenje obeh krajevnih skupnosti. Krajane namreč družijo že vezi iz preteklosti, sai so bili mnogi Mojstrančani med vojno izgnani tudi v okoliške kraje Valjeva. Danes želijo prebivalci krajevnih skupnosti IJovje — Mojstrana in Stave bratske stike še bolj okrepiti in ob tem izmenjavati izkušnje na vseh področjih. Stave je izrazito kmečki kraj, ki ga odlikujejo predvsem agrarni dosežki. Ker se njegovi prebivalci že dalj časa zanimajo tudi za razvoj krneč- prazniku kega turizma, bodo lahko z mojstra nsko krajevno skupnostjo našli mnogo stičnih točk. Gostje iz Srbije prispejo v Mojstrano že danes. Jutri. 16. decembra, si bodo ogledali krajevno skupnost Dovje — Mojstrana in se seznanili z njenimi predstavniki. Obiskali bodo tudi Kranjsko goro. 1'opoldan ho sledil popis listine o pobratenju, zvečer ob 18. uri pa osrednja proslava v kulturnem domu na Dovjem. Po bogatem kulturnem sporedu ter podelitvi priznani OF. diplom in pokalov si bodo predstavniki obeh krajevnih skupnosti izmenjali svečane listine o pobratenju. Zatem se bodo sestali na tovariskem srečanju v hotelu Triglav. V nedeljo si bodo gostje i/ krajevne skupnosti Stave pred vrnitvijo domov ogledali se partizansko vasico Radovno ter obiskali karavlo na Belci (S» POMOČ MNOGIH ORGANIZACIJ Utrip življenja v krajevni skup nosti Dovje - Mojstrana poživljajo tudi družbenopolitične in družbene organizacije ter številna društva. Med krajani je 12 odstotkov članov Zveze komunistov. Ti so prisotni tako v organih krajevne skupnosti kot družbeni aktivnosti nasploh Pri pogovoru v Mojstrani so sodelovali predsednik svet« krajevne skunn.v. sti SANOI KOTNIK, predsednik skupščine krajevne skupnosti -JOz>" Mi-KI.AVClO. sekretar osnovne organi/-*-eiie/.K Dovje — Mojstrana .JOŽf MIR-TIC. predsednik krajevne konferenc«-SZDI. STANKO LAKOTA, predsednik Turističnega društva MII.AN \".\| p<\_ TINtTČ, elan Planinskega drutva AV GUST IIKI.AVKC. načelnik - - » (JRS Mojstrana JANKZ BROJAN in novinar radia Triglav z .lesenic .JANKO RABTČ. Udeleženci pogovora v M°Jn.t'Pn\ skupnosti optimistično razpoloženi. glede razvoja svoje krajeint Foto: S Saje 1 Kako /» - " N Jeseniška inšpekcijska služba je minuli petek obiskala 12 mesnic v občini Jesenice — V akciji je preverjala predvsem točnost tehtanja in računov — Kazalec na tehtnici se največkrat odkloni v korist prodajalcev -Oškodovani kupci še vedno raje molče, ker ne želijo zamere — V marsikateri prodajalni pozabljajo na higieno, ponekod pa imajo celo za prehrano neprimerne izdelke. Jesenice - Akcije za zaščito potrošnika so stalna praksa delavcev odseka inspekcijske službe pri jeseniški občinski skupščini. V zadnji akciji pred dnevi smo sodelovali tržni veterinarski in dva sanitarna inšpektorja, dve delavk, upravnih organov v vlogi kupcev ter novinar Glasa. Skupaj smo obiskali 12 prodajaln mesa in mesnih izdelkov v jeseniški občini. V njih so mftpektorji ugotavljali zlasti točnost tehtnic ter pravilnost stehtanega in /^čuna-nega blaga. Zanimalo ph je tudi. ali mesarji meljejo meso sproti pred strankami. Prav tako so P«**^ če v mesnicah sami izdelujejo mesne proizvode, kar je s predpisi prepovedano, ter vso pozornost posvetili čistosti pribora za rezanje m dednih oblek, urejenost, P«»£rov ter evidenci zdravstvene kontrole za živilske delavce. .„„tnvitve In kai so pokazale ugotovitve Joektoriev po končani akciji? Ce bi ^h strnili v skupno oceno, b, lahko »pfaali. da so rezultat, vse pref kot ugodni. Zaradi nepravdnega stanja so inšpektorji »rek ..kar Jh manrnoimocnikovPb°reiTopr™^ zaradi pomočnikov p n^dinar^v. zaradi uporabe istega Zm za rezanje svežega .mesa in mesnatTh izdelkov 2 kazni po K« A^lillP zaradi zamazane halje 2 dmarjev. zaraa . ; zaraHl kazni po ™^roV 1 kazen za KaHev Tnšr^ktorii bodo tudi 0 dinar fVDri;aVe sodniku za pre-« ? it? nepravilnosti, ki so jih % vlede spoštovanja predpi-"ilovan ju mesnih proizvodov * I mesn"cah so namreč vzel, rt.-^^^™ zaradi nevestnegaposlovanja^ V 12 P^^večjih prekrškov. pLma^mesajev je torej padla na ^nftXi lahko trdili za osvešče-izpitu. Istobi lan nekaten v Krt.naftih kupcev. je|ovati N akciji n>8" "^kupci v vrst, celo -avorn.ku so se ker ,e hudoval. nad "a pa ponesla P™' £a\ lahko ugoto- ponovno tehtanje^.. fci s() vimo. da so • ki gori jn neka- n.kupov.1.££r*$£J to akcijo z ^nunaS«nufm Nekateri od mesar-odobravaniem. . na(t in. jev pa niso P<*f ^J? v8„ solidar-Spektorji. an2Pasktanovskimi tovariši, nost z drugimi stan« ^ \Z }X\Sc% *cer pa si akcjo pnhod '^Pfokho,j podrobno! oglejmo malo ooij \> Wi JFSENICAH LE DVAKRAT AJ BREZ PRIPOMB Vr^^K banskih inieK Tavčarjevi ulici aiea Jeafniče v točnostjo so inšpektorji t-ko^ zaHovo|jnl tehtanja k«^ • m|etju mesa. saj tlokTtrS^ mVie v Prostoru izza^ Ali sodite, da tole »stegno« na pultu, posoda s smetmi, smetiš-nica in metla spadajo skupaj? Prav gotovo, da ne! To je menila tudi jeseniška inšpekcijska služba ob pregledu poslovalnice PIK Belje, kjer je nastal ta posnetek. (S) Foto: S. Saje prodajalne in meso že v naprej pripravljeno. Težave so tudi zaradi svežega mesa. ki ga hranijo v neprimerni, že rabljeni embalaži, pa pomočnika brez zdravniškega pregleda. Poslovalnico številka 1 istega podjetja na Cesti maršala Tita upravlja mesar, ki sam streže strankam. Tudi tehta in računa sam. Toda ne najbolje! Izgovarja se, češ da tehtnica ne dela dobro zaradi mraza, ko ga inšpektor opozori, da je nekemu kupcu za dve krvavici zaračunal 1.60 dinarja preveč, naši sodelavki pa za dve hrenovki, pečenico, svinjski zrezek in salamo 5.80 dinarja preveč. Ugotovljeno razliko mora vrniti. In prvemu kupcu se komaj zdi vredno vzeti vrnjeni denar! V poslovalnici številka 5 istega podjetja na tržnici prva stranka za kupljeno blago plača pri blagajni 7,70 dinarja preveč, naša sodelavka pa 5.40 dinarja preveč. Dvem kupcem mesar kljub opozorilu inšpektorjev zaračuna svinjski vrat (III. kvaliteta) po ceni za svinjski hrbet (II. kvaliteta), kar pri kilogramu mesa znese 19..'t5 dinarja več. Mesarja kaznujejo tudi zaradi uporabe istega noža za rezanje svežega mesa in mesnih izdelkov. Pred prodajalno Ljubljanskih mlekarn - TOZD Mesni izdelki Skofja Loka inšpektor ustavi več kupcev. Le eden je pripravljen sodelovati V akciji. Pri ponovno stehta nem mesu. pravzaprav pri dveh piščancih, je račun za 2 dinarja prevelik. Mesar pa se zaradi opozorila, da ne sme nositi tako umazane halje, silno razjezi. Tržiška Tržič industrija obutve in konfekcije Obiščite nas! Inšpektorji nimajo pripomb le v Soslovalnici številka 10 TOZD lesni izdelki Skofja Loka in poslovalnici Emona market Ljubljana na Jesenicah. V ŽIROVNICI DOBRO, NA JAVORNIKU SLABŠE Mesar v prodajalni TOZD Klavnica Jesenice v Žirovnici se pri netočnem izračunu " za spremembo neznatno zmoti v svojo škodo. Mesnico ima vzorno urejeno in čisto. Trgovina TOZD Rožca Jesenice v Žirovnici prodaja pakirano meso. Med njim so tudi izdelki Špecerije Bled — Klavnice Radovljica. V enem od zavitkov tega podjetja inšpektor najde svinjski vrat. ki pa ga prodajajo za svinjski hrbet. Razlika v ceni pri kilogramu svinjskega mesa II. in III. vrste je »samo« 19.35 dinarja! Kot izjavi sekač v radovljiški klavnici inšpektorju po telefonu, vedno tako razvrščajo svinjsko meso. V poslovalnici TOZD Klavnica Jesenice na Javorniku našega kupca oškodujejo za 1,30 dinarja. In ljudje v vrsti mu dajo vedeti, da je navaden dlakocepec, ker želi ponovno tehtanje kupljenega blaga, saj je njihov mesar pošten. A inšpektor se kmalu prepriča, da temu ni tako. V mesnici najde doma izdelane pečenice in zaradi gotovosti vzame vzorec za analizo. Mesarja kaznuje tudi zato, ker njegov pomočnik nima opravljenega zdravniškega pregleda. RAZOČARANJE V KRANJSKI GORI V poslovalnici TOZD Klavnica Jesenice blagajničarka zaračuna svinjsko meso preveč, za goveji bočnik pa ne ve prave cene in se zato ušteje v lastno škodo. Inšpektor kaznuje mesarja, ker uporablja isti nož za rezanje svežega mesa in mesnih izdelkov, posebej pa zato, ker je prodajalna neurejena in nečista. V kotu mesnice hranijo vrečo česna — menda za nekega delavca, ki je tačas na bolniški — v hladilniku pa nekaj suhega mesa dvomljive kvalitete. Poslovalnica ljubljanske Emone ima oddelek delikatese in mesnico. V delikatesi oškodujejo prvega kupca pri dveh hrenovkah za 1.60 dinarja in drugega kupca pri dveh krvavicah za 2.15 dinaria. Mesar pa zaračuna naši sodelavki za 2 svinjska kareja 2.10 dinarja preveč. Najslabše je stanje v poslovalnici PIK Belje. Kupljeno meso in mesni izdelki so za 5.45 dinarja predragi. Mesar ima zelo umazano haljo in v mesnici kadi. Za rezanje svežega mesa in mesnih izdelkov uporablja isti nož. Splošni nered in umazanija pa še ni najhujše, kar ^^^^^ V skladišču iste kranjskogorske mesnice je inšpektor našel 26 kilogramov pokvarjenih gorenjskih želodčkov in prek S kilogramov pečenic dvomljive kvalitete. Oboje je mesar izdelal sam, kar pa predpisi o proizvajanju mesnih izdelkov prepovedujejo. (S) Foto: S. Saje opazi ostro inšpektorjevo oko. V skladišču namreč odkrije 26 kilogramov pokvarjenih gorenjskih želodčkov in 8.80 kilograma pečenic dvomljive kvalitete. Oboje je mesar izdelal iz obrezanega mesa. Ob tem je treba poudariti, (hi so delavci te kranjskogorske poslovalnice stari znanci jeseniške inšpekcijske službe. V zadnjih treh letih so povzročili zaradi slabega blaga, ki so ga inšpektorji izvrgli iz. prometa, prek dvajset milijonov starih dinarjev škode Inšpekcijska služba bo tudi tokrat ustrezno ukrepala. Po vseh teh ugotovitvah hi bil kakršen koli sklep odveč. Podatki dovolj zgovorno kažejo, da je potrošnik velikokrat oškodovan. In verjetno bo tudi v bodoče, če ne bo spremenil svoje miselnosti ter se začel obnašati bolj samozaščitno! S. SAJE Miselna priprava na tekmovanje Delo je najprej zamišljeno in nato uresničeno. Z vadbo in izkušnjami se krepi povezanost, sozvočje in skladnost med miselno in gibalno dejavnostjo. Gibalna popolnost je odločilna posebno na tekmovanjih, na nastopih, ko mora prodorna misel ob pomoči spodbudnih čustev postati gospodar dejanj. Športnik se že v otroštvu navaja na pravilno tehniko, kasneje širi taktično obzorje, z napredovanjem se seznanja z načinom treniranja in z neposrednimi pripravami na tekmovanje. Pridobiva dragocen nauk in pouk o tem, kako uspevati v športu in posebno v vrhunskem športu. Danes ni več naivna, neuka in nekritična osebnost. Njegova miselnost izhaja iz nagibov in namena športnega udejstvovanja. Športnik mora biti občutljiv za bodoče tekmovalne okoliščine, te naj miselno razčleni. Dobro je poznati vse potrebne podatke o kraju in času tekmovanja, dobrodošle so številne informacije o vremenskih tekmovalnih in ostalih razmerah. Te športnikom posredujejo trenerji ali drugi spremljevalci, vendar mora biti športnik tudi sam dovolj bister, da preveč ne sprašuje, da ne nasede možnim zapeljivim izjavam, ki so v zadnjem času sredstvo tako imenovane »demoralizacije nasprotnika«, kar je posebno značilno v zapadnem športu, v katerem je bolj v ospredju gmotna, samopotrjevalna in manj vzgojna, moralna in zdravstvena vrednost športa. Pot do čim popolnejše taktike je dolgotrajna, večkrat predolga in neuspešna. V zadnjem času govorimo o taktičnem mišljenju športnikov. Taktično mišljenje in taktika sta nujni v vseh panogah, čeprav sta pri nekaterih bolj, pri drugih pa manj izraziti. Taktično mišljenje smučarjev je podobno atletom, saj gre pri obeh panogah za teke in skoke, v smučanju je več spustov, vijuganja in hitrosti, več tveganja; pri atletiki pa je več metov, hitrosti so manjše, temperature pa večje. Taktika je posebno dobro izdelana v športnih igrah. Taktične novosti snujejo vodilni trenerji in drugi izvedenci, ki se uče taktičnih novosti od vodilnih športnikov in športnih moštev. Taktične napake so v nepravilnem ogrevanju, v ogrevanju v nepravem času, ko začetniki ne upoštevajo temeljnih pravil in po startu krenejo bolj brez taktičnega načrta in taktične zamisli. Za seboj jih potegnejo boljši, naivno se podrejajo njihovemu tempu. Ta jih sili k hitremu začetku in nepravilni porazdelitvi moči. Počasno taktično mišljenje povzroča neodločno ukrepanje in nepremišljene odločitve. Taktično razčlenjevalna miselnost hitro oceni okoliščine, izbira pravilen način gibanja in tehnične prvine. Napake v taktičnem mišljenju so v nezadostnem poznanju tekmovalne proge, moči nasprotnikov, v pomanjkljivi razčlenitvi tekmovalnih izkušenj. Prav bi bilo. da bi se na napakah kaj naučili, še bolje pa je, da teh ni preveč. Bolje jih je preprečevati in ne ponavljati. Mišljenje se mora prilagajati tekmovalnim okoliščinam, ne sme biti preveč togo in ne šolsko posnemalno. (Nadaljevanje sledi) Jože Ažman OD VSEPOVSOD Kraje v samopostrežbah Drobne tatvine po trgovinah povzročajo vse več glavobolov trgovcem na Švedskem. Po podatkih lastnikov trgovin so jih tatovi v zadnjih petih letih obrali za približno 455 milijonov dolarjev, neuradno pa so menda lani zalotili pri delu kar 54.000 tatičev. Švedski trgovci menijo, da so spodbuda za tatvine moderne samopostrežne trgovine, kjer je blago pod nosom; terjajo, da bi se vrnili k staremu načinu trgovanja, postrežbi izza prodajnega pulta. Carter trimčka V ZDA je t rim dokaj razširjena oblika rekreacije. Priporočajo ga predvsem ljudem, ki veliko časa prebijejo v zaprtih prostorih. Med vnetimi trimčkarji je tako tudi sam predsednik Jimmy Carter, ki teka in vadi na travnatih površinah okrog Bele hiše. Politika namreč zahteva tudi precej kondicije. Kolibe iz kosti Sovjetski arheologi so odkrili ostanke štirih ljudskih zatočišč, zgrajenih iz mamutskih kosti in živalskih kož. Te primitivne koče so našli v zahodni Ukrajini deset do dvajset metrov pod zemljo. Domnevajo, da so stare okoli 40 tisoč let. Ovalne kočice so bile povezane s hodniki, v njihovi notranjosti pa so naleteli na ostanke ognjišč ter na živalske kosti z risbami losov in jelenov. r TE DNI PO SVETU INFLACIJA V ARGRNTINI Argentinska vojaška vlada je odločila zvišati delavske place za 70 do 100 odstotkov. Do tega največjega povišanja delavskih plač v 32 mesecih vladavine zdajšnje vojaške hunte je prišlo do dobrega pol leta, ko niso zvišali osnovnih plač. življenjski stroški v državi pa so v tem času narasli za dvakrat. Argentina pn stopnji inflacije vodi na svetu že tri leta. V prvih enajstih mesecih so se življenjski stroški povečali kar za 147.4 odstotka. GROTRRMORLRKTRARNA Na pobočju vulkanske gore C. imuni: Gun-lur so odprli prvo geotermoeleketraruo v Indoneziji. Ta elektrarna stoji 511 kilometrov od Kandilima na zahodni -lavi in lin imela zmogljivost *fifl kilovatov Kol energetski vir Imi črpala toplotno mor i/ vulka- MAN.I IRANSKK SUKOVR NAFTR Uvoz surove nafte iz Irana v države K\ ropske gospodarske' skupnosti se je v prvem polletju tega leta zmanjšal v primerjavi s prvo polovico ,977 na 8.1 odstotka. Kot poroča hilten statističnega biroja držav KGS v Bruslju, pa sta ZR Nemčija in Belgija v tem obdobju povečali uvoz surove nafte iz Irana, in sicer »»d '.l.H na S,.'l odstotka. IZKORIŠCANK DKKLICK t'rad /a otroško varstvo v Kangkoku se je /našel :>red nenavadno dilemo kai na|na-viti / dekletei. starimi od H do 15 let. ki ne vedo. ne od kod so. ne kdo so njihovi starši Skupaj s .Ti vrstmeami so jih odkrili v neki hangkoški tovarni, kjer so delale kol sužnje l/črpala iih ie slaba pretirana in Irdo delo od zore do po/neua veeera Tako se /flai niti ne spominjajo ve<\ kdai so jih pripeljali \ tovarno, kje so pred tem živele in kake se pišejo njihovi starši. Ko so poh-iisli vdrli v prostore, kjer so skljueene sedele na tleli, ves dan delale se marsikatera, ni bila zmožna postaviti na nojte. Zdai okrevajo, a zdravniki se bojijo, da l>o vsai šest dekletc vse življenje pohabljenih. Lastnik« lovarne so prijeli in obtožili zaradi protizakonitega zaposlovanja in suženjskega izkoriščanja otrok "I GOBAVOSTSR ŠIRI . . . Na svetu je blizu 15 milijonov gobavcev. Bolezen se Siri v Afriki. Aziji, Južni Ameriki in v nekaterih evropskih pokrajinah. Strokovnjaki SZO so nedavno začeli popisovati gobavce, vendar je to zamudno in nezanesljivo delo. Na kongresu v Mexicu so poročali, da je na svetu 10.6 milijona gobavcev, nekateri strokovnjaki pa menijo, da jih je mnogo več. Samo v Aziji jih je osem milijonov, v Afriki pet, v Latinski Ameriki milijon in pol, okoli pol milijona pa drugod po svetu. V boju proti gobavosti si veliko obetajo od zaščitnega cepiva, o katerem so prav tako poročali na kongresu v Mexicu in ki bo v 10 do 12 letih pripravljeno za široko rabo. ...IN LAKOTA TUDI V državah v razvoju je podhranjenih in lačnih vedno več V teh deželah živi več kot ">00 milijonov ljudi, ki tr|>e lakoto ali pa so le za silo prehranjeni, ie rečeno v poročilu OZN za prehrano in kmetijstvo. Lakote in podhranjenosti ni ni<" manj. čeprav je bila letna v teh deželah bogata žetev. Predvidevan ja /a naslednja leta so prav tako meglena Kden od glavnih razlogov za vznemir-lenje je po mnenju strokovnjakov v tem. da so države v razvoju vse bolj odvisne od uvo/a živil. (*V se bo V prihodnje tako na-dalievalo. bodo v šestih letih morale uvoziti W) milijonov ton žita. NRW YORK SPRT TURISTICRN New York se menda ne otepa več obiskovalcev. V tem mestu so prvič po nekaj letih zabeležili večji obisk. V mestnem turističnem uradu trdijo, da je New York postal zanimivejši zaradi čedalje boljših gledališč, zabavnih prireditev, muzejev in restavracij. Do konca leta bo New York obiskalo več kot 17 milijonov ljudi, ki bodo tam zapravili okoli 1.8 milijarde dolarjev. Dva izmed mladih Elanovih alpskih smučarjev. Jugoslovan Bojan Križaj je bil v M ado ni izvrstni peti, Bohumir Zeman iz ČSSR pa je na šladminikem veleslalomu osvojil odlično osmo mesto. r Trinajsti svetovni alpski moški pokal Nov uspeh Križaj a, presenetil Donnet MADONA Dl CAMPIGLIO - Jugoslovan Bojan Križaj na prvem slalomu trinajste izdaje svetovnega moškega alpskega pokala v Madoni sieer ni ponovil lanskega uspeha, ko je bil tretji, vendar je s petim mestom izredno presenetil in si tako prislužil prvih osem točk v svetovnem pokalu. Sicer pa je težak slalom na pičli snežni odeji v Madoni imel kaj presenetljiv preobrat. Kot kaže je bila trinajsta St€'-vilka pokala in še trinajsti december za vraževerne tekmovalce kaj usoden. To je okusil na svoji koži tudi najbolj vraževeren med vraževernimi. Trikratni zmagovalec pokala Elanovcc Ingemar Stenmark je bil tokrat šele trinajsti. Obe progi pa sta bili hkrati zelo selektivni, saj je od devetinsedemdeset tekmovalcev bilo uvrščenih le sedemindvajset. Med temi je imel največ sreče malo znani dvaindvajsetletni Švicar Martial Donnet. Temu je uspel velik met. da je premagal vso svetovno moško alpsko smučarsko smetano. Že na prvi progi je bil najhitrejši. Tudi na drugi se ni dal presenetiti in zasluženo je osvojil prvih petindvajset točk v pokalu. Najbolj ne- srečen je bil prav »veliki« Klanovec Stenmark. Ta je začel v prvem nastopu tako kot samo on zna. Vendar je bila v spodnjem delu v poševnem prehodu vratic past. pa tudi sneg ni bil najbolj trd. Tu ga je vrglo na tla. Toda veliki šampion se je pobral in nadaljeval vožnjo. Čeprav je bil pred drugim nastopom šele osemindvajseti je prišel tudi na drugi start, bil najhitrejši, toda zaostanek je bil tako velik, da ni mogel več priti med prvo deseterico. Prvi nastop je izločil tudi Jugoslovane Strela, Kuralta in Toneta Koželja, Zihler pa je odnehal v drugem. Rezultati - 1. Donnet 91.5». 2. Liischer (oba Švica) 91,87. 3. Neureut-her (ZRN) 92.05. 4. Popangelov (Bolgarija) 92.1«. 5. Križaj (Jugoslavija) 92.64, 6. Gros »3,03, 7. David 93.2», 8. Thoeni (vsi Italija) »3.35. ». Strand (Švedska) »3.4», 10. Trojer (Italija) »3.53. Vrstni red v svetovnem pokalu — I. Liischer (Švica) «5. 2. Stenmark (Švedska). Donnet (Švica). Read (Kanada) 25. 5. Murrav (Kanada). Stock (Avstrija) 20. 17. Thoeni (Italija) ». 18. Wirnsher-jfer (Avstrija) in Križaj (Jugoslavija) 8. -db Okrnjen turnir na Jesenicah Mednarodni turnir bo /al zaradi odpovedi madžarskega moštva precej okrnjen. Na turnirju bodo tako nastopale le ekipe češkega prvoligaša /etorja iz Brna. ljubljanske Olimpijc in Jeseni«-. V petek ob 18.3(1 s«' bosta pomerila stara rivala Olimpiia in Jesenice, v sobot«) ob 17.30 bosta v Ljubljani igrala Olimpiia in Z«'t«>r. v ne-deljtt ob 17.30 pa v zaključni t«-kmi na Jesenicah .J«'s«'ni«'«' in Zetor. Favorit turnirja ie vsekakor večkratni prvak Češkoslovaške (bivši Brno) Zetor. Jesenice in Olimpiia pa se bosta m«'d s«-hoj' udarila za domari presti/. V medrepubliški ligi bo na Jesenicah v soboto ob 18.30 na sporedu derbi lig«', ki bo odločil, katera ekipa ho osvojila naslov prvaka. Srečala s«- bosta vodilni Tivoli in pa drugouv ršeeni Bled. ki je v l.iubliani prvo srečanje i/guhil H: t in tako za Tivoli-jem zaostaja le «lve točki. Po dobrih igrah, ki jih predstavljajo igralci Bleda, je pričakovati, da se bodo borili in skušali doseči ugoden re/ultat. pomembna pa hi bila zmaga / več kot dvema goloma razlike. Tudi igralci Triglava se bodo morali proti ekipi In«- i/ Siska /elo potrudili, da bi zabeležili zmago. Torej l>«> po sobotnem kolu v drugi ligi /«■ jasnejši položaj na lestvici. I.el Tudi šahisti za naslove KRANJ - Na letnih občinskih sindikalnih igrah bodo za šahovske deske sedli tudi šahisti. Borili se bodo za moštveni in posamezni naslov. Moštv«'no tekmovanje se bo pričelo 1». decembra ob 17. uri v Delavskem domu. dan pozneje pa bo ob isti uri Se tekmovanje posameznikov. PRIPRAVK ZA UMSKE IGRE Organizacijski odbor za izvedbo trinajstih občinskih sindikalnih zimskih iger se skrbno pripravlja tudi na to prireditev. Veleslalom in teki bodo na Jezerskem, sankanje pa v Besnici. Tako kot vsa leta bodo tekmovalci in tekmovalke v veleslalomu razdeljeni po starostnih skupinah. Moški bodo startali v sedmih starostnih skupinah, ženske pa v štirih V tekih bodo tri moške skupine ter dve ženski. V sankanju oa bost« v obeh skupinah po dve kategoriji. Pokroviteljstvo nad trinajstimi zimskimi občinskimi igrami je prevzel del«ivni kolektiv Aerodrom Ljuhljana-Pula. Veleslalom in teki bodo 3 in 4. februarja na J«'z«'rsk«'m. Sankači pa se bodo za moštveno in posamezno uvrstitev p«4egovali 1 I februarja v Besnici. -dh Valjavec zmagal TRŽIČ — Na šahovskem turnirju v počastitev dneva republike, ki ga je pripravilo Šahovsko društvo Tržič, je sodelovalo 24 šahistov. Tekmovanje je obenem veljalo tudi kot m«'sečni h 11 ropot e/n i turnir in kot posamično sindikalno prvenstvo, saj je zmagovalec prejel pokal občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič. Vrstni red: I. Stane Valjavec (Peko) 7. 2. Andrej Loc (Zdr. skup.) 6. 3. Škrjanc (Komunalno p.) 5.5. 4. Uzar 5.5, 5. Ravnik (oba Peko) 4.5. •I Kikel ČLANI 17. decembra, Pokljuka. 55-m. prvenstvo Gorenjske, S K Bled: 23. decembra, Planica, 80-m, pokal SR8, Odbor za skoke; 7. januarja, prvenstva tekmovalnih skupnosti; 13. januarja, Maribor. 80-m, Turneja treh dežel, SK Maribor; 28. januarja. Vlašič. 80-m, FIS tekma, SK Travnik; Koledar prireditev 5. februarja, Mialinja, 85-m, pokal SRS, SK Mislinja; 22. februarja, Planica, 80-m. prvenstvo SRS, Odbor za skoke: 24. februarja, Planica, 80-m, prvenstvo SFRJ, Odbor za skoke; 25. februarja, Planica, 120-m, prvenstvo SFRJ, Odbor za skoke: 18. — 18. marca, Planica, 165-m, V. svetovno prvenstvo v poletih. smučarskih skokih za sezono 1978-1979 MLADINCI 17. decembra, Pokljuka, 55 Memorial, SK Bled; 24. decembra, Planica, 65-r» '-al SRS. ŠI) Jesenice; 7. januarja. Prvenstva tekmo. .lih skupnosti; 13. januarja, Maribor, 80-m. turneja treh dežel, SK Maribor: U. januarja, Sebenje. Prvenstvo Gorenjske. TVD Križe; I februarja, Ljubno, 65-m, prvenstvo SRS, S K Ljubno; 4! marca. Logatec, 70-m, pokal SRS, SK Logatec; 25 marca, Planica. 80-m, prvenstvo SFRJ. SI) Jesenice; 4. aprila. Pokljuka. 55-m. pokal SRS. SK Bled. STAREJŠI PIONIRJI 30. decembra. Prvenstva tekmovalnih skupnosti; 13 januarja, Kranj, Prvenstvo Gorenjske; 14. januarja. Adergas, 35-m. pokal SRS SD jC«-rklje; 21. januarja. Ljubljana. 35-m. pokal SRS 8SK I brine. II februrja. Velenje, 40-m, prvenstvo SKS, SR Velenje; 18 februarja, Predroeja, 45-m. pokal SRS, SK Predmeja; 11 marca. Andraž, 40-m, pokal SRS. SK Oljka: 24. marca. Planica. 65-m. pokal SRS. Si) Jesenice. MLAJŠI PIONIRJI 30 decembra, Prvenstva tekmovalnih skupnosti 11 ianuaria, Kranj, Prvenstvo Gorensjke; J] u"a Adergas. 35-m. poka. SRS. Ji) Cerklje; 20. anuar a, Kamnik. 2ii-m. pokal SRS. SK Kamnik; 10. februarja, Sebenje. 25-m. P'venalvo HIRS. SK Križe; 7. februar a. Kranj. 30-m. pokal SRS. SK Triglav; 4. marca, Žiri. 30-m. pokal SRS, SK WH| -24. marca, Braslovče, 40-m, pokal SRH, SK Braslovče. CICIBANI 30. decembra. Prvenstva SŠD 6. januarja. Prvenstva občin ___ 13 januarja, Prvenstva tekmovalnih skupnosti. 2». januarja. Žiri. prvenstvo Cerklje 5 I 4 173:164 2 Helene 1'uhar Kranj 5 0 5 62:215 0 Tako si je ekipa pionirjev osnovne šole Simon Jenko iz Kranja z osvojitvijo občinskega prvenstva Kranja pridobila pravico nastopa na regijskem prvenstvu v PIONIRSKEM FESTIVALI' 1979 s pravico vključitvi- najboljših pionirjev iz ostnlih sodelujočih ekip. V«>dstvo občinske selekcije je prevzel Ljubo Blažič, ki se že vestno iripravlja za področno tekmovanje, ki se 10 začelo februarja 1978. Lestvica pionirk po končanem nbčin-skem prvenstvu: Simon Jenko Kranj 5 5 0 88: 55 10 Davorin Jenko A Cerklje 5 4 I 143: 63 8 Stanko Mlakar Šenčur 5 2 I lil: 74 4 Lucija n Seljak Kranj 5 2 3 109:112 4 Davorin Jenko B Cerklje 5 2 I 88:124 4 Stane Žagar Kranj 5 0 5 55:156 0 Letos so naslov občinskega prvaka ubranile pionirke osnovne šole Simon Jenko' Izenačene so bile le tekme za osvojitev tretjega mesta, kjer je odločala medsebojna koš razlika med ekipami, ki so osvojil* enako število točk. M.C-adež Peko brez poraza TRŽlC - V občinskiTRIM ligi v košark so odigrali drugo kolo. Rezultati — s kun'' na A: Muppet show : Koprive 34:28 (17.1C!" Peko : Veterani 54:51 (27:16), Fabrka 1 ted : Storžič 48:36 (26:13); skupina B- rte Romantiki 59:48 (21:28), Buldožer •' p. Peko 38:31 (17:22). K remenčknvi .'»T 26:62(10:36). ' n*e t Lestvici po 2. kolu: skupina A: 1. Peko 2. Fabrka United 3. Veterani 4. Muppet show 5. Koprive 6. Storžič 2 2 0 98: 77 4 +*i 2 2 0 84: «» 4 + 15 2 1 1 112: 98 2 -t-14 2 1 1 67: 64 2 + 3 2 0 2 54: 78 0 -24 2 0 2 80:109 0 - 29 skupina B: 1. RC 2. Križe 3. Romantiki 4. Buldožer 5. Kremenčkovi 6. Pur-Peko Na lestvici strelcev pa je položaj naslednji: 1. Mihclič (Križe) 43. 2. Urbane (Storžič) 40. 3. Jože Stefe (Peko) 37. 4. Ribnikar (RC) 36. 5. Vrhovnik (Romantiki) 33 itd. I Kikel 2 2 0 94 : 82 4 -f 12 2 11 9«: «1 2 +« 2 1 1 111:110 2 4-1 2 1 1 89: 94 2 - 5 2 1 1 53: 84 2 -31 2 0 2 53: 65 • - 12 lampi, y J* A \ P LJUBLJANA r irrnr t a m a V ČETRTEM VATERPOLSKEM SU-VmKSbiittl POKALNI ZMAGOVALEC KPK IN PR. Vffmml^^VB^^ ORVOSI IZ MADŽARSKE -Jutri ob 16. uri se bosta v četrtem ZAKSKt, rfnalu v bazenu Tivoh za najbolj- vaterpolskem superpnai M pokalni zrna- U ™*tvovEv™P^ govaleč KPK iz *orrcZ.adiar*ke. Pokroviteljstvo nad prvenstev °™n"£eT^Zbd* skupščine mesta Bi^fnaiMnr^nRoi^ o7gonizator tega srečanja pa i^*fenSlo^K in smrtna revija Tempo iz Beo-'"1 MkMtnn\PK(na sliki) je že z osvojitvVo po-grada. Moštvo KPK <™ , dogleJ kalnega »wg»Jf"JTudi v Ljubfjanilo sVu7aVP^ ******* <-* J Avto zaneslo v kolesarja Skofja Loka - V ponedeljek. II decembra, ob 5.45 se je na regionalni cesti med Jeprco m Skofjo Loko pripetila prometna nezgoda v bližini Traškega grabna Kolesar Vinko Kavčič (roj 1932) iz Godešua se je peljal proti Skofji Loki. rz nasprotne smeri je takrat pripeljal voznik osebnega avtomobila Vladislav Kolendo {roj. Hm) iz Škofje Loke. ki je pred tem prehiteval nek avtomobil: pri tem ie voznik zapeljal na poledeneli del ceste, zarad, cesar ga e začelo zanašati in je pn tem zadel kolesarja. Ta je padel in se na srečo le lažje ranil. Prepozno opazila otroka loaonice - V ponedeljek. 11.de-£u Tita pripetila prometna ne- Se£p\,z°no'zag.edala'na prehodu za K Branka Jenstrleta. starega fl v jeseniško bolnišnico. Kdo je videl nesrečo? Uorava javne varnosti Kranj naoroša morebitne očividce Setne nesreče, ki se je pri-S "redo, 13. decembra, okolii 17. ure v Selu pri Žirovnici ko je neznani avtomobe S.t do smrti povozil na cest. ležečega Janeza Justina, da karkoli o tej nesreči sporoče na UJV Kranj ali na najbližjo postajo milice. Prehitevanje v »škarje« Radovljica — V sredo. L'!, decembra, nekaj po 10. uri dopoldne se je na magistralni cesti med Lescami in Radovljico pripetila prometna nezgoda na ravnem delu ceste. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Karel Lothar Got z (roj. 1955) je prehiteval nek tovornjak prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri vozil voznik osebnega avtomobila Vinko Pretnar (1941) i/. Mojstrane. Pretnar je. da bi preprečil nesrečo, zaviral in tudi ustavil, vendar je voznik dot z kljub temu trčil vanj. Pretnar je pred tem vozil počasneje, ker je pred Gol zoni že nek drug avtomobil prav lako na lesno prehiteval tovornjaka in ogrožal Pretnarja. V nesreči je bil voznik Pretnar lažje ranjen, vendar so ga po zdravniški pomoči že lahko napotili v domačo oskrbo. Oba voznika sta bila pripeta z varnostnim pasom. Škode na avtomobilih je za 7().IM)0din. Pogorelo gospodarsko poslopje ŽIROVSKI VRH - V ponedeljek, 11. decembra, ob 3.30 zjutraj je začelo goreti v garaži Jakoba in Ivane Oblak z Žirovskega vrha. Ogenj se je nato razširil na gopodarsko poslopje s hlevom in senikom, da je v celoti pogorelo. Pogorelo je okoli 60 ton sena, v garaži pa kosilnica, moped, osebni avtomobil NSU, traktor in nova garažna vrata, razen tega pe še ključavničarska delovna miza, stojalo za krožno žago, tona apna in tona krmil. Domnevajo, da je ogenj nastal na vnetljivih snoveh ali predmetih, ki so se dotikali razgrete izpušne cevi traktorja, ki so ga zvečer zapeljali v garažo. Proti jutru se je iz tlenja razvil požar in najprej zajel traktor. Traktorsko hupo, ki se je zaradi tega sprožila, je slišala Ivana Oblak in prebudila domače. Po prvih ocenah je škode za okoli 800.000 din. vi a VTOBUS - V soboto, 9. decembra, popoldne 2. Od takrat pa do danes pa so se spremenile ne le prometne razmere, temveč tudi za^ konodaja na tem področju. Bistvo novega odloka je. da ne nalaga novih materialnih obveznosti, njegovo spoštovanje pa bo zagotovilo večjo varnost in več reda na javnih prometnih površinah. M. Volčjak ALPLES - Industrija pohištva Železniki ffn alples organizira v času od 15. 12. do 23. 12. prodajo opuščenih programov pohištva v prostorih Alplesa v Železnikih. Prodaja bo vsak dan od 9. do 18. ure, v soboto od 9. do 14. ure. Znižanje cen do 70 odstotkov. ALPLES vabi na ogled in nakup. DRUŽINSKI POMENKI PORABA: 50 dkg moke, 15 dkg sladkorja, 10 dkg surovega masla, 2 jajci, 1 zavitek pecilnega praška 4-6 žlic mleka, drobno zrezano limonino lupino. Skromne prestice IZDELAVA: Iz sestavin ugnetite testo najprej z nožem in potem z roko. Dob^eno testo narežite na oreh velike koščke in jih z rokami zvaljajte v okrogle, za svinčnik dolge paličice, iz teh pa napravite prestice. Pokladajte jih na pomaščeno. z moko potreseno pločevino s primernimi vmesnimi presledki. Z raztepenim jajcem pomazane prestice v pečici lepo rumeno zapecite. NASVETI Ste že kdaj pomislile, da bi lahko uporabile tudi lug iz pralnega stroja? Nekatere gospodinje ga kar dobro uporabijo: za umivanje zunanje terase, balkona, za namakanje umazanih moževih delovnih oblek, za pomivanje raznih mastnih steklenic, v katere se je umazanija že trdovratno zazrla, gumijaste škornje z njim čudovito očistimo itd. Imate slabo prebavo? Ste že poskusili z jabolkom na tešče. s kozarcem mlačne radenske ali navadne, malo oslajene vode. prav tako na tešče? Pa ni nič pomagalo? No, poskusite še s preprosto Yoga-vajo. Spravite se takole na kolena in oprite z rokami ob tla. Globoko izdihnite, potegnite trebuh noter, kolikor se največ da, potem pa ga močno, kolikor le morete, porinite spet ven. Vajo ponovite trikrat. Mnogo je bralk, ki so prosile za modele, ki bi jih lahko oblekle na dan, ko bodo pričakale Novo leto. Narisala sem tri modele, saj vsaki posebej res ni mogoče odgovoriti. Upam, da bom vsaj nekaj bralk zadovoljila. MARTA ODGOVARJA Telovadba v dvoje Ob prostih dnevih naj zakonska tovariša telovadita v dvoje tako. da si stopita nasproti in z rokama poskušata drug drugega odriniti z mesta. Ta vaja je namenjena krepitvi mišic rok. sledeča utrjuje mišice nog. Partnerja v primerni razdalji sedeta na tla, iztegneta nogi in s podplati drug drugega odrivata. Premagani je prisiljen skrčiti nogi v kolenih. Krepitvi hrbtnih mišic je namenjena vaja. pri kateri eden od partnerjev leže na trebuh z rokama, sklenjenima na hrbtu. Drugi partner položi dlan tovarišu med lopatici in z zmernim pritiskom navzdol poskuša na tleh ležečemu preprečiti, da bi ta dvignil zgornji del telesa. NASVETI Toplejšo, z neupadljivimi vzorčki potiskano blago za žensko obleko, pri kateri ne gre spregledati modnega valovitega ovratnika in v zapestju ubranih rokavov, zave- zanih z dolgima tankima pentljama, boste s pridom nosili na skromnejših svečanostih ali na delovnem mestu. Zraven se lepo prilega enobarven brezrokavnik iz rebrastega žameta. No. nekajkrat letno se spomnimo tudi naše stare, dobre smetišnice in jo dodobra umijemo v lugu. Metle in omela večkrat očistimo na suho. Živalske ščetine ne prenesejo vroče vode. ker se zmehčajo. Za čiščenje uporabljamo mlačno milnico ali raztopino detergenta. vanjo namočimo krpo, dobro ovijemo in drgnemo po ščetinah. Na koncu jih zdrgnemo še s v čisti vodi sprano krpo. Mokro čistimo le po potrebi. Pri omelih pazimo, da čim manj omočimo hrbet. Metle in omela sušimo in hranimo obešene. Levi model je. kombinacija ravnega krila maxi dolžine z razporkom na desni strani in zadrgo v stranskem šivu. Pulover je daljši, spodaj stisnjen s približno 7 cm široko obrobo oz. pa* som. O vratni izrez je večji, toliko da pulover ne potrebuje zadrge. Sprednji del ima sedlo, pod njim pa je naguban. Rokava so nekoliko globje ustavljena, širša in stisnjena v zapestju. Srednji model ima prav tako dolgo krilo z zadrgo v stranskem šivu, le da je v pasu nagubano spredaj in zadaj. Pulover je širši, brez rokavov, na ramenih ima ozko sedlo in je spredaj in zadaj močno naguban. Ovratnik je večji, puli na bokih pa je stisnjen s širšo obrobo. Skrajni desni model pa je kombinacija hlač s tuniko. Hlače so ozke in segajo do* gležnjev, sprednji del pa ima na vsaki strani po tri gubice. Zapenjajo se spre. daj na zadrgo. Tunika oz. daljša bluza je ravno krojena, zaokroženo zaključena, brez rokavov, z manjšim ovratnikom in podaljšano ramo. Pas za zavezat pa je iz blaga kot bluza. (■■■■■■■■■■llllininillllllllllllllllllll«NI»llll»lll»ll»l»IH"HHHNIIIIHIINII Narisla Saša Presek iz 2. b r. osnovne šole Simon Jenko Kranj Kulturni dom Bilo je pred mnogimi leti. Bila sem še čisto majhna. Očka in mamica sta me peljala v dom Svobode. Gledali smo igrico Sneguljčica in sedem škratov, v kateri je nastopala tudi moja sestra. Spominjam se, da je bila dvorana nabito polna malčkov in njihovih staršev. Se nekaj jih je ostalo zunaj, ker niso dobili vstopnic. Potem sem šla še nekajkrat z očetom v kino Svoboda gledat film. Spomnim se tudi. da je pevski zbor Svoboda pel lepe partizanske pesmi. Toda to spada v preteklost. Ze dolga leta dom Svobode ni več dom Lesena igračka Ko sem prišla domov, sem zaslišala v sobi jok. Odprla sem vrata. Na preprogi je sedel bratec in jokal. »Hej, zakaj se jokaš?« ga vrašarn. »Ne najdem vlakca.« mi je med jokom odgovoril. »Naredila ti bom drugo, novo, lepšo igračo.« V trenutku je nehal jokati in že poska-koval po klopi. Odšla sva v delavnico in poiskala nekaj deščic. Iz škatle sem potegnila nekaj vijakov in začela delati avto Izrezljala sem lesen kvadrat in mu pritrdila kar štirioglata lesena kolesa, nato pa sem ga še pobarvala. Bratec se je tega avtomobila bolj razveselil kot če bi mu ga kupila mamica v trgovini. Srečna sem bila. ker se je razveselil preproste igrače, ki sem mu jo sama naredila. Helena Košir, 5. b r. osn. šole heroja Gra jzerja v Tržiču kulture, ni več zbirališče mladih in starih, pač pa prazen, prepuščen propadanju. Stoji res tam. kjer je stal. toda kot strašilo i/ kakšne grozljivke. Zakaj tako? Ne vem. On-dan sem spraševala očeta, zakaj dom propada in zakaj ga nihče ne po-pravlja. »Veš«, mi je rekel, »če bi ti pripovedoval o dogodkih in razlogih, zaradi katerih je do teua prišlo, najbrž bi tega ne razumela. Pustiva to. Kar je bilo. je bilo. Prav te dni se v naši krajevni skupnosti pripravljamo na referendum za obnovo doma Svobode.« »Kaj je to referendum?« sem vprašala. Na kratko mi je povedal, da bodo odrasli plačevali določen znesek od svojih osebnih dohodkov. Rekel mi je še. da j*' v skrbeh, ali bo referendum uspel. »Zakaj ne bi uspel?« sem vprašala Ni vedel odgovora. Vem pa. da referendum bo Uspel. Marina Cicmil, 6. c r. osn. šole Lucijan Seljak v Kranju Vesela nedelja V nedeljo popoldan sem bila v Kranju. Sla sem k stricu. Bila sem vesela, ker smo šli k njim. Očka je povedal, da je teta dobila dojenčka. Kar skakala sem od veselja, očka pa je rekel, da bom vse podrla. Potem smo se odpeljali v Kran.j. Ko smo prišli, so bili zelo veseli. V sobi je spal dojenček. Takoj sem šla v sobo in ga vzela iz postelje. Smejala sem se, ker je bil tako majhen. Potem je jedel in kmalu je šel spat. Bila sem žalostna, ker ga nisem mogla nositi in voziti. Teta mi je dejala, da je še premajhen in ga ne smem nositi, ker mora spati. Ko bo malo starejši, se bom pa lahko igrala z njim. Komaj čakam, da bo zrasel. Petra Terkaj, 2. c r. osn. šole Cvetko Golar Skofja Loka Mučenje Bilo je med drugo svetovno vojno, ko je moja mama živela še na Bledu. Imela je tri brate: Matevža, Francija in Janeza, ki se je kasneje pri vojakih smrtno ponesrečil s tovornjakom. Imela pa je še dve sestrici dvojčici, stari štirinajst dni. Preživljala jih je mama Angela, oče Prane pa je bil v partizanih. Pri njih doma se je reklo po domače pri Jurjevih. Stanovali so na Bledu pod gradom. Le petdeset metrov od njihove hiše je bil nemški ogleduh - stolp. S stolpa se je videlo, kaj se dogaja na njihovem dvorišču. Nekega dne je prišel v hišo mlad partizan. Bil je tako izmučen, da mu je bilo vseeno, če ga Nemci dobe. Zato se ni hotel skriti. Stara mama mu je takoj dala jesti. Pogovor v hiši pa je slišal sosed. Takoj je hitel javit v stolp Nemcem. Prišli so. Ko je udarilo po vratih s puškinim kopitom, stara mama ni izgubila glave. Zavedala se je, da mora partizana skriti. Odpeljala ga je v mračno shrambo. Tam je imela veliko skrinjo, ki jo ima še zdaj. Dvignila je pokrov in partizan je zlezel vanjo. Ta skrinja pa ni imela dna. Pokrov je bil vhod v podzemlje. Partizan je bil rešen. Vse »e je dogajalo zelo hitro. Medtem je moja mama odprla vrata. Stara mama je iz shrambe prišla s posodo, da ne bi zbujala suma. Ker pa ima njihova kuhinja troje vrat, se Nemci niso mogli takoj znajti. Ena vrata so vodila v dnevno sobo, ena na podstrešje, ena pa v shrambo. Nemec je stekel na podstrešje, drugi pa so mirno čakali, kaj poreče. Ker nikogar ni našel, so takoj začeli spraševati. Nek Nemec je mojo mamo prijel za roko in vprašal, kje je partizan. Ker ni hotela govoriti, ji je roko potisnil na vročo ploščo starega zidanega štedilnika. Tega dejanja se je drug Nemec ustrašil, zato je ukazal odmakniti roko moje mame. Ker pa mama kljub strašni bolečini ni hotela govoriti, jih je pograbila taka jeza, da so ukazali pripeljati tovornjak za selitev. Ko pa je orožnik zagledal mali punčici v košu, se je premislil ter selitev odložil. Na svojo mamo sem zelo ponosna, saj vem, da je z molčečnostjo rešila sebe, partizana, brate, sestri ter svojo mamo. Vida Požun. 7. c r. osn. šole heroja Bračiča v Tržiču 5 ŠOLSKIH KLOPI Pri nas doma Naša mami rada pleše foks, a ti pa trenira boks, televizijo napeto gleda Zdenko, ki kot jaz rad brca žogo nogometno. Vilko Kelbl.a r. osn. Šole v Kranjski gori Naša nova šola Na trati pri tovarni lepa šola se blešči, vsak, kdor mimo pride, vanjo rad upre oči. Znotraj je še mnogo lepša, srečni v njej smo vsi, nanjo smo zelo ponosni, vsak zdaj raje se uči. Franci Vindišar. 4. b r. osn. šole Simon Jenko - Primskovo Rešitev g < / vi.* t * s odi j , -m.,i bainef Le katero od Precej zapletene so tele vodovodne cev, sedmih pip naj bi odprli, da bi voda pritekla v posodo? TELEVIZIJA 8.00 8.05 8.20 8.35 8.-50 9.15 9.45 10.35 11.05 11.55 13.15 13.45 15.55 16.00 17.00 18.35 18.45 19.10 19.30 20.00 16. DEC. Poročila Stare japonske pravljice Čarobna žoga Z besedo in sliko: Čarovnik Ujtata S. Reisner: Saj si vendar punca, nadalj. in konec predstave SNG Maribor Daljnogled, otroška oddaja TV Beograd Dokumentarna oddaja Izbira študija in poklica: Geografija M. Dombrowska: Noči in dnevi. TV nadaljevanka Val Gardena: Smuk za moške — prenos Trimska televizija Poročila Poročila Superfinale v vaterpolu — prenos (za JRT) Košarka CZ : Partizan — prenos Obzornik Muppet show Risanka TV dnevnik J. Mortimer: VVill Shakespeare — TV nadaljevanka Propagandna oddaja Point Black -celovečerni film Poročila 625 20.50 20.55 22.25 22.30 Oddajniki II. TV mreže: 17.50 Narodna glasba lfi.20 T V novice 18.35 Apokalipsa živali — dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 W. A. Mozart: Čarobna piščal 21.00 24 ur 21.10 Feljton 21.40 Športna sobota 17. DEC. 850 Poročila KS5 Za nedeljsko dobro iutro: Pevski tabor 78 1A TEDEN NA TV Sobota i -John Boorman je v filmskem svetu dobro znano ime, tesno povedno s filmi o nasilju. Tudi POINT BLACK iz 1967. leta je kriminalka, bolje rečeno film o maščevanju znanega člana newyorškega podzemlja nad izdajalci, zaradi katerih je moral v znano kaznilnico v Alcatraz, od koder pa je pobegnil. Vloga Walkerja je seveda pisana na hrbet Leeja Marvina, ki je šele tu prišel do pravega izraza in odtlej odigral številne Podobne vloge. Nedelja Javna razprava o kmetijskih zakonih in pripombe delegatov, ki *o jih dali v skupščinski razpravi o zakonu o združevanju kmetov, o kmetijskih zemljiščih, o preživninskem varstvu kmetov, o intervencijah *> kmetijstvu _ in porabi krone in o sistemu obrambe pred točo je pokazala, daje med našimi kmetijci veliko zanimanje za besedila zakonov In da si prizadevajo, da bi ti teksti bili kar najbolj natančni. Čeprav so kmetijski zakoni zdaj pred sprejetjem, bomo o njih spregovorili v kmetijski oddaji LJUDJE IN ZEMLJA tn skušali odgovoriti vsaj na nekatera najbolj bistvena vprašanja, kijih ureja nova zakonodaja. Film VELIKI ŠEF lahko označimo za kriminal ko, v kateri se umori kar vrstijo. Na eni strani nastopa Humphrey Bogart v vlogi okrajnega tožilca, ki ima težko nalogo, da vodi proces Proti morilcem, na drugi »trnni pa je tolpa plačanih ubijalcev, ki se uspešno skrivajo. Torek 9.25 9.45 10.30 10.55 11.25 11.30 12.30 14.20 14.45 15.45 10.30 16.35 16.50 17.45 17.50 19.10 19.30 20.00 20.55 21.25 21.40 625 D. Sušič: Odborniki — nanizanka TV Sara jevo Čebelica Maja, otroška oddaja Skrivnost pletenega koša — serijska oddaja Mozaik Ljudje in zemlja Poročila Kaj vemo o čebelah ubijalkah Dosje našega časa: Leto 1959, odd. TV Bgd Odbojka Partizan : Plomium Športna poročila Okrogli svet Zabavno glasbena oddaja Poročila Veliki šef, film Risanka TV dnevnik A. Marodić: Preobrat, oddaja iz cikla Poti in stranpoti Kanjon Mrtvo Duboko oddaja TV Titograd TV dnevnik Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 14.40 Test 14.55 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.55 Celovečerni film TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Magnet, otroška oddaja 10.30 Crna puščica, serij, film 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.35 Kritična točka 14.05 Davvv Crockett. film 14.55 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 TV nadaljevanka 20.45 Potovanja 21.15 TV dnevnik 21.40 Športni pregled 10.00 11.10 15.00 16.15 17.15 17.25 17.35 18.00 18.10 18.20 18.30 18.40 18.45 19.15 19.30 20.00 21.20 22.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis TV v šoli — ponovitev TV v šoli — ponovitev Kmetijska oddaja TV Beograd Poročila Čarobna žoga, otroška oddaja Kaj vemo o Vuduju, dokumentarni film Obzornik Etika v prometu Spekter: Gradnja met roja. Barvanje avtomobila Šola smučanja Mozaik Mladi za mlade Risanka TV dnevnik •J. Beran: Uporni človek, drama TV Sarajevo Kulturne diagonale TV dnevnik PONEDELJEK 18. DEC. 9.00 TV v šoli: Pravopis. Otroški domovi in šole v NOB. Živi svet Primorja c ^moupravnim spo ^ZonTo pravicah tn obveznostih iz zdravstvenega varstva smo se delovni ljudje in drugi občani odločili, da od 1. maja letos prispevamo za zdravstvo nekaj več tudi iz neposrednega osebnega dohodka. Potrebe in želje pa tudi razvoj medicinske znanosti vedno bolj presegajo realne možnosti in za zdravje porabimo iz leta v leto več denarja. Zanimalo nas je, kaj smo z novim, višjim doplačilom k zdravstveni storitvi dosegli, kakšen je finančni učinek in ali je način pobiranja participacije oziroma soudeležbe takoj po opravljeni storitvi najustreznejši. O tem bodo spregovorili zdravstveni in drugi delavci v nocoj i -nji oddaji DIAGONALE. Sreda KANDIDAT je dokaj zgovoren naslov filma, ki ima neoporečne dokumentarne vrednosti. Govori namreč o dogajanjih za prizoriščem volitev, o spletkah, s katerimi se morajo spoprijemati mladi politiki, ki tako nujno zapadejo v podkupovanje. Junak filma je Bili McKay, igra ga Robert Redford, idealistični odvetnik, ki skrbi za pravice prebivalcev in podporo revnim. Ob zamenjavi konzervativnega kalifornijskega republikanca v ameriški senat organizator kampanje prepriča McKaya, da sprejme vlogo protikandidata. Toda McKay sprejme nalogo le pod pogojem, da med kampanjo širi svoje lastne ideje. Medtem ko sam odhaja med množico, pa voaja kampanje izkoristi njegove ideje za neokusno televizijsko propagando. Na ta način število pristašev sicer nenehno raste, toda mladi politik počasi izgublja svoj idealizem. Kritiki menijo, da je Redford v tem filmu odigral svojo najboljšo vlogo. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Živel je car, otroška oddaja 18.00 Mali šlager 18.15 Dober tek, izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Celovečerni film 21.40 24 ur TV Zagreb — I. program: 16.00 TV v šoli — ponovitev 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Živel je car, otroška oddaja 18.00 Mali šlager 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Pejaković: Človeški faktor — TV drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Panorama 22.05 TV dnevnik 19. DEC. 8.45 TV v šoli: Dihanje živih bitij. Ali ste vedeli. Musical, TV vrtec. Dnevnik 10 10.00 TV v šoli; Prirodoslovje. Risanka. Glasbeni pouk 14.45 TV v šoli — ponovitev 1620 Šolska TV: Avstralija. Oborožene sile SFRJ 17.25 Poročila 17.30 Radenci 78, glasbena oddaja 18.00 Obzornik 18.10 Daljnogled - oddaja T V Beograd 18.40 Čas. ki živi: .Slovenska vojaška partizanska bolnišnica Pavla 19.10 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Diagonale 20.30 Propagandna oddaja 20.35 Stendhal: Lucien Leuvven. TV nadaljevanka 21.25 Razvoj popularne glasbe — serijska odd i j a 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Nove knjige 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 19.55 . . . 20.25 Liverpool: Nogomet Liverpool : Anderlecht. prenos TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 |9.0.r> Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Igra. celovečerni film 21.45 TV dnevnik 20. DEC. 8.30 TV v šoli: Razpad kolonializma. Serij: k a proizvodnja. Bitka na Neretvi. Slikarske tehnike |0.(M) TV v šoli: Kocka, kocka Risanka 10,50 ('ort ina d'Ampezzo: Smuk za moške — prenos 16.20 Smuk za moške. posnetek iz ('ortine d'Ampezzo 17.05 Poročila 17.10 Z besedo in sliko: Modri zajec 17.25 Londonska narodna galerija, serijska oddaja 17.50 Obzornik 18.00 Mostovi. oddaja v madžarščini 18.20 Iz zgodovine krvodajalstva 18.35 Puntarska pesem. 4. del 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Kandidat 21.45 TV dnevnik 22.(K) Miniature: Jazzovski orkester RTV Beograd Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Daljnogled — otroška oddaja 18.15 Vimenu ljudstva — izobraževalna oddaja 18.45 Potujoči glasbeni muzej 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 21.45 TV dnevnik TV Zagreb — I. program: 10.40 TV v šoli - nadaljevanje 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 21.45 TV dnevnik IZBRALI SMO ZA VAS ČETRTEK 21. DEC. 8.55 TVvšoli: Matematika, Partizansko gledališče 9.55 do 11.30 in 12.55 do 14.30 Veleslalom za moške, prenos iz Kranjske gore 15.10 Šolska TV: Avstralija. Oborožene sile SFRJ 16.15 Veleslalom za moške. posnetek iz Kranjske gore 17.15 Poročila 17.20 Volker-Luker: Saj to je za znoret. I. del mladinske igre 17.55 Obzornik 18.05 Stare japonske pravljice 18.20 Etna, dokumetarni film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Izziv kulturi: Kulturna dediščina naših naselij 22.05 TV dnevnik 22.20 Jazz na ekranu: Kvartet Dewey Redman Oddajaniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 F. Bevk: Mali upornik 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 . . . gremo 22.00 Poročila 22. DEC. 9.00 TV v šoli: Slovenščina. Ruščina. Od petka do petka 9.55 do 11.30 in 11.55 do 13.30 Slalom za moške — prenos iz Kranjske gore 15.00 TVvšoli: Slovenščina. Ruščina. Od petka do petka. Rast živih bitij 16.15 Slalom za moške — posnetek iz Kranjske gore 17.15 Poročila 17.20 Zverinice iz Rezije: Mravlji in muren 17.40 Mathis. otroška nadaljevanka 18.00 Obzornik 18.10 Srečanje oktetov 78 18.40 Srečanje z življenjem himalajskega predgorja 19.10 Risanka 15)30 TV dnevnik 20.00 Slavnostna prireditev ob Dnevu JLA 21.05 Razgledi 21.45 TV dnevnik 22.00 Baretta - serijski film 22.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Magnet — otr. oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Ročk koncert 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.10 Glasbeni atelie Novost v moški modi so srajce z ruskim ovratnikom. V Elitinem MOŠKEM KLUBU v Kranju smo jih posneli. Najraje bodo segli po njih mladi. Na voljo so velikosti od 37 do 42, barve pa svetlo modra, rjava, zelena in drap. CENA: 309,15din Dedek Mraz bo vsak čas tu in če izbirate igrače za vaše male, poglejte na KokHn oddelek igrač v GLOBUSU, kjer so dobili vseh vrst pliš igrač, izdelke LIO Osijek. CENA: PES MAKSI 541 din KONJ - GUGALNIK 654 din V Murkinem ELGU v Lescah imajo pripravljenih ie na kupe daril. Med njimi so tudi mavčne figure — orač, Pi-cassojeva mati z otrokom, nebesna znamenja itd. CENA: OD 144,30DO 928,70 din Vam manjka nežna čipkasta bluza za silvestrovanje? Pri Murkini MODI v Radovljici jih imajo od blejskih Vezenin. Na voljo so velikosti od 36 do 44, barve pa bordo, modra in črna. CENA: 458 din ► Pri ALMIRI so veliko spletli za smučanje. Predstavljamo vam zelo lep moški smučarski pulover, artikel LAHTI, iz nove, supervvash volne. Tanek je tako, da ga bomo lahko oblekli pod bundo. Barve: modro -rdeča kombinacija. Zraven gre seveda smučarska kapa, istih barv kot pulover in prav tako su-perwash. V A lm irini industrijski prodajalni v Radovljici se dobe. CENA: PULOVER 468 din KAPA 126 din V teh dneh, ko pričakujemo redukcijo toka, nam bo še kako prav prišla plinska luč. Pr jeseniškem FUŽINARJU imajo kompletne, z ventilom in 2-kilogram-sko plinsko bombo. Tudi na baterije ne pozabite, da bodo pravi čas pri roki. CENA: KOMPLETNA PLINSKA SVETILKA Z BOMBO 477,40 din RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, S.30, «.00, 6.30, 7.00,8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v Doinem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5 00. 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00 23.00, 24.00. 1.00, 2.00, 3.00,4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam oJb 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.60. 16. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.06 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje Republiška revija otroških zborov Zagorje 1978 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nale goste iz tujine 11.03 Minute stare glasbe (John Dowland) 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Mi pojemo — Ob 100-letnici rojstva skladatelja Vinka Vodopivca 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — Lojze Kastelic: Kakšne gospodarske lastnosti čebel potrebujemo za pridelovanje posebnih čebeljih pridelkov 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 - posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 14.05 Gremo v kino 14.45 S pevcem Oliverjem Dragojevicem 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knji znega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 (zunanjepolitični magazin) 18.05 Od arije do arije 18.30 Glasbena abeceda 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19 35 Lahko noč, otroci! 19 45 Minute z ansamblom Franci Puhar 20.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite... 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Odaaja za nafte izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naftih sporedov 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Naft podlistek A. Nesin: Kako velik človek 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Andrej Amol 18.50 Svet in mi NEDELJA 17. DEC. Prvi program 4.30 Dobro iutro! 8.07 Radijska igra za otroke — Jure 8.57 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovarifti 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna M. Solohov: Kolčak, koprive itd. 10.50 Glasbena medigra 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Nafti posluftalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru Peter Herbolzheimer 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra T M Plautus: Hvalisavi vojftčak 19.,'«) Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT - Zagreb Glasbena tribuna mladih - Rovinj 78 23.05 Literarni nokturno M. Cerkovnik: Čudaško seme 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 13.33 13.40 14.00 14.05 15.00 15.35 15.45 16.00 16.33 18.40 CocktaJ melodij Iz roda v rod Zvoki iz studia 14 Pet minut humorja Mozaik glasov in ritmov Mladina sebi in vam Instrumenti v ritmu Nafti kraji in ljudje Operetna glasba Melodije po poŠti V ritmu Latinske Amerike PONEDELJEK 18. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nafte goste iz tujine 11.03 V počastitev 100-letnice rojstva Antona Lajovca 11.28 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Boris Praprotnik: Primeri uspehov na kmetijah pri pridelovanju krme in reji govedi 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Primorska poje 78 - (11. oddaja) 14.30 Nafti posluftalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Nafti znanstveniki pred mikrofonom prof. dr. Bogo Sherget 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Alpskim kvintetom 20.00 Kulturni globus 20.10 Večer Verdijevih oper 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno B. Jukič: Graščina 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov krizemkraž 13.55 Glasbena madigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti 14.20 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu Bennv Goodman 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail (Radio Koper) 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo 19. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska sola za srednjo stopnjo Gusarske akcije na Jadranu 9.30 Iz glasbenih sol 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nafte goste iz tujine 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti dr. Julija Smole: O Aibkih podlagah za čeftnje 12 40 Po domače 13.00 Danes do 13 00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.06 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 16.45 Narava in človek: dr. Joie Slivnik: Industrijski odpadki in okolje 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Obiski naftih solistov.. . 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 1945 Minute z ansamblom Milan Perlež 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijakaigra Jean Paul VVemzel: Daleč od Hagondangea (prva izvedba) 21.25 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT — studio Skopje Jugoslovanska glasba 23.06 Literarni nokturno G. Leopardi: Pesmi 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13,33 Danes vam izbira 1 4 KO Radijska ftola za vil JO stopnjo Slovenska književnost in zgodovina — Ivan Tavčar 14.30 Iz naftih sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diakomentalnost 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Jazz set 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo 20. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Za pojmo pesem MPZ OS Trnovo - Ljubljana 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nafte goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Lojze Cetina: Slovenski hmelj na svetovnem tržiftču 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14.30 Nafti posluftalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma F. Suklje: Gaudeamus igitur 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska Kvartet pozavn in Kvintet flavt ZGBI 18.30 Koncert za besedo — Ljubezen 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Franci Puhar 20.00 Koncert iz naftega studia Simfonični orkester RTV Ljubljana dirigenta Samo Hubad, Marko Munih, solista Anton Grčar, Bogomil Kosi 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno - G. Green: Gregor in goske 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska ftola za srednjo stopnjo Grad Turjak v NOB 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba (Radio Koper) 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo ČETRTEK 21. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska Sola za viSjo stopnjo (ponovitev) Slovenska književnost in zgodovina — Ivan Tavčar 9.35 Domača in tuja zborovska glasba 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nafte goste in tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo... 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Milan Piskernik: Podnebje in rast gozdnega drevja 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za mlade posluAalce 14.40 Enajsta Sola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori — Francka Prem k 16.00 Vrtiljak 17 00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Rojan Adamič 20.00 Četrtkov večer domačih prsmi in napevov 21.00 Literarni večer Začelo se je z Matičkom- MeSčanska in kmečka socialno- kritična drama po II. svetovni vojni 21.40 I /epe melodije 22.20 Odmevi s severa (Grieg, SibeliiiH, Sinding) 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 NaS nocojšnji gost — Tereza Kesovija 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi maksizma (ponovitev) 14.20 Mehurčki 14.30 Iz naftih sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju naSem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.00 En mikrofon za dve izkuftnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanka vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja -Anton Lajovic 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Jesenske serenade v Trubarjevem antikvariatu (Slovenski kvintet trobil in kvartet violončelov — izbor) 21.55 Kerempuhova resnica 23.55 Iz slovenske poezije 22. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska Sola za nižjo stopnjo Kaj je armada 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naSe goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Tatjana Brumat: Sroboti 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica T. Pavček M. Vodopivec: Mali miSek Mokedaj 14.15 Nafti umetniki mladim posluftalcem 14 30 NaSi posluSalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorSčakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo s pevci Bluesa 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz parit utr velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasba iz socialističnih dežel 14.00 Radijska Sola za nižjo stopnjo (ponovitev) Kaj je armada 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora Rezervirano za reportažo ob Dnevu JLA — Planinstvo in naSa družba 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz Orkestra Terrv Gibbs in Jack McDuff 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra Danilo KiS-Neda Depolo: PeSčeni hrib 19.38 Med klavirskimi skladbami Aleksand ra Skrjahina 20.16 Z uigoslovanskih koncertnih odrov Končan Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonij« in zbora APZ »Horis Kraigher« i/. Maribora dirigent 1 IroA Lajovic. solista Tomaž I,oren/.. ■Jurij Re|a 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 [topat Kista Saviini 23.15 Z ansamblom .Slavko ()sten« p v Iva Petriča 23.55 Iz slovenske poeziie Rešitve pošljite do srede, 20. decembra, na naslov: Glas Kranj, Mose Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 1 19 r 21 22 ■ 23 ■24 ■ 25 26 27 28 ■ 29 30 31 ■ 32 33 ■ * 35 36 ■ 37 ■ 38 39 40 43 44 45 ■ 46 Ti 48 1 49 50 51 ■ 53 r54 ■ 56 57 58 59 60 6i REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Z DNE 8. DECEMBRA: 1. srajca, 7. antika, 13. tapioka, 15. Gorgona, 17. RZ, 18. Mlakar, 20. karat, 21. dume, 23. divan, 25. Lete, 26. manseta, 28. da, 30. fon, 31. German, 32. sleme, 34. avizo, 36. taster, 39. kes, 40. TU, 42. ultimat, 44. Anti, 46. korar, 48. etil, 50. nerge, 52. Kanaan, 54. ta, 55. tralala, 57. iskanec. 59. ataman, 60. totali. PREJELI SMO 89 REŠITEV. IZŽREBANI SO BILI: 1. nagrado (70 din) prejme MARIJA GLAVAČ, Planina 14, 64000 Kranj, 2. nagrado (60 din) prejme DARJA MARINŠEK. Zupančičeva 11, 64000 Kranj, 3. nagrado (50 din) prejme PAVLINA ROTOVNIK, Naklo 121, 64202 Naklo. Nagrade bomo poslali po posti. Vodoravno: 1. skopi jenec, evnuh, 8. največji dosežek v kaki panogi Sporta, največji uspeh na kakem področju, 14. majhna omara. 15. kdor se upira, 17. dvojica. 18. italijanski slikar, futurist, kasneje pod Picassovim vplivom. Gino, 20. znak za kemično prvino natrij, 21. obdelan kos debla, greda. 23. egiptovski bog sonca in modrosti. Tehut, 24. skrajni konec polotoka. 25. mongolski poglavar, voditelj kanata, 26. kdor kaj obira. 29. okrajšava za Optical Art. oznaka za posebno vrsto umetnosti, 31. v grški mitologiji personifikacija kreposti, hči Zevsa in Praksidike, 32. Andrej Kurent, 34. dva r in dva a. 35. upravno mesto ZRN ob Reni. 37. Ivan Tavčar. 38. sosedni, vzporedni rob, 40. onkrat, 42. podoben, soroden, analogen predmet, primer, dogodek. 45. najvišja gora na Kreti, 46. Anton Ažbe, 48. dalmatinsko žensko ime Ana. 49. pokrajina v Vietnamu, domovina Anamitov, 51. kratica za tremolo, 52. lastnost, značilnost srpatega, 55. reka na Peleponezu, Evrotas, 56. enota za jakost magnetnega polja, imenovana po danskem fiziku. 58. kdor koga vara. 60. Zupančičeva pesnitev, 61. področje okoli severnega tečaja. Navpično: 1. krščanski potomec starih Egipčanov. 2. grenčiča. sredstvo za vzbujanje teka. 3. počasen, menuatu podoben Španski ples, 4. Tatjana Remškar, 5. zver iz družine mačk! 6^ soli ali estri ocetne kisline, 7. bukova ali jelova deska, paleta, slikarska deščica za mešanje barv, 8. Ćapkova utopistična drama: Rossum Universal Robots, 9. hribovita pokrajina v severozahodni Grčiji, Epeiros, 10. knjigovodski račun. 11. hrvaška kratica za Organizacija ratnih invalida, 12. Rado Nakrst, 13. razsežna podolgovata kraška planota na meji med Dalmacijo in Bosno, 16. ljudski izraz za ročko za posodo n. pr. za smeti, 19. plesna figura pri četvorki, 22. rekama Dolenjskem, desni pritok Save in reka v Istri, ki se pri Novigradu izliva v morje, 25. spojine ogljikovega monoksida s kovinami, 27. znak za kemično prvino renij" 28. italijanski pustolovec, ki v »Spominih« opisuje svoje galantne avanture, Giacomo 30 črta, pas, železniška tirnica, 33. biciklist 35 italijanski skladatelj in književnik, Verdijev libretist, Arrigo. 36. ime češkega drsalca na ledu Nepela. 39. grška črka. 41. ime kozmetičnega artikla Ilirije, 43. perje pri repi. korenju kolerabi. 44. diktat, 47. klic, poziv javnosti 50 domače žensko ime Marija, 52. kratica za Sovjetska socialistična republika, 53. ime naše pesnice Škerlove. tudi kraj v Bački ob Tisi 54 karambol, trčenje. 57. odgovor na kontro pri kvartanju, 59. arabski žrebec. KINO Kranj CENTER 15. decembra angl. barv. pust. MOZ Z ŽELEZNO MASKO ob 16 in 18. uri. amer barv NASH VIL-LE ob 20. uri 16. decembra angl. barv. pust. MOZ Z ŽELEZNO MASKO ob 16.. 18. in 20. uri, prem. franc. barv. ŽILI ob 22. uri 17. decembra amer. barv. ris. TOM IN JERRY - NAJBOLJŠA SOVRAŽNIKA ob 10 uri. angl. barv. pust. MOZ Z ŽELEZNO MASKO ob 15., 17. in 19. uri, prem amer. barv filma OKRUTNA IGRA ob 21 uri 18. decembra franc. barv. ZlLI oh 16.. 18. in 20. uri 19. decembra franc barv ŽILI oh 16.. 18. in 20. uri 20. decembra franc barv. ZlLI oh 16., 18. in 20. uri 21. decembra amer. barv. OKRUTNA IGRA ob 16.. 18 in 20. uri Kranj STO K 7.1C 15. decembra ital. barv west TBDEUM ob 16., 18 in 20. uri 16. decembra ital. barv pust. JOK IN MARGHARITO ob 16. 18 in 20. uri 17. decembra hongkon. barv BRUCK l.KK - POGREŠAMO TE ob 14. in 18. uri. ital. barv PREŠUŠTVO ob 16 un. prem hongkon SEDEM VKLlCAST nih BORB ob 20 uri IN decembra hongkon barv. karate SEDEM VELIČASTNIH BORB ob 16., 18 in 20. uri 19 decembra hongkon. barv. karate SEDEM VELIČASTNIH BORB ob 16 . 18 in 20 uri 20. decembra ital barv erot drama PREŠUŠTVO ob 16. 18 m 20 uri 21 decembra prem. domač barv TRENUTEK oh |6. 18 in 20 uri Trtic 16. decembra amer barv krim PREBIE IN HKAN ob Mi uri. ital barv knm OROŽJU SMRTI ob 18. in 20 uri. prem hongkon barv karate SEDEM VELIČASTNIH BORU oh 22. uri 17 decembra ital. barv pust •JOK IN MARGHARITO ob |l| uri. Hal barv knm OROŽJE SMRTI ob 17 m irt uri, prem franc barv Zli.I ob 2 I uri 18 (liMeinbrii Hal barv esl KEOMA - VRNITEV DJANGA ob 17 uri. priin tram barv VSE ŽIVLJENJE JE PRED TEBOJ ob |t uri 19 dacatnbra franc barv POD NAJEMNIK ob 17 m llt un M decembra ilal barv vvesl TEDEUM ob 17 Uli danski ban erot ZCBAR v POSTELJI oh 19 21. decembra hongkon. barv. karate SEDEM VELIČASTNIH BORB ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 16. decembra amer barv. risani TOM IN JERRY ob 16. uri. ital. barv. erot. PROPESORICA IMA LEPE NOGK ob 18. in 20 uri 17. decembra amer. barv krim. PREBIE IN BEAN - DVA DETEKTIVA ob 15. uri. ital. barv. erot PROPESORICA IMA LEPE NOGE ob 17. in 19. uri. ital. barv west KEOMA - VRNITEV DJANGA oh 21 uri 18. decembra ital. barv. PREŠUŠTVO ob 18. in 20. uri 20. decembra ital. barv. pust JOE IN MARGHARITO ob 18. in 20. uri 21 decembra danski barv. erot. ZOBAR V POSTELJI ob 18 un. ob 20. uri nastopa Aleksander ME-ZEK Duplica 16. decembra hongkon. barv. karate Bruce LEE ob 20. uri 17. decembra ital. barv we*t. ob 17 in 19. uri, amer barv risani TOM IN JERRY - NAJBOIJŠA SOVRAŽNIKA ob 15. uri 20. decembra ital barv erot. PROPESORICA IMA LEPE NOGE ob 20 un 21 decembra ital. barv. pust. JOE IN MARGHARITO ob 20 un Radovljica 16 decembra hongkon barv. ka rate VELIKI ŠEF ob IjMgrtital. bnrv west MOZ IZ VIRPZINUfc ob 20. uri 17 decembra ital. barv west MOZ IZ VIRDZINUE ob 1H .in. amer barv zabav NOC KO JK NASTAL STRIPTIZ oh 20 un. IM decembra ital barv west. M()Z IZ VIRDZINUE oh20 uri 19 decembra amer barv zabav. NOC KO JE NASTAL STRIPTIZ ob90 un 20. decembra amer barv A INI HOL ob 20 uri M_ 21 decembra |UKosl barv N r. NAG I MAJ SE VKN ob SO uri ■l«d 15 decembra Hal barv vvest MOZ IZ VIRDZINUE ob 20 uri |6 decembra franc barv zabav. DIVJAK IZ PARIZA oh 18. uri. „„„., han zabav NOC KO JE NASTAL STRIPTIZ ob 20 ur. 17 dacafltbra hongkon. barv ka-, ,,. VELIKI SEP ob i n ... 20. ur, IH decembra ainei b*rv zabav NOC KO JE NASTAL SI Ril TO ob 20 uri . 19 ,......mbra ital "rvl MOZ IZ VIRDZINUE ob 20 un M dacatnbra """ b52L?2Ei7 noč KOJE NA8TA •STRIPTIZ obio. uri *mi j i dacambri tmat '»arv «r»i HOL ob 20 uri Skofja Loka SORA 15. decembra nem. krim po SLEDI IZGUBLJENE 2ENE ob 18. in 20. uri 16. decembra amer. kom. JAZ IN ŽENSKE ob 18. in 20. uri 17. decembra amer. komed JAZ IN ŽENSKE ob 18. in 20. uri 19. decembra franc. krim. SODNIK IMENOVAN ŠERIF ob 20. uri 20. decembra franc. krim. SODNIK IMENOVAN ŠERIF ob 18. in 20. uri 21. decembra jug. mlad. NORA LETA ob 20. uri Železniki OBZORJE 15. decembra amer. komed. JAZ IN ŽENSKE ob 20. uri 16. decembra nem. krim. PO SLEDI IZGUBLJENE 2ENE ob 20. uri 17. decembra ital. drama SMRT V RIMU ob 17. in 20. uri 20. decembra angl. komed. INŠPEKTOR K LUZ0 V AKCIJI ob 20. uri Jesenice RADIO 15. decembra angl. barv. seka komed. IZPOVEDI ČISTILCA OKEN ob 17. in 19. uri 16. decembra amer. barv. vojni BITKA ZA MIDWAY ob 17. in 19.15 17. decembra amer. barv. vojni BITKA ZA MIDWAY ob 17. in 19.15 18. decembra ital. barv. kavboj. EL MAČKO KAVBOJ ob 17. in 19 uri 19. decembra ital. barv. kavboj EL MAČKO KAVBOJ ob 17. in 19 uri 20. decembra ital. barv. komed LJUBI ME. TODA OPRAVI DOBRO ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 15. decembra ital. barv. NE. ANGELI PA NISMO ob 18. in 20. uri 16. decembra ital. barv. EL MAČKO KAVBOJ ob 18. in 20. un 17. decembra ital. barv. EL MACK0 KAVBOJ ob 18. in 20. un 18. decembra amer. barv. BITKA ZA MIDWAY ob 1745 in 20. uri |9 decembra amer. barv. BITKA ZA MIDWAY ob 17.45 in 20 U 21 decembra angl. barv IZPOVEDI Čistilca oken ob is. in 20 uri Dovje - Mojatrana 16 decembra franc. barv. S1CI-IIA NSK A ZVEZA ob 19. uri 17 decembra ital. barv. KASKADERA <>b 19 uri Kranjska gora 16 decembra ital. barv. SKADERJIob20.un •>0 decembra ital. barv hL MAĆKO KAVBOJ ob20. un KA MERKUR Veleželeznina Kranj, Koroška 1 Vabimo vas, da med novoletnim sejmom v Kranju, od 15. do 26. decembra 1978 obiščete tudi naš paviljon z bogato izbiro blaga po sejemskih pogojih. V sodelovanju s proizvajalci vam nudimo pri nakupih določenih proizvodov posebne ugodnosti. • Strokovni nasveti • • Dostava na dom GOLICA JESENICE TO ZARJA tudi letos sodeluje na novoletnem sejmu v Kranju Poleg nekaterih drobnih artiklov vam nudimo še pohištvo belo tehniko akustiko gospodinjske aparate svetila gradbeni material tekstil in obutev Ob tej priliki tudi čestitamo vsem delovnim ljudem posebno pa še našim zvestim kupcem SREČNO NOVO LETO 1979 DESET LET RkZNOJk gostinsko hotelske dejavnosti IG0MR4S JUGOSL^IJk KOMPAS JUGOSLAVIJA ukvarjala sam« jstjčnim po ooslovaniern. » de.avnost je ^7a«TKOrVlPAS izpopolnil Itta 1965.K" 08ebnih mo U«r?nmse naprej iml »vojo ponudbo gradrpo temveč tudi s samoopi avnim povezovanjem / (limunu sorodnimi delovnimi onganizai iianrv Iji v letos njem [Ubileinem letu deluiš v okviru KOMPASA 1 1 hotelov dv.i motela izletniški Hom m kamnino l.iko v rit qani/aci|t združenega dola Kompas j i ni<>si.iv11.» ki im.i 14 temeljnih tu tjani/acM, združenega dala deluje d" vet gostinsko hotelskih TOZD TO/D Hoteli Kranjska t|Ora TO/D Gostinski obrati Slovenj Gradei rOZD TGO lin bfil| TO/D Hotel Bled TO/D Hotel »Sume /agar« Bohinj TO/I) Hotel Ljubljana TO/D »Turist« Novalia na P,K|ii TO/D Motel Medno in TO/D Hotel Dubrovnik To vsekakor odra J a (leistvo kako veliko no/oinost nosve ča Kompas tet dejavnosti Vse to pa hkrati kaže na dobro načrtovanje i lahko (Lines KOMPAS nudi hotelske iri gostinske storitve v alpskem nelin skem in sredozemskem podnebni iri ima na vol|o nekaj Vač kot 1 600 postelj v objektih vseli kategorij Oh |ubile|ti dostinske dejavnosti ie prav da predstavimo vse tri hotele k' so postali temelj te dejavnosti Nai takoi povemo da so hoteli doživliah v desetletnem odstopi dozidave o/ prti ureditve ki so ph narekoval' cas 1,1 PO-tiehe Dubrovnik |e potovo najlepši biser našega Jadrana mesto v katerem se Srečujeta preteklost m sedaniost zato privlači poste iz vsega sveta Pnvab-liaio |ih lepota pokrapne zgodovinske zanimivosti imenitna arhitektura redne kulturne prireditve pa tudi izredno ugodno podnebie in lepa okolica KOMPAS HOTEL DUBROVNIK je A katepori|e m stop na čudovitem krapi na polotoku Lapadu ob lepi peščini Sumartin Hotel ima 98 sob in dva apartmaia s 162 posteliami in 80 pomožnimi ležišči 38 sob ie enoposteljnih 60 sob pa ima po dve postel|i Skorai vse sobe imaio balkon in so obrniene na mone V vsaki sobi |e tuš wc klimatska naprava in telefon Kompas hotel Dubrovnik ima lasten bazen z morsko vodo (dozidali so ga kasneie m tako sezono potepnih skozi celo leto) veliko sončno teraso kot tudi teraso za serviranie snack-bar aiieritiv bar prodatalno spominkov turistični servis rent-a-car in taksi slu/bo Za poste skrbi odlična kuhinja / domačimi in tujimi specialitetami Tudi Bled zavzema posebno mesto med našimi turističnimi kraji pa ne samo zaradi svoie tolikokrat opevane idilične lepote Lahko rečemo da tudi zato ker |e tu za turiste toliko vsecia na enem kraiu da ie izbira kar težka V poletnem času ie kopališče na Bledu le ena od privlačnosti Gospe se lahko ukvapaio tudi z drupo športno rekreacijo na vol|o ie ježa iprišče golfa voz (kavč) hotel pa ima tudi dva družabna prostora s televizijskim sprejemnikom seminarsko sobo kavarno restavracijo garaže m velik parkirni prostor Odprt ie vse leto sa| sta tu dve glavni sezoni letna in zimska vmesni čas pa je prav primeren za počitek m rekreacij Tretii Kompasov »iiibilant« sto/i na L|ubel|u ob mednarodnem meinem prehodu Jugoslavija-Avstnia v lepem porskem svetu pod strminami Begun|-ščice m Zelenice L|ubel| m Zelenica sta lep predel našega gorskega sveta pod skalnimi vrhovi Karavank Celo zimo vse do pozne pomladi privabljata številne Ijubitelie zimskih športov Z L|ubel|a |e samo 1 1 km oddalieno starodavno slovensko mestece Tržič ki s svO|imi kulturnozpodovmskimi spomeniki bogati pokraiino v osrčpi Karavank Tudi drupe lepe izlete odpi ra bivarpe na Ljubelju sai ie od tu le skok do Bleda in Bohmia ah do Kranja in letoviške Škofie Loke Blizu ie slovenska Koroška Celovec Beljak Zili-ska dolina Hotel ima osemnaist dvopostelimh in piav toliko enoposteljnih sob vse imaio prho wc in ogrevanje Hotel pa ima tudi avtomatsko kegljišče lestavracuo m bar KOMPAS HOTEL LJUBELJ je odprt vse leto Že v neposredni bližini hotela so tudi prelepi smučiski terem s se-dežnico pomembno leto k^Obei Pa !f_.J; ob kreditni po y*M ko je PO^Sl6 kreditne banke jSb Jogoslovan^ke ^ v >rad odprle»ka * ng L|llbel|u V**™*" n* Sjarska organizacija Jen pa ,e ^^Zsero novem o«d >*a ledino na Povse ' 'gostinstvu kQ od J»w*o (e torei desetet' , hotHe S**,' to ^<^kne°StoblekVe svo.ih ^ttgp°a T U samo * .astno KOMPAS HOTEL BLED KOMPAS HOTEL LJUBELJ n|a po jezeru s čolni ali ptetnjami tudi gore in planine so blizu ali pa kiajši izleti (Ribno 2 km) na Vrbo v Begunje itd Tudi pozimi je tod prijetno blizu so smučišča (žičnice) ko pa zamrzne ie/eio oživi disaipe kepliaipe na ledu posebno lepi pa so izleti na vprežmh saneh KOMPAS HOTFt BLED |e odlične B katepoti|e v stodi šču Bleda in seveda v bližim je/era Hotel ima 97 sob od tega 30 enoposteljnih 61 je dvoposteljnih dve sobi imata štiri posteJte hotel pa im.i tudi 4 apartmaje Vse sobe imajo tudi prho ali kopalnico w<- telefon in balkon V vsaki sobi je tudi pomožno ležišče I M3S KOMPAS HOTEL DUBROVNIK Prav |e da se s tem prispevkom spominiamo desetletnih pnzadevani delovnega kolektiva organizacije združenega dela KOMPAS pnzadevani za razširitev delavnosti ki so v omenjenem obdobni ponesla bogate sadove KOMPAS organizira počitek in rekreacijo našim delovnim ljudem ob tem pa ima velik delež tudi pn ustvarjanju ugleda v topni sai ipepovo prizade-vaipe skupai s sorodnimi iiiposlovan skimi organizacijanti povabita v našo domovino vsako leto več tu|ih postov m s solidno opravljenimi nalogami po-maga izpraievati našo turistično domovino 4» Predelava plastičnih mas lomiO||0| SOVODENJ IZDELUJEMO: 64225 Sovodenj telefon: (064) 69 0012 — torbice za kasete — albume za kasete — velike in male — albume za plošče — velike in male — albume za značke — velike in male — albume za kovance — albume za diapozitive — albume za slike — albume za vizitke — razne vrste map: IVO. BLED. AGENT. REKLAM itd Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! Obiščite nas na XIX novoletnem sejmu v Kranju od 15 do 26 decembra 1978 OBIŠČIT^' NAS - OBIŠČITE NAS - Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD AGROMEHANIKA Kranj, Cesta JLA 2/I telefon 23-485 na 19 novoletnem sejmu v Kranju v hali A od 1 5. do 26 12. VoUjul Ponudili vam bomo bogato izbiro zimsko-športne opreme OBIŠČITE NAS - OBIŠČITE NAS - Traktor TV 730 pri delu s cisterno za gnojevko — Še je čas, da si preskrbite traktorje TOMO VINKOVIĆ od 18 do 30 KM — traktorje 21 in 30 KM imamo trenutno še po stari ceni — Za vse vrste traktorjev imamo veliko izbiro priključkov — Iz programa TOMO VINKOVIĆ vam nudimo ugoden kredit z 20 % udeležbo za dobo 5 let z zmanjšano 7 % obrestno mero — Iz naše proizvodnje pa si lahko nabavite vse vrste pred-setvenikov, škropilnice od 200 do 500 litrov in atomizerje 200 in 300 litrov. OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 15. DO 25. DECEMBRA 1978 suvmuuB na XIX. novoletnem sejmu v Kranju od 1 5. do 26. decembra 1 978 ST**rn* '**l //V *4 KŽK Kranj TOZD Agromehanika ^a*ss^ telefon 24-786 KMETOVALCI! mmm V trgovini na Koroški c. 25 v Kranju vam nudimo rezervne dele za traktorje: TOMO VINKOVIĆ -od 15 do 30 KM IMT 533 URSUS C 330 UTB — Universal Za škropilnice naše proizvodnje Akumulatorje, snežne verige in gume za traktorje in avtomobile Trgovina je odprta od 6. do 18. ure v sobotah od 8. do 12. ure priporočamo >6° / se za nakup in vam želimo' prijetno praznovanje slaščice konzerve pijače ŽITO LJUBLJANA, TOZD Pekarna Kranj - Komisija za delovna razmerja ponovno razpisuje prosta dela in naloge 1. pomočnika vod je ekspedita — za nedoločen. čas s polnim delovnim časom 2. referenta za splošne zadeve za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) c Pogoji: pod 1.: šola /a prodajalec ali poklicna šola pekovske st roke. pod 2.: srednja ekonomska ali upravno administrativna šola. Poskusno delo traja 2 meseca. S stanovanji ne razpolagamo. Prijave vložite v 8 dneh po objavi na upravo ŽITA, TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška 8. alpina ZIRI Delovna organizacija ALPINA, tovarna obutve 2iri, Stara vas 23, n. sol. o. Delovna organizacija ALPINA, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb, n. sub. o. objavlja prosto delovno opravilo 1. vodenje splošno kadrovske službe (za dobo 4 let) Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: dipj. sociolog ali dipl. psiholog in 2 leti delovnih izkušen j na področju kadrovanja, socialni delavec ali organizator dela - kadrovik in 4 leta delovnih izkušenj na področju kadrovanja. Kandidati naj pošljejo prijave z vsemi dokazili Razpisni komisiji DSSS, 2iri, Stara vas 23, v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. OSREDNJA KNJIŽNICA občine Kranj Odbor za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge knjižničnega manipulanta za administrativno tehnična dela pri obdelavi knjižnega gradiva za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: 2-letna administrativna šola Poskusno delo je obvezno v skladu s SS o pridobivanju strokov nih kvalifikacij bibliotekarske stroke. Lastnoročno napisane prijave sprejema uprava knjižnic 8 dni po objavi. ' 4 21. stran O L A 8 ISKRA ELEKTROMEHANIKA Kranj, o. sol. o. Tovarna merilnih instrumentov Otoče, o. sol. o. objavlja prosta dela in naloge: 1. rezkalca — specialista 2. brusilca — specialista 3. 2konstrukterjevIII 4. 2 vratarjev — čuvajev — telefonistov 5. NK delavca na plastiki £jjf°l'" jn 2.: kandidati morajo imeti dokončano poklicno Solo ustrezne stroke in najmanj šest let delovnih izkušenj; kandidati morajo imeti poklic konstruktorja in eno leto delovnih izkušenj; kandidati morajo imeti končano osemletko, moralno-poJitično neoporečnost, odslužen vojaški rok, da niso v kazenskem postopku oziroma da niso bili obsojeni za kaznivo dejan je; kandidati morajo imeti končano osemletko, da so stari najmanj 18 let, troizmensko delo. da imajo odslužen vojaški rok. Pi«m ponudbe z dokazili o strokovnosti in s kratkim H*liJnievi»om ni0ra)° kandidati poslati najkasneje v 15 ieh no objavi Tovarni merilnih instrumentov Otoče, Oto-^ j 34244 Podnart. Ostale informacije se dobijo v splošnih iftzbah tovarne. Pod 3.: Pod 4.: Pod 5.: Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. GRADITELJI! Skladišče gradbenega materiala H RASTJE, tel. 26-371 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — krožne žage Izkoristite ugoden nakup! Tradicionalno silvestrovanje 31. decembra ob 20. uri v restavraciji PARK Kranj bogat Silvestrov menu zabavali vas bodo domači fantje s pevcem Jožetom Rezervacije sprejema strežno osebje, tudi po telefonu 24-441. Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja proste delovne naloge 1. vodenje materialnega knjigovodstva Pogoj: srednja ekonomska šola 3-mesečno poskusno delo 2. K V elektromehanika za previjanje in servis elektromotorjev Pogoj: K V elektromehanik, 3-mesečno poskusno delo, željeno je, da ima kandidat odslužen vojaški rok. Rok za prijavo je 15 dni od objave. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška C. 53/c. EXP0RT — IMPORT Sfvmvbadihv 61234 MENGEŠ Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisujemo licitacijo za prodajo ROLBE v voznem stanju. Licitacija l»<> \ i>«-i7s. oh * uri /a družbeni ^«'kl ur in i »li W uri /;\ i »rivu I -ni sektor Izklicna centi je Mi.MMi din Odbor za delovno razmerje Cestnega podjetja v Kranju objavlja dela in naloge 1. tehničnega kontrolorja za notranjo kontrolo motornih vozil 2. KVstrugarja 3. 2 KV ključavničarjev Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: kvalificiran delavec avtomehaniške ali kovinske stroke, vozniško dovoljen je C kategorije, 3 leta delovnih izkušenj; kvalificiran delavec kovinarske stroke — strugar. 3 leta delovnih izkušenj; kvalificiran delavec kovinarske stroke — ključavničar. 3 leta delovnih izkušenj. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo podjetja. pod 2.: pod 3.: K Komisija za delovna razmerja osnovne šole Lucijan Seljak Kranj razpisuje za določen čas (nadomeščanje delavk v času porodniškega dopusta) naslednja prosta dela in naloge: VZGOJITELJICI*: v VVO v Resnici KUHARICE na podružnični šoli Ore-hek SNAŽILKE na centralni šoli DELAVKE v računovodstvu Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh od dneva objave. r SOZD Gorenjski zdravstveni center razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge v delovni skupnosti skupnih služb: 1. vodje finančno-računovodske službe Pogoji: diplomiran ekonomist, 5 let delovnih izkušenj, organizacijske in vodstvene sposobnosti; 2. dipl. ing. gradbeništva Pogoji: dipl. ing gradbeništva, 2 leti delovnih izkušenj: 3. pravnika Pogoji: višja pravna šola. 2 leti delovnih izkušenj; 4. dveh ekonomskih tehnikov Pogoji: končana srednja ekonomska šola. 2 leti delovnih izkušenj; 5. administratorko Pogoji: dokončana srednja ekonomska ali upravno-administrativna šola. znanje strojepisja, stenografije ter samostojnega vodenja korespondence. Prijave pošljite na naslov: SOZD Gorenjski zdravstveni center Kranj, Gosposvetska 10, z opombo »za objavo«, in to v 15 dneh od objave. Objava velja do zasedbe. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA BREMŠAKA s Podreče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Ivanki Stenšakovi za dolgoletno zdravljenje, pevcem za odpete žalostinke, Viliju za tople poslovilne besede in župniku za opravljeni pogrebni obred. Zahvaljujemo se delovnemu kolektivu Sloga Stražišče in kolektivu Planike Kranj. Žalujoči: žena Pavlina, hčerka Pavlina z družino, brat in sestre in ostalo sorodstvo Podreča, 12. 12. 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi najine drage žene in mame ALBINE KRAPEŽ se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, njenim sodelavcem ter sostanovalcem, za darovano cvetje, izrečeno sožalje, nesebično pomoč ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala tudi pevcem za zapete žalostinke, godbi ter zastopniku RK Vodovodni stolp — tov. Skumavcu za poslovilne besede ob njenem grobu. Žalujoča mož Andrej in sin Bojan Kranj, 5. decembra 1978 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 13. 12. 1978 zapustila naša draga mama MARIJA KOCJAN Kodelnikova mama Na zadnjo pot jo bomo spremili v petek. 15. 12. 1978. ob 15.30 na pok opal i Are v Lošah. Žalujoči: sin »lože in hčerka Mirni / družinama ter ostalo sorodstvo Lese, Kranj, Radovljica. Križe, Dupljo. Ljubljana. Brežice, Žirovnica OBLETNICA Te dni poteka leto dni, kar je prenehalo biti srce mojega ljubega moža ALOJZA PlCULINA Vsem, ki se ga skupno z menoj spominjate in ki obstanete ob njegovem grobu ter mu prižgete svečko ali poklonite cvetje, iskrena hvala. Žalujoča žena Veronika in sorodstvo Kranj, 16. decembra 1978 MALI OGLASI telefon 23-341 PRODAM Prodani dva mesnata PRAŠIČA težka lOOkg. P red osi je 58/a 9497 Prodani PRAŠIČA /a zakol in eno leto starega BIKCA. Velesovo 12 949.' Prodam krojaški ŠIVALNI STROJ s trofaznim motorjem. Naslov v oglasnem oddelku 9499 Prodam dve PEČI: termoakumu-lacijo aeg; 2 kVV. m na olje. Vrtač. Preddvor 49 <>:>(>() Prodam TELEVIZOR Gorenje, letnik 1977. Naslov v oglasnem oddelku »50.1 Prodam TKI.ICO za zakol Grad 4:UYrklie 9502 Prodam PRAŠIČA, težkega 180 kg. Pšenična polica 15. Cerklje 9503 Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico. sedem mesecev brejo. Stiska vas 2. Cei ki je 9504 Prodani težkega PRAŠIČA za zakol. Zalog 48. Cerklje 9505 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA /a zakol. Zalog 31. Cerklje 950« Prodam PRAŠIČA za zakol. Vo-povlje 15. Cerklje 9507 Prodam PRAŠKA za zakol. Grad .{.Cerklje 9508 Prodam polovico KRAVE in PRAŠIČA /a zakol. Lahovče 14. Cerklje 9509 Prodam PRAŠIČKE sedem tednov stare Cerklje 9:1 9510 Prodam PRAŠIČA, težkem 200 kg. in SLAMORKZNICO »Spajser«. Velesovo 35 9r)ll Prodam KRAVO pred telit vi jo in 400kg težkega BIKA. Strah in i 7. Naklo 9512 Prodam devet mesecev brejo TRLI CO. Prebačevo 41 9513 Prodam komplet SMCCl. dolge 160 cm in »panoarje« št. .'?7 v odličnem stanju. -ložo Finžgar. Gorenjskega odreda 14, Kranj !»514 Prodani mlado KRAVO frizijko. dobro molznico, ki ho drugič telila. Hafner. Zahnica 14 9515 Prodam okoli 250 kg težkega PRASlCA. Širnem Kranc. Olševek 7 951 6 Ugodno prodani 200-litrsko SKRINJO I.TH. Informacije Kranj. tel. 24-324 !*r>l" Prodam KRAVO simentalko. ki bo tretjič teletila. Britof.138 9r>18 Prodam već PRAŠIČKOV od 20 do .50ku. Krč Janez. Kokrški log 10, Kranj 9519 Prodam KRAVO po prvem teletu Dolenc. Gabrovo 2. Skofja Loka Prodani dobro ohranjen ŠTEDILNIK Gorenje. Fajlar. Partizanska c. 47. Škof ia Loka 9521 Prodam I20kg težkega PRASlCA za zakol. Zaletel. Trn jo 4. Skofja Poka 9522 Prodam mlado KRAVO po izbiri Žablje 2. T rs t eni k 9523 Prodam več PRAŠIČEV težkih po 150kg.Olševek 2. Preddvor 9524 Prodam dva PRAŠIČA za zakol Kuhar Anton. I,u že 9. Šenčur Prodam mesnatega PRASK zakol po izbiri. Suha 24. Kranj FlZOL. Mavčiče za 9526 59. 9526 le Prodam kov ceneje Prodam čniohele p; ceni Dolenc ilov. I ura Prodam K ran i Prodam lepa zimska JABOLKA in ČEBULO. Rotlieva lO.Cirče 9527 Prodam 300-1 i trsko ZMRZOVAL-NO SKRINJO Goreča«. Mlakarjeva 20. Kranj 9528 Prodam PRAŠKA za zakol. Luže I. Šenčur 9529 Prodani K BAVO. ki bo v kratkem lila Tič.ir. Voidic 98. Šenčur 9530 plinsko PEČ. 40 ndstol-Telefon 25-103 9531 KRAVO ali TKI.ICO H«e i IVizijke). po ugodni Anton. Gorica I. R«* 95.12 Ugodim prodam dve zimski GUMI za liat 120 P Gostilna Vigred. Re- 953.1 Prodam dobro KRAVO s četrtim teletom Polica 2. Naklo 9534 Čevljarski ŠIVALNI STROJ Sin-ger i< elmdaii« ai in za tanjšanja Ischerfmaschinal prodam Informa-rije po tel 004-iiO-tiso 95.15 Prodam mlado KRAVO, Sivko, sc-dem mesecev hre|o Lu-liek. Ladja 28/a. Medvode 95.% Prodam KRAVO za zakol Si Bomo 10 95:* Prodam POLARNO LISICO lol 17-338 95.17 Prodam mlado KRAVO s ••'letom ali po izbiri P rod os Ije I 9538 Prodam otroško POSTELJICO z jogi jem Mlaka 113. K ran j i , 9539 Prodam polovico mlade GOVEDI Česna i. /,a, Bitu je 11 957* Prodam r.i obok OTROŠKI VOZI ČEK in PEC na ol»* LM() Naklo 2,30.' tel. 47-380 W4» Prodani novo plastično CISTERNO 2000-litrsko, (z atestom). Informacije dobite po Lr>. uri i><> [*'[ 24-1)40. Kram M.W U godno prodam termoakumuia- riisko PEČ aeg. JI kw. z dostavo na dom Zupan Jane«, Kropa 97 944>1 Prodam KRAVO, ki ho dru**' teletila m TKLICO šest mesecev brejo, obe si men ta I k i. I lovk,. 5 94JZ Prodam osem tednov stare I KA-ŠIČKK Repnie II •M',t Cene malih oglasov: do 10 besed 40 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din. Naročniki imajo 25 odstotkov popusta Oglas pod šifro ali »naslov v oglasnem oddelku« dražji za 10 din. Prodam nov rabljen GUMI VOZ KOMAT. BRANO in vodno TURBINO. Rodine 6/a Žirovnica 9454 Prodam mlado KRAVO za zakol. Mlaka 61 9455 Prodam črnobel TV sprejemnik. Ogled v soboto do 15. ure. Hol v. Delavska 24. Kranj 9456 Prodam PRAŠIČA za zakol. Mišače 6, Kamna Gorica 9457 Kompletno novo opremo za izdelovanje betonskih elementov, skupa i ali posamezno - prodam. Informacije po 19. uri po tel. 23-044. K ran i 9458 Prodam smučarske vezi MAR-KER. Udovič. Kranj. C. na Klanec 57 9450 Prodam šest tednov stare PRV ŠICKK. Zalog 45, Cerklje 94*1 Prodam PRASlCA za zakol. Pre bačevo 25 945] Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 100 kg. Srednja vas 4. Gol-nii. 94go Prodam KOMPRESOR z enofaz" nim motorjem pripraven za sliko-pleskarja. za 7000 din. Naslov v oglasnem oddelku 948.? Prodam najboljšemu ponudniku FILME S PROJEKTORJEM »H0-vSTARJEVA 0HCET« - (27. avgust 1977). Kokrica. Predoslje. Bela Naslov v oglasnem oddelku 9484 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže št. 47 M65 OBRAČALNIK maraton 140. malo rabljen prodam. Renko Anton. Srednja vas 5. Begunje 94^ Prodam mlado KRAVO s teletom in mesnatega PRAŠIČA. Struževo 9 K ran i 9487 Prodam malo rabljeno PRIKOLICO Tehnostroj Ljutomer. Hafner Franc. Zabnica 37 94^ Prodam MOTOKULTIV ATOR honda F s frezo in plugom. Hribar Franc. Golniška c 32. Kokrica 94^ Prodam OPRAVO: spalnica dnevno sobo z dvema kavčema, pralni stroj, poni expres in sesalec TV lefon 25-193 od 17. do 20. u re 0,4- TRAJNOZARECO peč s,,-8000 in črn volnen PLAŠČ št S ugodno prodam. Informacije do Ui 25-278 94-V Kranj Titov trg 7 Takoj zaposlimo SNAŽILKO za 4 ure dnevno Prodam 350 komadov TRAJAN KE. rdeče barve Dravograd. Pipa-nova 11. Šenčur 9;fcvi Poceni prodam POHIŠTVO za dnevno ali otroško sobo. Ogled naft dan. Klemenčič. Zupančičeva 2 Kranj 947: Prodani PEČ na olje. Ogled popoldan Trček. Kidričeva 11. Kranj 9473 Prodani termoakumulacijsko PEČ. 2 kw. aeg in BRZOPARIl -NIK. 70 1. Informacije po telefonu 061-50-37 9474 Prodam 4 kw termoakumulaciisko in trajno žarečo PEČ ter ŠIVALNI STROJ Jadranka. Ogled popoldan od 10 do 18. ure. Popovič. XXXI d vizije 50, Kranj S4H Prodam PRAŠIČA za zakol in 7 m dolge TRAME. Dragočajna Smlednik <*49o Prodam AVTO-RADIO Blau punkt in KASETOFON. Košir. Tenet iše 29. Golnik ^ MM Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Visoko 58 M99 STANOVANJA Študentki iščeta opremljeno SOBO s souporabo kopalnice Šitrs »Zelo nlijno« 95*1 Iščem DVOSOBNO STANOVA-N-IK ali manjšo GARSONJERO % Kranju oziroma bližnji okolici. Za nagrado nudim kredit ali novo kuhinjo Plačani v naprej. Naslov \ oglasnem oddelku Izdaja ČP Glaa. Kranj. Ulica Mose Pijadeja I. Stavek: GP Oorenjski titik Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica. Ljubljana, Kopi. tarjeva 2. - Naslov uredništva ia uprava liata: Kranj, Mose Pijadeia 1 _ Tekoči račun pri SDK v Kranju »tevilka 51500-«03-3im - Telefoni: aiavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341. uredništvo 21-»35, novinarji 21-860. maio-oglasni in narocni«ki oddelek •».7-.14 I - Naročnina: letna 304 din. polletna 150 din. cena za 1 Številko v kolportafti 4 dinarjev. - Oproste-nopromet:eK..du.;2k.iPopri.tojne- 4» Modno Č€VUARSTVO kcrn Kranj V naši trgovini v Kranju. Maistrov trg (nasproti Delikatese) nudimo žensko in moško usnjeno obutev Kvalitetna izdelava — ugodne cene Trgovina odprta od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, v sobotah od 8. do 13. ure. V najem oddam DVOSOBNO stanovanje, opremljeno in centralno *revano. Informacije od 17. do 20 Ji* vsak dan po tel. 25-193 9493 SOBO s posebnim vhodom ali ^njso GARSONJERO v Kranju J'i na Gorenjskem - iščem. Ponud-* pod »Kranjčan« 9494 ^ kupim Kupim uporaben in dobro ohra-jj*n VITEL vojaškega kamiona, "nudbe oddajte pod šifro »Vitel« 9540 Kupim ŠTEDILNIK Kuppers-^h.Zg. Brnik I (K), Cerklje 9541 , Kupim rabljen BETONSKI METALEC. 100-Iitrski in manjšo tovor-*> PRIKOLICO. Zorman. Cerklje 1 9542 „ Kupim levi ali desni zidan ŠTEDILNIK Lrostfraj). labko kombini-*n plin — elektrika. Skubic Jože. ^kopa. Kostanjevica na Krki 9544 vozila mmmm Poceni prodam dobro ohranjen HAT 750. starejši letnik. Bečan *nton. Ročivniea 43. Tržič Prodam AUDI 100 LS ali za me-''jam za manjšega. Brove. Zg. Veter-1. Trf.it 9545 Renanlt 4. letnik 1974. dobro hranjen prodam. Bernard. Ulica avgusta št. 7. Krat)j. tel. 24-143 9540 Kupim zadnji del ŠKOLJKE za a*tavo 101 od 76 letnika dalje. Je-*mka cesta 607a 9547 Izredno poceni prodam avto &KW F 102. Gasilska 13. Šenčur 954« Prodam ZASTAVO 750. letnik motor 1977. Ogled po 15. uri. *>nce 7. Golnik 9549 „^tar MOPED prodam za 1000 din. 'r"*njesavska v. 28. Kranj 9550 /Mam ZASTAVO 750. letnik z obnovljeno registracijo do ^■1*79 Telefon 25-303 9551 Prrjdam FIAT 1100 R. letnik 1968. I Poznem stanju. Križaj Simon, fcfctevi 21 /a. K ran j 9552 «»1 ZASTAVO 101. od letnika '"Ho 1975. Naslov v oglasnem od-ali no tel. 50-493. Bojan »55.3 ^eodno prodam ZASTAVO 1.100. .^tnik 1971 M oh orio Leon. Bled. '8Jvazorjeva 4 9554 SIMCO IO0O GSL. letnik 1909. re-i^nrano. v voznem stanju prodam Prodam OPEL REKORD 1900 L. letnik 1971. Zima Stanko. Žirovnica 114/a 9481 Prodam avto OPEL KADETT 1200 L. letnik 1975. Knafelj Mirko. Breznica 53, Žirovnica 9482 Prodam ZASTAVO 124 special. Zupan, Moša Pijade 44. Kranj. tel. 22-658 9483 Po ugodni ceni prodam dve ŠKODI 1000 MB, dobro ohranjeni. Kastrat, Savska loka 9. za tovarno Iskra 9484 DKW 1000 S prodam ali zamenjam za avtoradio. Črnilec Nejc. Naklo 152, tel. 47-003 9485 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1965, neregistriran. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Cirilova 10. Orehek, Kranj 9486 Prodam osebni avto FORD 15 M, letnik 1968, prevoženih 15.000 km po generalni, registriran do septembra 1979. Informacije po tel. 22-718 9487 Prodam ŠKODO 100. letnik 1973. Avsenik. Hraše 29. Lesce. tel. 75-140 int. 327 do 14. ure 9488 POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO do 10 km iz K ran ja. Tel. 23-888 9495 Nujno iščem GARAŽO v Šorlije-vem naselju ali okolici nebotičnika. Plačam po dogovoru — kolikor želite. Prosim javite 23-726 Lastniško GARAŽO zamenjam najraje pri ali za pekarno. Ponudbe pod »Zamenjava« 9571 GARAŽO na Planini v garažni hiši oddam. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik« 9572 V najem vzamem GARAŽO v Kranju, po možnosti v okolici Vodovodnega stolpa. Informacije na tel. 20-9:17 957.3 telefonično 9496 na Planini nebotičniku ZAPOSLITVE Narodno zabavni ansambel išče aranžma za silvestiovanje. Prosenc — tel. 47-077 ali Kristane- tel. 2.1-550 9567 Sprejmemo CISTILKO Informacije v DZS .Knjigarna; S Jenko. Kranj 9508 "nwroT,,A LM Jtonič. Stara cesta 9. Skofja Loka. *«-7l7 »555 u*upim tovarni avto TAM 2001. J^m delno na kredit. Naslov v **anem oddelku 9550 ^.-zodno prodam osebni avto PZ "'Ogled vsak dan dopo\dan in po-,'^an. Rudi Heborlo. H427^ Begu- 9557 -godno prodam ZASTAVO 101. ""»k 1974. Zg. Ritnie 104. Zabnica 9558 Ndam ZASTAVO 750. letnik 'Q> registrirano do 11 ^•edžič Marko. Koroška II 40. 1978. Pržio 9559 . let- A«dam SIMCO 1000 speeia J '971. Gttrjanc. Voglje 43. Šenčur. ' •4171 »560 .Vodarn PRINZA 110 po delih. *»t.Kidričeva .31. Kranj 9475 Srodim ZASTAVO 750. letnik J- za 10.000 din in dvojno POMl-XS0 KORITO z levim odveial-Bitenc. Zg. Bitnje 34 9476 am PASSAT - L. letnik JTel. 41-060 9477 faam RENAULT 6, letnik j*- ki je potreben večjega popra-* celega ali po delih, registriran ^ja 1979. Ce&njevek 25. Cerklje n 94 79 Vodarn VVV 1200. letnik 1959. re-nran. po ugodni ceni. Kralj Jože. tbca 88. Tržič 9480 Vse FOTO usluge (snemanje, razvijanje filmov in izdelovanje fotografij v enem dnevu) pri foto ZlVU-LOVlC. Planina. Veljka Vlahoviča 7. Kranj 7669 KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA. Staneta Žagarja 5 (80 m od avtobusne postaje), čisti oblačila iz, tekstila in usnja, strokovno in hitro (dva dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto od 8. do 18. ure. inž. B. Zoreč 9392 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije. obnova lesenih rolet, zamenjava avtomatov in poteznih vrvic, naročite ŠPILERJU. Gradnikova 9. Radovljica, telefon 75-010. Lahko pišite pridem na dom. 8018 IZGUBLJENO V sredo. 0. 12.. som pred zdravstvenim domom izgubila zavra tno kožo - NERC. Poštenega najditelja prosim, če proti nagradi javi na naslov: Vilfan. Sr. Bitnje 73 9571 NAJDENO Našel se je PSIČEK ISTRI J A NEC. Dobi se pri Jerc Francu. Ra-dovljica. Triglavska 1.3 »57-, OSTALOI Leščanu. ki mi po dogovoru odstopi telefonsko številko za določen čas. nudim visoko nagrado! Regeft. Na trati 59. 04218. Lesce 9577 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCETA ARHARJA iz Vincarjev ae iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vašča-nom in znancem za darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo ae tudi Veletrgovini - Loka, Servisu - LTH, zavarovalnici Triglav - Kranj, Slikople-•karatvu — Škofja Loka, Iskri - Reteče in duhovščini za lepo opravljen obred Žalujoči vsi njegovi! Skorja Loka, 28. 11. 1978 "prireditve Vsako nedeljo ob 18. uri mladinski ples v SORI. Igra SPEKTER. Vab- 23. stran C I jeni! 9561 Hotel KAZINA Jezersko prireja Ples vsak petek in soboto ob 20 uri Igra skupina SIRILA ggjg TVD PARTIZAN LJUBNO vas vsako soboto ob 19. uri vabi n« mladinski ples. I ura skupina SELEKCIJA 9563 OO ZSMS POLJANE priredja ob krajevnem prazniku v nedeljo. 17. 12. 1978. ob 18. uri VELIKO VE ZAHVALA JEVŠFK Zabaval V8S bo ansambel DISCO - vsako soboto ob 19. uri v gostiln. ZELENICA v Žirovnici -Se,° 9565 Nogometna sekcija Kokrica ' vas Ob bridki izgubi našega nepozabnega MARJANA LOMBARJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala upravi in dramski družini Prešernovega gledališča za poslednjo počastitev. Zahvaljujemo se za tople poslovilne besede Tonetu Trpinu, Stanetu Toplaku in Petru Ovscu. Hvala Šentjakobskemu gledališču, Društvu dramskih umetnikov, Gledališču slovenskega primoria in vsem, ki so mu v spomin darovali cvetje in nam kakorkoli izrekali sožalje. Hvala hišnemu svetu in vsem sostanovalcem za razumevanje v najtežjih trenutkih. Dolžni smo zahvalo tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku, zlasti dr. Metodu Prašnikarju in dr. Jožetu Bajtu za njihovo prizadevanje v kritičnih trenutkih. Nazadnje hvala vsem, ki so našemu Marjanu tudi pred boleznijo v življenju storili karkoli dobrega. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob smrti drage MARIJE ŠPAROVEC se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Mariji Debeljak za požrtvovalno nego in skrb med težko boleznijo, družini Duh in sostanovalcem, dr. Bajžlju za zdravljenje. Iskrena hvala Heleni Legat za poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivu in OO sindikata tovarne obutve Peko Tržič ter pevcem za zapete žalostinke. Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala! Vsi njeni! Pristava, 10.12.1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše d rage mame, stare mame in tete ANGELE URŠIČEVE roj. Triler se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem sosedom, znancem, Laborčanom in kolektivu VVZ Golnik za podarjene vence in cvetje, za izrečeno sožalje in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Ivanu Hriberniku in dr. Tomažu Hriberniku za požrtvovalno pomoč in zdravljenje, kakor tudi celotnemu osebju Hematološke klinike v Ljubljani, župniku za obred in poslovilne besede ter pevcem. Neizmerno smo hvaležni požrtvovalni sosedi za pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči hčerka Edita z možem Stanetom ter vnukinji Dolores in Nataša ZAHVALA Po neizprosni bolezni nas je v petinsedemedesetem letu starosti nepričakovano, za vedno zapustila naša skrbna draga mama in stara mama JERICA ŠMID roj. Kemperle iz Podlonka Prav lepa hvala vsem, ki sojo obiskovali in razveseljevali zadnje življenja. lje mesece njenega Posebna zahvala gre zdravnikom dr. Rešku in dr. Možganu za nudeno pomoč pri zd ravljenju. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč in izrečena sožalja. Posebna hvala družini Rihtaršič, Minki Jelovčan in možu Tinetu za nesebično pomoč ter organizacijama ZK in SZDL za venec in pomoč. Lepa hvala g. župniku Lamovšku za lep pogrebni obred in pevskemu zboru iz Železnikov. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: Francka, Micka. Julka, Zofka, Rezka. Mihela in Jelka z družinami ter ostalo sorodstvo Železniki, Jesenice, Kranjska gora. Bohinjska Bistrica, Spodnja Besnica, Skofja ...... . , . Loka Niso se bojevali le za mejo Na srečanju ob 60.obletnici bojev za našo severno mejo pod vodstvom generala Maistra so se v Kranju zbrali še živi udeleženci tega slavnega in za našo narodnostno zgodovino pomembnega dejanja v letih 1918 in 1919 — To je bil tudi narodnostni in socialni boj KRANJ - Dvainštirideset udeležencev bojev za severno mejo v letih 1918 in 1919 i/ kranjske občine je se živ'h in večina se jih je udeležila srečanja ob 60. obletnici bojev za severno mejo, ki je bilo v sredo v Kranju, pripravil pa ga je občinski odbor Zveze združenj borcev NOV. Srečanja mož, ki so po komaj končani I. svetovni vojni sledili pozivu generala Maistra, ponovno prijeli za orožje in šli v boj za našo severno mejo, so se udeležili tudi predsednik občinskega odbora ZR Joco Marjek, predsednik občinske skupščine Kranj Stane Božič, predsednik izvršnega sveta Drago Štefe, predsednik občinske konference SZDL Slavko Malgaj, sekretar komiteja ZKS Jože Kavčič, predsednik komisije za zadeve borcev in invalidov Tine Zaletel ter zastopnika republiškega odbora borcev prostovoljcev za severno mejo. Borci za severno mejo, večina jih ni dočakala 60. obletnice začetka bojev, so prejeli priznanja in enkratne priznavalnine, prijateljsko srečanje pa je obudilo marsikateri spomin na dogodke pred šestimi desetletji. Borbe za severno mejo pod Maistrovim vodstvom niso imele cilja le obvarovati naše meje in jih razširiti na področja, kjer Slovenci že stoletja žive. ter izgnati namško vojsko, temveč je bil boj tudi socialne in narodnostne narave. Borci za severno mejo so uživali neklonienost proletariata teh krajev. Ponovno smo povedali, da se zgodovina slovenske Koroške ne začenja v tem obdobju, temveč že tisočletje pred tem, s slovensko kneževino Karantaniji«. Zato so bili boji za severno mejo tudi del narodnoosvobodilnega boja. končanoga lota 1945 pod vodstvom Komunistične partije. Te zgodovinske povezanosti naša družba vedno bolj poudarja, dolžnost pa ostaja hoje za severno mejo še bolj približati sedanjosti. Predsednik občinske konference SZDL Slavko Malgaj je strnil potek in pomen bojev pred 60 leti. General Maister je začel svojo akcijo 1. novembra leta 1918. Prevzel je vojaško poveljstvo na spodnjem Štajerskem. Zbegani avstrijski vojaki so se vdali in čez dva dni odšli brez odpora. Nemški zgodovinarji to ocenjujejo Ite danes za največje napake tistih dni. Maister je odredil splošno mobilizacijo, ki je uspela in dosegla svoj namen. Osvobojene so bile važne postojanke, pomembne vloge pa so odigrali krajevni slovenski narodni sveti, ki so bili nekaj časa edina oblast. Nemci so hoteli prodor Maistrovih čet za-treti. vendar je predvsem delavstvo stopilo na stran generala Maistra. Uspelo mu je zavarovati tisti del meje, ki naj bi postala državna. Kako odločilno je bilo to, je pokazala pogodba iz S t. Cermaina. Prav zaradi tega ni uspel poskus razpisati plebiscit tudi za Maribor in štajerske kraje ob Dravi. Maistrove čete so prodirale in 6. junija 1919 osvojile Celovec. Vendar so se morale umakniti, svoje pa je opravil tudi vsem znani plebiscit. Srečanje v Kranju pa je prav tako izpričalo privrženost k prizadevanjem, da mora naša manjšina na Koroškem dohiti zapisane pravice in obsodila početje vseh, ki to našim rojakom odrekajo! •I Košnjek Več za čistejše dimnike V kranjski občini bodo prihodnje leto začele veljati nove cene za dimnikarske storitve — Težak položaj Dimnikarskega podjetja Kranj, ki opravlja storitve v kranjski, škofjeloški in tržiški občini in potrebe po boljših delovnih pogojih dimnikarjev — Cene višje le za 8 odstotkov — Vključevanje dimnikarjev v komunalno dejavnost svoje mnenje pa mora posredovati tudi samoupravna komunalna interesna skupnost. Takšnemu po- Kranj — dimnikarskih izvršni svet Za spremembo cen storitev je pristojen občinske skupščine. S sprejema borcev za severno mejo iz kranjske občine ob 60. obletnici , -bojev za na&o severno mejo - Foto: J. Zaplotnik MŽURNt NOVINAR: 21-860 itntcKU) - Vćeraj k konfre* ZSM.J nadaljoval dolo p« komisijah. Mladinci ho ra/.pravljali n vrsti vprašanj, s katerimi ><«• sn-oujej« in pri tvm izpostavili vlogo mladini' v dni/ beni samozaščiti in pripravah na splošni ljudski odpor, reformo Aol-stva. rm-dnarodnii aktivnost mladih ter dejavnost kluhov OZN. Zavzeli so se tudi za nove oblike dela na mladinskih delovnih akcijah. UJrBMANA - V dvorani skupščine SR Slovenije je bila včeraj dopoldne slovesnost ob tO-letniei obstoja slovenske skademije znanosti in umetnosti. Najprej je spregovoril predsednik SA/l' .lanez Milčinski. potem pa je o vlogi te ustanove v razvoju nase republike spregovoril predsednik predsedst\a SRS Sor^ej Kraigher. NKVV YORK - Na sedežu organizacijo združenih narodov se je sestal koordinacijski odbor neuvrščenih držav. Kubanski predstavnik je na seji obrazložil osnutek dnevnega reda srečanja neuvrščenih držav, ki ho prihodnje leto v Havani. NAFTA - Čeprav so države proizvajalke nafte predlagale od .">- do IO odstotno p«»dra*itcv črnega zlata. ho ministri proizvajalk včeraj sprejeli sklep, da se cene ne bodo povečale. Komentatorji pa vseeno menijo, da ta sklep so ni dokončen in da se ne moremo nič ri-či o coni nafte v prihodnjem letu. VRKMK — l'o pravi mrzli zimi v preteklih dneh je te dni odjuga prinesla spomladanske temperature. Tudi z.a danes in jutri vremenoslovci so pričakujejo sorazmerno toplo vreme z občasnimi padavinami. ALPSKO SMIČAN.JK - v Madoni di Campiglio se je s paralelnim slalomom končalo tekmovanje za svetovni pokal in pokal TRK-TRK. V tem mo-šU. n. nastopu jo v finalni vozni Šved Ingemar Stenmark obračunal z Italijanom i>avidom Bernardijem. Rojim K i i/a i je ponovil uspeh iz sredinega slalom, saj j«' bil ponovno peti. Ta paralelni slalom Ateje za moAtvono uvrutitev. Vrstni red — I. Stenmark (Švedska). 2. Bernardi, .'t. Trojor (oba Italija), 1 Neureuther (ZRN). 5. Križaj (Jugoslavija). H. RlM (Avstrija). 7 David, H. Mallv (Oba Italija). 1 lil POKAL VITRANC FIS KRANJSKA GORA I. KogHlai J Osemnajsti Pokal Vitranc Kranjska gora '78 Ni še kritično Kranjska gora — V hotelu Kom pas je bila druga soja častnega od bora. predsedoval jfi je njen predsednik in predsednik RK SZDI. Mitja Ribičič, za izvedbo psemnaj-stega Pokala Vitranc. Obe tekmi. Veleslalom in slalom, bosta lok ral i/ jetnoina šteli za točke za svetovni pokal. Ob navzočnosti članov rastnega odbora in družbenopolitičnih predstavnikov občine -Jesenice, med temi je bil ttldi predsednik RS ZSS Vinko Hafner, in članov organizacijskega odbora je biln jasno in glasno izrečeno, da odjuga in dež za izvedbo pokala še nista kritična Na progah se dela /o od ponedeljka naprej skoraj noč in dan V ponedeljek, torek, sredo, in tako bo vsak dan. do starta v četrtek, i«' dolalo na progah 190 ljudi. In če ne bo ros šo večje od juge in dežja, pokal ni v nevarnosti. Vse komisije delajo skrbno taku da ni bojazni, da ne bi bilo vse tako kot je treba Tudi odziv časnikarjev iz vsega sveta je presenetljiv V Kranjski gori jih pričakujejo nad dvesto. V veliko finančno pomoč so k rani skogorcern tudi delovne organizacije Alpina iz Zirov. Klan iz Begunj in Železarna .Jesenice. Organizatorjem pa pomagajo tudi pripadniki -JLA Član propagandne komisijo France Zvan je izjavil: »Tekme ne smemo odpovedati, pa če na progo snen znosimo z nahrbtniki « -d h stopku smo bili priča ob prošnji Dimnikarskega podjetja Kranj, ki je že oktobra predlagalo obravnavo in potrditev spremembe cen dimnikarskih storitev. Sedanje cene veljajo od lanskega 23. maja. Izvršni odbor samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj je soglašal z višjimi cenami za dimnikarske storitve, izvršni svet občinske skupščine pa je prav tako dal ustrezno soglasje. Oba, komunalna interesna skupnost in izvršni svet. sta ocenila prošnjo 19- članskega delovnega kolektiva za upravičeno. Poslovni stroški naraščajo, prav tako pa bo treba službo modernizirati ter poskrbeti za boljše delovne pogoje. Tudi zaradi tega je danes težko dobiti dimnikarja. Kranjski so veči-nbma s Štajerske in iz Prekmurja. kar povzroča še dodatne zahteve. Organizacija združenega dela sicer ne izkazuje izgube, a vseeno nima dovolj denarja za ureditev sanitarij in kopalnic ter za nakup motorjev in avtomobilov, saj dimnikarji sedaj večinoma pešačijo ali kolesarijo. Nove cene dimnikarskih storitev so višje le za 8 odstotkov, kar je v skladu z dogovori in pravilnikom a izvajanju dimnikarske službe. Novost je tudi. o*a so storitve vredne enako, ne glede na oddaljenost kraja. Po novem bo treba za čiščenje malih štedilnikov odšteti 25. velikih 114.70 dinarja, za peči na trda in tekoča goriva 28 in 38 dinarjev, za čiščenje enoetažno pekovske peči 142.60 dinarja, za čiščenje naprav za centralno kurjenje glede na kalorije 91,235.60 in 272.80 dinarja, /a čiščenje dimnih tuljav upoštevajoč etaže 19. 24 m 96.10 dinarja, za dimnike centralnih kurilnih naprav glede na kalorije 82. 212.30 in 215.80 dinarja itd. Redni strokovni pregledi teh naprav veljajo po novem polovico manj. Pomembno je stališče izvršnega sveta, da jo treba Dimnikarsko podjetje vključiti v komunalno in turističnih središč Vsako srečanj* pa ima tudi družabni del Jutrišnje srečanje se bo začelo oi> devetih dopoldne pred hotelom Creina. Udeleženci bodo odšli nato v Prešernovo gledališče! kjer bo kul turnozabavni program. podelitev priznani in kviz o poznavali |ii <»o-roniske Po ogledu muzeja bodo turistični delavci odšli nfl Jezersko in m seznanili i njegovimi značilnost mi ter razvojnimi načrti, od koder se bodo vračah v Kram Kramski pihalni orkester jim V počast Hev HM).obletnice TD Kram pripravlja koncert v klet. Vina Kranj, nalo |>a bosta v hotelu Creina skupna vecel ia m družabno srečanje. ,k zaradi zdravstvenega varstva ljudi, saj je zdravljenje malo uspešno in pušča trajne posledice (ohromelost). Mačke bo potemtakem treba zapreti, pse privezati in z njimi čim manj hoditi na sprehode -le z vrvico in nagobčniki. Še posebno težko nalogo pa bodo imeli pri preprečevanju stekline )ovc\. Morali bodo pokončati vse pote-pinske pse in mačke, prav tako divje mesojede živali kot so lisice, jazbeci, kune, dihurji in druge ter pižmovke. Vsako od teh uplenjenih živali bo treba laboratorijsko pregledati. In kako spoznati obolelo žival? Značilni znaki stekline so spremenjeno vedenje, močna raz-dražljivost ali potrtost, napadi na druge živali ali ljudi brez vzroka, izguba prisebnosti, ohromelost spodnje čeljusti in zadnjega dela telesa in slinjenje. Lastniki morajo živali, za katere sumijo, da so zbolele, izolirati in o tem obvestiti veterinarsko službo. Enako je treba storiti tudi s psi in mački, ki so človeka ugriznili ali kako drugače ranili. Veterinarji jih bodo 15 dni nadzorovali, ne glede na to, ali so bili proti steklini cepljeni ali ne. H. Jelovčan Velika akcija zbiranja novih naročnikov GLASA Pismonoše so pridobili že 575 novih naročnikov