Izhaja vsak petek. — Izdaja Časopisno založniško podjetje »Primorski tisk« Koper. — Naslov uredništva in unravc Koper, Cankarjeva ulica 1, telefon 170 — Posamezni izvod 10 din. — Celoletna naročnina 500 din Dolletm 2S0 rtin' četrtletna 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3.5 dolarja. — Bančni račun G02-70-1-181, — Rokopisov ne vračamo
— 21. AVGUSTA 1959
POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO VIII. —
STEV. 33
od Sečovelj, mimo Lucije, čez Valeto, Strunjan, Izolo, Koper, Črni kal, pa mimo I-Irpelj, Divače, Senožeč, Hruševja in Postojne do Planine. Vsepovsod so ob glavni cesti v soncu vihrale etiopske in jugoslovanske zastave in morje zastavic, razen tega pa je bilo ob vsej poti z etiopskimi pis-menkami napisanih dokaj prisrčnih dobrodošlic cesarju Hailu Selasiu in njegovemu spremstvu, hkrati pa tudi dokaj izrazov iskrene solidarnosti našega ljudstva s svobodoljubnimi ljudmi te daljne afriške dežele. Zlasti koprsko mesto in Postojna, kjer je bilo predvideno, da se bosta cesar Haile Selasie in predsednik Tito zaustavila, sta bili izredno bogato okrašeni, saj je vihrala zastava pri zastavi in ni ga skoraj bilo okna, raz katerega ne bi pozdravljala visoke goste živopisna tro-bojnica.
Malo po 10. uri, ko se je kolona avtomobilov približala Sečov-ljam, je bilo ob vsej poti zbranih na tisoče in tisoče ljudi, ki so navdušeno pozdravljali etiopskega suverena in tovariša Tita, le-ta pa sta iz odprtega avtomobila veselo nasmejana odzdravljala množicam prebivalcev Slovenskega Primorja. Ko je kolona avtomobilov vozila mimo večjih naselij, je morala spričo nepopisnih manifestacij in obilnega cvetja, s katerim so naši pionirji zasipali avtomobile, voziti le korakoma. Visokim gostom so dopolnjevale po vseh večjih krajih podobo iskrenega razpoloženja tukajšnjega ljudstva koračnice godb na pihala, pred samim Koprom pa se jim je na morju nudil čudovito lep prizor, kajti v zalivu je v vetrcu razigrano kri-žarilo lepo število belih jadrnic, ki so na svoj način izražale prisrčen pozdrav visokim gostom.
Ko sta se cesar Haile Selasie in predsednik Tito, ki ju je z Brionov v Slovenijo spremljal predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, približala -tovarni motornih koles TOMOS, so jih tamkaj pričakali: predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Bor's Kraigher s soprogo, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka, član Zveznega izvršnega sveta Ivan Maček, general Djoko Jovanič, član Izvršnega sveta LRS Mitja Ribičič, državni sekretar za notranje zadeve LRS Vladimir Kadunc, sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič - Kajtimir, predsednik OLO Koper Albin Dujc, direktor tovarne TOMOS Franc Pečar s predsedn kom delavskega sveta Ivanom Rižnarjem in predsednikom upravnega odbora Jožetom Glandoškom.
Okrajni komite ZKS Koper je dobil brzojavko III. koprske mladinske delovne brigade, ki v LR Srbiji gradi avtomobilsko , cesto »Bratstva in enotnosti«, da je bila ' brigada proglašena za udarno in je razen tega dobila še posebno' pohvalo Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad. To brigado sestavljajo dijaki in dijakinje srednjih šol iz Kopra in Postojne, ki se bodo vrpli konec meseca, ker bodo morali septembra zopet sesti v- šolske klopi. -K tej njihovi delovni zmagi jim je čestital OK ZKS Koper, ,pridru-žujemo pa se tudi mi
KOPER
14.	Pevci — kitaristi Sergio Centi, Rino Salviati in Fausto Cigliano bodo zapeli splet najbolj znanih italijanskih pesmi, kot so »Piove«, »Volare« itd.
15.	Orkester Cergoli bo zaključil »Večer italijanskih popevk«.
Prireditev bosta napovedovala Enima Danieli v italijanščini in Saša Vuga v slovenščini,
Vstopnice po 1200, 1000, 800 in 600 din bodo naprodaj od nedelje v Zavodu ter dve uri pred prireditvijo pri vhodih.
Četrto srečanje predsednika FLRJ Josipa Broza-Tita z etiopskim cesarjem Haile Selasijcm je oba državnika in najvidnejša borca za mir v svetu pripeljalo tudi k nam — v koprski okraj. Bili smo srečni, da smo ju lahko pozdravili v svoji sredi, da smo jima lahko tucli osebno povedali in manifestirali svojo privrženost njuni politiki svetovnega miru in sodelovanja med narodi. Srečni in veseli smo, da smo tako ob njunem obisku ponovno izpričali našo enotnost in enodušno voljo, naj se povsod v svetu uvedejo takšni odnosi med ljudmi in narodi, kakršni vladajo med našima dvema deželama, saj so najlepši dokaz, da je možno sodelovanje in prijateljstvo tudi med državami z različno družbeno ureditvijo
Gostom se je predstavila skupina koprskih pionirjev s štirimi velikimi šopki prekrasnega cvetja: enega za cesarja, enega za maršala Tita, enega za princeso Aido Desto in še enega za soprogo tovariša Tita Jovanko Broz. Mali Jadran Pišot je pogumno pozdravil visokega gosta in prijatelja iz daljne Et.opije in mu zaželel dobrodošlico. Ganjen se je cesar zahvalil za topel sprejem in sta skupaj s princeso Desto obdarovala pionirje, ki so jima dali šopke, z zlatimi cekinčki. ■ Uro in pol je nato trajal obisk tovarne, ki je napravila na vse goste najgloblji vtis zaradi svoje tehnične dovršenosti in sodobno organizirane proizvodnje. 2e v upravni zgradbi, kjer je direktor
tovarne Pečar tolmačil gostom tehnično zasnovo tovarne in njene proizvodnje, so visoki gostje z zanimanjem sledili razlaganju direktorja Pečarja o sedanjem delu in nadaljnjih perspektivah razvoja tovarne.
Po ogledu obratne ambulante so se gostje napotili v tovarniško halo. Cesar se je podrobno zanimal za proizvodni proces, ekonomičnost proizvodnje, delovne odnose in pogoje v tovarni. Zaustavljal se je pri posameznih fazah proizvodnje motorjev na tekočem traku in si s posebnim zanimanjem ogledoval delovanje ogromnih stiskalnic, ki oblikujejo pločevinaste dele motorjev.
Direktor Pečar je gostom pokazal tudi avtomobile tipa Ci-
DNE 25. AVGUSTA POMEMBEN KULTURNI DOGODEK
Ob skorajšnjem zaključku letošnje poletne sezone bo Zavod Primorske prireditve s sodelovanjem RAI TV priredil 25. avgusta ob 21. uri na Titovem trgu v Kopru »Večer italijanskih popevk«. Namen te prireditve je nadaljnje poglabljanje kulturnih vezi med Italijo in Jugoslavijo.
Osem znanih italijanskih pevcev bo ob sodelovanju 30-član-skega orkestra Cergoli zapelo popularne pesmi, ki so žele velik uspeh na zadnjih glasbenih festivalih v San Remu in Neaplju. Koncert bosta neposredno prenašali italijanska in slovenska televizija.
Spored »Večera italijanskih popevk« je naslednji:
1.	Uvodni akordi in otvoritev večera — orkester Cergoli;
2.	»Io sono il vento« — poje Arturo Testa;
3.	»Vieneme 'nzuono« — poje Maria Paris;
4.	»P'ccolissima serenata« — poje Teddy Reno;
5.	»Nessuno« — poje Nuccia Bongiovanni;
6.	»Scurdamoce e d'o Munno« — poje Fausto Cigliano;
7.	»Come prima« — poje Anna D'Amico;
8.	»Corde della mia chitarra« — Poje Rino Salviati;
; 9. »Carasella« — poje Maria Paris;
10.	»Padrone d'o mora« — poje Arturo Testa;
11.	»Carina« — poje Nuccia Bongiovanni;
12.	»Sara chi sa?« —• Poje Teddy Reno;
13.-»Ti*	diro« — poje Anna D'Amico;' ; •
Vest, da bo etiopski suveren, cesar Haile Selasie, v okviru svojega prijateljskega obiska Jugoslaviji v družbi s svojim najviše cenjenim prijateljem, kakor je to dejal o predsedniku republike tovarišu Titu ob svojem prihodu v zdravici na Brionih, obiskal tudi Koper, je vzbudila med ljudmi Slovenskega Primorja nestrpno pričakovanje in veselje. Po vseh naših krajih, za katere je bilo predvideno, da jih bo na svoji poti z Brionov v Koper, Postojno in Ljubljano etiopski suveren obšel, so množične organizacije že nekaj dni pred visokim obiskom začele vneto
pripravljati izredno okrasitev vseh cesta, ulic in hiš, koder je bilo predvideno, da bo visoki gost potoval z avtomobilom. K prisrčnim pripravam za nadvse topel sprejenj etiopskega suverena in tovariša Tita so brez dvoma pripomogli pozivi Okrajnega odbora SZDL v Kopru in pred-
troen, katerih izdelovanje je tovarna prevzela v svoj proizvodni program. Izdelovala jih bo po licenci in v kooperaciji s francosko tovarno ter bodo prva vozila te vrste začela prihajati iz tovarne že prihodnjo pomlad. Cesar jih je zelo pohvalil zaradi njihove ekonomičnosti in priklad-nosti ter povedal, da so se prvi takšni avtomobili pojavili v Adis Abebi že pred kakšnimi tridesetimi leti.
Ko je direktor Pečar visokemu gostu povedal, da bodo takšna vozila že prihodnje leto lahko uvažali od nas v Etiopijo, je nato izjavil, da je tovarna TOMOS vedno pripravljena nuditi v svojih obratih specializacijo mladim etiopskim kadrom te stroke, kar je tudi možna in potrebna oblika sodelovanja med dvema deželama. Cesar se je za ponudbo lepo zahvalil in dejal, da Etiopija še kako potrebuje te vrste izdelkov in da jih je pripravljena kupovati pri nas — raje kot kjerkoli drugod po svetu — in da bo zato prav rad in z veseljem poslal mlade Etiopce na praktično delo v tovarno. Izrazil je Tomosu izredno priznanje in pohvalo, ko je dejal, da je to pač najmodernejša tovarna te vrste, kar jih je videl.
V imenu tovarniškega kolektiva je direktor -Pečar podaril visokemu gostu tri vozila svoje izdelave: motocikel 250 ccm, 6.915, Moped svoje serijske proizvodnje in pa izvenkrmni motor za čoln. Cesar pa je s svoje strani obdaroval nekatere vodilne ljudi To-(Nadaljevanje na 3. strani)
Na obisku v Postojnski jami: cesar Haile Selasie in maršal Tito ogledujeta podzemeljske lepote našega krasa
sednikov občinskih ljudskih odborov v Piranu, Izoli, Hrpeljah in Postojni, ki so povabili prebivalce, naj bi oba velika borca za svetovni mir na poti po našem okraju kar najtopleje pozdravili ter s tem znova manifestativno potrdili pravilnost načel mednarodnega sodelovanja na osnovi miroljubne koeksistence, medsebojne pomoči, enakopravnih odnosov med narodi in poglobljene borbe za svetovni mir, borbe, ki jo s tako vidnimi uspehi vodita prav tovariš Tito in njegov odlični gost.
V sredo smo si pred cesarjevim prihodom v naše kraje ogledali priprave za visoki obisk, vse
koprski: okraj je z velikim navdušenjem In kar se da toplo Sprbjel prijateljski obisk iz Etiopije. Cesarja Ilaileja Sela-sija s spremstvom in gostitelja — predsednika republike Tita z njegovimi sodelavci — je povsod pozdravlja velika množica ljudi. Na sliki: pozdrav in cvetje ob. prihodu v .tovarno motornih koles TOMOS v Kopru v sredo dopoldne
V INDONEZIJI SE REVOLUCIJA PONAVLJA
Ob 14. obletnici indonezijske neodvisnosti je predsednik Indonezije Sukamo v nedeljo v svojem govoru v Džakarti med drugim dejal, da bo morala Indonezija v letu dni izvesti še eno revolucijo, to je v reorganizacijo političnega, gospodarskega, kulturnega ter družbenega življenja države in izvesti dokončen obračun z notranjimi reakcionarnimi silami. Dejal je, da mora država nadzirati uporabljanje sredstev za proizvodnjo, ki so življenjskega pomena za njen nadaljnji razvoj, in da ta sredstva ne smejo biti last zasebnih podjetij.
Napovedal je še obsežne reforme, da bi bili v kar največji meri doseženi smotri revolucije indonezijskega ljudstva, ki so napredek in socialna pravica.
NEODVISNOST ALŽIRA JE ZGODOVINSKA NUJNOST
Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je izjavil, da je njegova vlada voljna razpravljati z zastopniki francoske vlade glede pogajanj o alžirskem vprašanju, če bodo ti razgovori na nevtralnih tleh. Alžirci so pripravljeni prilagoditi se upi-aviče-nim željam Francozov v kolikor so v interesu mednarodnega miru, odločno pa odklanjajo povra-tek v kolonialno ali polko-lonial-no družbeno ureditev, kajti petletni boji za svobodo narekujejo kot edino možno rešitev alžirsko-
Znana tržaška borka za narodnostne pravice književnica Mara Samsa je v četrtek, 13. t. m. po dolgotrajni, zavrainj bolezni Dreminula na bolniški Dosteiji zdravilišča na Golniku. V nedeljo popoldne so njene posmrtne ostanke položili v grobnico partizanov na Kontoveiu.
Pokojna Mara Samsa, ki se je širši javnosti predstavila šele pred dobrim letom dni s knjigo »Trst je klical«, se je rodila v Trstu leta 1906. Njeno življenje ni bilo rožnato. Bilo je ena sama borba za pravice primorskega ljudstva. Učiteljišče je končala v Tolminu in nato je kot učiteljica vzgajala otroke v ljubezni do slovenske zemlje, Zato so jo fašisti zaprli iin jo izgnali v Jugoslavijo. Polna izkušenj ter odločnosti, da nadaljuje kot emigranfka svojo proti-
, *	m
«PSI 1H \
\/"K^" fmm /ym i
wS^mM
fašistično borbo, je v Jugoslaviji nadaljevala z delom za osvoboditev Primorske. Njeno napredno politično prepričanje je povzročilo, da so jo Nemci leta 1941 zaprli, jo izgnali v Srbijo, od koder Je pribežala v Ljubljano, kjer je postala aktivna članica OF. Vendar so jo že leta 1942 ponovno zaprli ter jo internirali najprej v taborišču v Gonarsu, nato pa na Rabu, Po kapitulaciji Italije je krenila z Rabsko brigado v partizane, nakar je kot učiteljica skrbela za ustanavljanje šol. Pri tem delu so jo kot ile-galko zalotili v Trstu, jo ponovno zaprli ter jo nečloveško mučili. Vendar ji je uspelo pobegniti in se spet vrniti na osvobojeno ozemlje. Po vojni je delovala v Trstu kot novinarka pri primorskem dnevniku, bila je tudi učiteljica v Dolini, posvetila se je književnosti in ustanovila je mladinsko revijo »Galeb«.
Njena knjiga »Trst je klical« Jo je zaradi dobrega odmeva vzpodbudila, da se je popolnoma posvetila književnosti. Kljub temu, da je bilo njeno zdravje že močno razrahljano, je imela še toliko volje, da je do zadnjih -dni svojega življenja z neverjetno vnemo pripravljala obširno delo o narodnem heroju Pinku Toma-žiču in njegovih tovariših. Spomin na Maro Samsa bo zlasti živ med tržaškimi Slovenci.
francoskega spora priznanje neodvisnosti Alžira.
Istočasno pa je francoski predsednik vlade Michel Dobre govoril o strateškem pomenu Alžira in o gospodarskih vrednostih Sahare ter da zahteva popolno podporo zaveznikov francoski politiki v Alžiru, o kateri pravi predsednik Ferhat Abas, da je njen cilj uničiti Alžirce kot narod, ki tudi ima pravico do svobode.
Kaže pa, da Debrejeva zahteva po podpori zaveznikov ni naletela na razumevanje v ZDA in da so tudi v Londonu glede francoskega načina reševanja alžirskega vprašanja dokaj rezervirani.
GAITSKELL PROTI POSKUSOM Z JEDRSKIM OROŽJEM
Vodja britanske laburistične stranke Gaitskell, ki bo verjetno predsednik vlade, če bo na bližnjih volitvah zmagala njegova stranka, je opozoril Ameriko, naj ne obnavlja poskusov z jedrskim orožjem. Kakor je znano, bo 31. oktobra poteklo leto dni premirja v preizkušanju atomskegb orožja, ki so ga sklenile ZDA, SZ in Velika Britanija. Državni voditelji Sovjetske zveze in Velike Britanije že več mesecev poudarjajo, da ne bodo obnovili atomskih poskusov, medtem ko se Američani pripravljajo na njihovo obnovitev. Zato Gaitskell pravi, da bi bila uresničitev Američanov zločinska norost in upa, da bo britanska vlada glede tega posredovala pri predsedniku Easenhowerju, ko se bo te dni mudil v Londonu.
OBISK P.O POMEMBEN, CE BO ...
Podpredsednik ZDA Richard Nixon meni, da bodo bližnji razgovori med Hruščevom in Eisenhower jem v Washington u tembolj pomembni, če bo Hruščev med svojim obiskom spremenil mnenje o ameriški moči in odločnosti. Dalje je dejal, da je po nedavnih razgovorih s Iiruščevom v Moskvi zapustil SZ z vtisom, da sovjetski ministrski predsednik ne pozna dobro ameriških razmer, kea- meni, dia so ZDA šibke, da ameriško gospodarstvo propada in da je ameriški narod razcepljen. Nixon je mnenja, da bo Hruščev imel med svojim obiskom dovolj možnosti, prepričati se o nasprotnem, in potem bodo pogovori potekali v duhu razgovorov med dvema enakovrednima partnerjema.
Številne kulturne, zabavne in športne prireditve pred zaključkom turistične sezone bodo tujim in domačim gostom ohranile lep spomin na naše najlepše turistično središče
Teden portoroških prireditev je za nami. Kot prvo lahko ugotovimo, da je bil pravilen sklep upravnih odborov obeh turističnih društev v Portorožu in Piranu, ko sta se odločila, da prekineta z dosedanjim načinom »Portoroške noči«, ker gostinske in druge kapacitete ne zadoščajo za dostojno izvedbo vrste prireditev in da bosta zato izvedla razne prireditve leden dni zapovrstjo v Piranu in Portorožu.
Teden prireditev se je začel prejšnji četrtek s plavalnimi tekmami za odprto prvenstvo Pirana. Ob pomolih starega piranskega pristanišča se je zbrala množica, ki je vneto bodrila mlade tekmovalce. Ti so se zbrali iz raznih krajev; med mladinkami je uspešno nastopila tudi neka Avstrij-ka. V posameznih disciplinah so b:li prvi naslednji: rionirke 50 m prosto: Martine 0,40. Pionirji 50 m prosto: Kolone, 0,10. Starejši pionir.fi 50 m prosto: Svetina, 0,37. Mladinci 100 m hrbtno: Svetina 1,25. Mladinci 100 m prsno: Slapcrnik 1,28,9. Člani 100 m metuljček: Goršič 1,22,4. Mladinke 100 metrov prsno. Moškon 1,41,9. Pionirji 50 m hrbtno Jerkič 0,47. Mladinke 100 metrov prosto Boštjančič 1,45,8. Mladinci 100 m prosto, Jeršan 1,16,2.
Sledila je razburljiva waterpolo tekma domačih fantičev proti rulinira-nim igralcem iz Ljubljane in Celja. Proti pričakovanju so domačini zaigrali tako pogumno in požrtvovalno, da so v prvem polčasu vodili s 3:0, pa tudi do konca tekme ohranili vodstvo in zmagali z rezultatom 5:3. Z odlično taktiko se je v tekmi izkazal predvsem domačin Kveder (št. 7), ki je nasprotnikom zabil 4 gole.
Še isti večer je bila na ca. 700 m dolg' progi med svetilnikom na piranski Punli in vhodom v pristanišče tekma v veslanju. Prvotno je bilo mišljeno, naj bi bila to bolj nekakšna follUorna prireditev, pri kateri bi publ-ka imela priliko spoznati piranske ribiče. Prijavili pa so se tudi drugi čolni in tako je nastalo športno tekmovanje, ki pa je bilo deležno prav tako velikega zanimanja. Vsa obala vzdolž tekmovalne proge je bila polna gledalcev. Najprej so se pomerili med seboj čolni s pari ve-slačev. Med šestimi pari je zmagala dvojica Stibil-Alessio s čolnom reg. št. Pl-5. Med 9 tekmovalci posameznikov pa je zmagal Titunel s čolnom PI-162.
Ob teh prireditvah je treba posebej pohvaliti to, da so se v Piranu končno začeli močneje zavzemati za poživitev raznovrstnih vodnih športov. Vse kaže, da slovensko morje v bodoče tudi v tem pogledu ne bo več mrtvo, kot ni več mrtvo glede prevažanja turistov s čolni in jadrnicami. Eno kot drugo samo prispeva k privlačnosti naših obmorskih krajev. Turisti prihajajo namreč k morju v prvi vrsti zaradi morja in ne morda zaradi česa drugega.
V petek, drugi dan prireditev, so bile v Luciji pri Portorožu tradicionalne tekme osličkov. Prireditev se je začela pravzaprav s promenadnim koncertom pionirske godbe na glavnem trgu v Portorožu, nakar je po-vorka 21 prikupnih oslovskih vpreg v spremstvu velikega števila občinstva krenila na stadion v Lucijo. Velikanska udeležba okrog 4500 gledalcev in neprestano šklocanje na stotine fotografskih aparatov in brnenje filmskih aparatov pričajo o naravnost presenetljivi popularnosti te prireditve. Na lepo označeni progi se je zvrstilo 5 skupin tekmovalcev z
oslovskimi vpregami in 2 skupini jezdecev na oslih. Publika je živahno sodelovala z vzklikali j cm in ploskanjem. Tekmovanje je bilo zanimivo •zaradi posebnosti vpreg, poleg tega pa zaradi folklornega nadiha precej enotno oblečenih vozačev in jahačev in zaradi voz, ki so bili okrašeni z zelenjem in sadjem ter raznimi poljskimi pridelki. Vsa prireditev bi bila še boljša, predvsem še bolj zabavna, če b; primeren naipovodovalec preko zvočnika komentiral v šaljivi obliki potek dirke in muhe posameznih osličkov. Med 21 tekmovalci z vozičkom je zmagala štartna številka
2	— osel Luči, katerega je vodil Korenjak Ivan. Tekmovalno progo je v treh krogih prevozil v času 2 minuti
3	sekunde. Drugi je bil osel štartna številka 14 Nino, ki ga je vodil Ce-leslin Bernetič. Med 13 jezdeci pa je zmagal Enrico Tuljak iz Strunjana na oslu Jimu s časom 2,12. Drugi je bil osel Eriki, katerega je jezdil mladi Anton Kobal. Nagrado za najlepše okrašeni voziček je prejel Jože Saba-din.
Številna publika je prisostvovala tudi izvolitvi vile Portoroža 1959 v soboto zvečer. Naval je bil tak, da si je množica trgala sedeže iz rok in ni hotela upoštevati rezervacij; reditclj-slsa služba bo morala biti ob bodočih podobnih prireditvah močno okrepljena. Sicer pa je bila prireditev že mnogo bolje izvedena kot lani. »Primorske prireditve« so priskočile tehnično na pomoč; prostorni oder in reflektorska osvetlitev sta omogočila publiki boljšo vidljivost kandidatk. Teh je bilo 8 in so bile izvoljene na izbirnih volitvah po posameznih plesiščih v gostinskih obratih vzdolž vse slovenske obale od Portoroža (lo Ankarana. Ocenjevali sta dve komisiji po S članov: strokovna, v kateri sta bila med drugimi znani filmski režiser František Cap in slikar Birsa ter 4 vodiči raznih potovalnih agencij, in pa komisija, ki je z žrebanjem bila izvoljena iz občinstva. Naneslo je, da je bil tako izvoljen v komisijo tudi neki Ja-
ponec, ki so mudi na letovanju v 1 Portorožu in ki je s svojim točko-vanjem dokazal, da Imajo na Daljnem vzhodu precej svojski okus, kar se tiče ženske lepote. Obe komisiji, ki sta bili po svojem sestavu zelo internacionalni (v strokovni poleg na-š'h še Svedinja. Avstrijec, Nemec ln Švicar, v komisiji iz občinstva pa poleg Slovencev še Hrvat, 2 Srba, omenjeni Japonec, neki Anglež in Tr-žačan), sta dali največje število točk — 276 — 17-Ietni Ljubljančanki Mileni Muser, ki je s tem postala Portoroška vila 1959. Njeni družici sta bili 20-letna Eda Dane uči S iz Nove Gorice 111 22-letna Mirni Vončina tudi iz Ljubljane. Samo nekaj točk manj je imela 16-letna Dinkinde Fischer iz Graaa, Avstrija, sledile pa so še kandidatke iz Berlina, Niirnberga, Dunaja in še ena Slovenka. Po izvolitvi so se po vseh portoroških lokalih nadaljevale plesne zabave pozno v ncč.
V nedeljo je dež motil napovedane plavalne in waterpolo tekme ob pomolu v Portorožu kakor tudi pionirski turnir v malem rokometu.
Jule Lenassi
NAPOVED VREMENA
za čas od 21. do 29. avgusta 1959
Dosedanje ustaljeno vreme v večjem delu Evrope izgublja na trajnosti in zaradi bližnjega vdora hladnih zračnih tokov z zahoda lahko pričakujemo v prihodnjih dneh padec temperature zraka, predvsem ponoči- Poslabšanje vremena zaradi padavin v popoldanskih urah, bo ponekod napravilo nekaj škode, predvsem turizmu. Kakšnih večjih vremenskih katastrof ni pričakovati,
V petek, soboto in nedeljo bo v glavnem lepo in toplo, pihal bo jug; v ponedeljek, 24. t. m. se bo vreme poslabšalo, bo deževalo in grmelo; od 25. do 29. avgusta pa bo nestalno, pihal bo zahodnik in temperatura zraka bo nekoliko padla.
Na Opčinah je bil v soboto in nedeljo na pobudo Kmetijske zadruge prvi Kmečki tabor, k; se ga je udeležilo izredno veliko število kmetovalcev s Tržaškega. V okviru tega tabora so bile razne razstave, med katerimi je vzbudila največje zanimanje razstava sadja in povrtnin. Ta je bila v prostorih Prosvetnega doma in vrtnarji-razstavljavoi so brez dvoma zaslužili nagrade za kakovostne pridelke, ki so jih razstavljali. Na razstavi krmil za kokošerejo — bila je izključno strokovnega značaja — so bili razen krmil razstavljeni tudi aparati ter preparati, ki naj jih uporabljajo napredni kokošerejci. Na dvorišču Prosvetnega doma pa je bila razstava in pokušnja domačih vin. Razstavljali so vinogradniki iz Milj-skih hribov, iz Krogelj, Doline, Sa-leža, Zgonika, s Cola m iz Boljunca.
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja
NAS GOSPODARSKI KOMENTAR
V prvi vrsti naj omenimo, da je naša država v prejšnjem mesecu sklenila, obnovila ali pa dopolnila gospodarsko važne pogodbe z nič manj kot desetimi državami. Med najpomembnejšimi je brez dvoma sporazum z Italijo in. se tiče posebnih dobav s strani Italije v vrednosti 50 milijonov dolarjev, o- čemer je bilo že govora. Vemo pa tudi, da se dejavnost v tem smislu nadaljuje in da se navezujejo prijateljski in gospodarski stiki z raznimi državami, s kakršnimi jih doslej še nismo imeli.
Med dogodki, bolje načrti, ki naj bi imeli velik pomen doma, je načrt o vzreji 800.000 goved v letu 1960, kar je za nad 320.000 več, kot je bilo prvotno predvideno po perspektivnem načrtu. Komentarji k temu popravku načrta sicer govore o veliki nalogi, ki pa je ne smatrajo za nedosegljivo. Da bo tako, kažejo dosedanji uspehi in vse doslej izpolnjene naloge. Seveda bo tak. skok pomenil izredno olajšanje za naše gospodarstvo tako z notranjega kot tudi z zunanjetrgovinskega gledišča.
Poseben pomen pripisujejo v gospodarskih krogih porastu proizvodnje nafte. Za letos in prihodnje leto je predvideno, da bo
porast za nad pol milijona ton višji, kot je bilo predvidenno po perspektivnem načrtu. Tudi od tega porasla bomo imeli dvojno korist: možno bo kriti povečano domačo potrošnjo, obenem pa bo pomenil znatno razbremenitev naše plačilne bilance. Znano je namreč, da smo potrošili letno za uvoz nafte povprečno po 12 milijonov dolarjev.
Pri delu v kmetijstvu ni pre-stanka. Niso še niti končana dela s spravilom letošnje žetve, že so v teku priprave za novo, jesensko setev, ki naj bi jo končali pravočasno. Posebnost letošnjega jesenskega setvenega načrta je, da bo posejanih s pšenico, ki prinaša visok pridelek, že 800.000 ha in da bo pri setvenih delih na delu 30.000 traktorjev. Skupno pa bo s pšenico posejanih 2,200.000 ha. Za vse to so zagotovljena tudi umetna gnojila v zadostnih količinah in to v glavnem že iz domačih tovarn. Kot značilno pa naj omenimo vedno večjo kooperacijo med zadrugami in kmetovalci. Za jesensko setev je namreč predvideno, da bo s kooperacijo obdelanih 600.000 ha površin.
S področja naše kreditne politike pa bi omenili razpis posojil za gradnjo, razširitev in rekon-
strukcijo tovarn za industrijsko predelavo kmetijskih proizvodov. Jugoslovanska investicijska banka, ki je ta posojila razpisala, je stavila kot pogoj, da morajo biti vrnjena najkasneje v 25 letih, dočim bodo znašale obresti 4 °/o letno. Jasno je, da bodo med prosilci za ta posojila tudi naša podjetja te stroke, saj je znano, da je večina izmed njih opremljena z zastarelo opremo in potrebna rekonstrukcije.
Kot drugo v tej zvezi pa naj omenimo, da je bilo Jugobanki danih na razpolago 4 milijarde dinarjev za odobravanje deviznih kreditov zunanjetrgovinskim in proizvodnim podjetjem za uvoz blaga, s katerim naj bi se zadovoljile potrebe proizvodnje za izvoz. Krediti bodo seveda kratkoročni in računati je, da bodo dali dobre rezultate, kot. so to pokazale že dosedanje izkušnje.
Glede na navedene gospodarske dogodke naj. še omenimo, da se je indeks življenjskih stroškov pretekli mesec znižal za eno točko. Na to znižanje pa so vplivale le nižje cene sadja in zelenjave ter vina. V tem času pa so se povečale cene obrtniških storitev in stroški za kulturne potrebe in to za 3 "/o v -¡primerjavi z meseci januar—julij lani.	-dt-
Poskušnja vin je dokazala, da so domača vina kakovostna in so lahko močno konkurenčna drugim. Vinogradniki so dobili priznanje in nagrade, kar jih je vzpodbudilo, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za kakovostni pridelek grozdja ,in šolanje vin.
Veliko zanimanje je vzbudila tudi razstava kmetijskih strojev in orodja, Obiskovalci so se najbolj sani-mali za kos.lnice, motorn« žrpalke ter škropilnice.
V okviru te razstave je bila tudi kulturna prireditev, na kateri so nastopili pevski zbor iz Padrič, pevski zbor »ex Rotta« ter godba na pihala s Proseka. Med to prireditvijo je tajnik Kmetijske zadruge Alojz Mar-kovič v svojem govoru med drugim poudar.l nujno potrebo po tesnem sodelovanju zadružnikov tržaške, goriške ter videmske pokrajine z zadružniki LR Slovenije. Kmečkemu taboru na Opčinah so poslali pozdrave Zadružne zveze Francije, Švice, Avstrije, Danske, Holandije in Svetovna zadružna zveza, medtem ko je zastopnik Zadružne zveze iz Nove Gorice zborovalcem v pozdravnem govoru izrazil prepričanje, da bo ta zadružna manifestacija prispevala k medsebojnemu zbliževanju in sporazumevanju.
Mestni odbor za zaščito miljskega gospodarstva je te dni proučeval povečanje gospodarske krize, ki se je v zadnjih mesecih zaostrila zaradi odpusta delavcev v miljskih ladjedelnicah in zaradi popolnega mrtvila v ladjedelnici sv. Roka, Odbor je po daljši razpravi sklenil zahtevati od vladn.h oblasti, naj preprečijo napovedane odpuste v ladjedelnici Felszegy, naj predstavniki vlade sprejmejo delegacijo miljske občine, ki jim bo predočila možnosti izboljšanja sedanjega gospodarskega položaja itd.
Minuli četrtek se je zaključila devetdnevna stavka uslužbencev Delavskih zadrug z njihovo popolno zmago. Ravnateljstvo Delavskih zadrug je namreč preklicalo povišanje prispevka za plačevanje menze in je pristalo na takojšnjo obnovitev pogajanj. Na teh pogajanjih naj bi razpravljali s sindikalnimi predstavniki tudi o povišanju plač, ki ga določa nova delovna pogodba trgovinske stroke. Tako Je zmagalo prepričanje, da ravnateljstvo ne more samovoljno krojiti odnosov v Delavskih zadrugah, pač pa je potrebno reševati sporna in važnejša vprašanja skupno s predstavniki uslužbencev. Ta uspeh pa je vsekakor treba pripisati enotnosti akcije, saj so v njej sodelovali predstavniki obeh sindikalnih organizacij .
Na dražbi za. dodelitev del pri asfaltiranju drugega odseka ceste Ga-brovee-Bajta na pokrajinska cesti proti Komnu je bila zaupana gradnja tržaškemu podjetju ITE, ki se je obvezalo, da bo dela opravilo za 8,280.000 lir.
Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk
ETIOPSKI SUVEREN S PREDSEDNIKOM TITOM NA OEISKU V POSTO.TNSKI JAMI
n
rv- r-rr-n rri n

ii
tr
I
^ J li
0
1

Okrog ene ure popoldne je kolona avtomobilov pribrzela v Postojno. Na Titovem trgu in vzdolž vseh ulic so številni Postojnčani navdušeno pozdravljali visoke goste, ki so se s trga po Jamski cesti odpeljali pred Postojnsko jamo. Tamkaj so jih sprejeli in toplo pozdravili predsednik ObLO Postojna Jože Baša, generalmajor Slavko Bjelajac in upravnik Zavoda Postojnske jame Elo Garza-rolli. Po pozdravih so gostje odšli na kratek oddih v Jamsko restavracijo, kjer so bili tudi na kosilu. Nekaj pred tretjo uro popoldne so nato odšli v Jamo.
Jamski vlak z novo električno lokomotivo je goste zapeljal globoko v podzemeljski svet, kjer bele in rumene luči rišejo fantastične sence in reflekse po bogatem kapniškem svetu, ki ustvarja pravljične privide in vzbuja v svoji mogočni razsežnosti občudovanje do narave. Že med vožnjo z jamskim vlakom so visokim gostom objasnili znamenito jamsko akcijo, v kateri so partizani med zadnjo vojno zažgali skladišče bencina, ki so ga Nemci imeli v jami — zato so še danes kapniške tvorbe pri vhodu v jamo in nekaj sto metrov globoko še vedno črne in bodo takšne še dolgo ostale. Gostje — povečini
naš ljubljeni Tito, pa si je dvakrat utrnil solze, ki so mu proti njegovi volji spolzele po licu.
Navdušen aplavz je nagradil izvajalce po vsaki pesmi in še
redno razpoloženi in še vedno pod vtisom jamskih lepot sta se cesar in predsednik Tito rada ^dzvala prošnji jamskih vodnikov ter se z drugimi gosti fotografi-
üJl
navdušeno pozdravili, ko so se peljali skozi mesto na Gorenjsko, kjer so se ustavili na Bledu.
Gostje so si naslednji dan ogledali Gorenjsko, v petek pa Tolminsko in Goriško ter se po Vipavski dolini čez Razdrto odpeljali skozi Pivko in Ilirsko Bistrico na Reko. Povsod na poti je prebivalstvo goste prisrčno pozdravljalo in tako manifestiralo za politiko prijateljstva med narodi, za politiko miroljubnega sožitja in boja za mir v svetu — boja, v katerem se kar najbolj uveljavljata prav naši dve deželi — Etiopija in Jugoslavija. To je še ena vez več, ki naši dve deželi združuje v skupnih naporih za dosego tega plemenitega cilja.
i K M te
i!
Pred iomosom je visoke goste sprejel in pozdravil predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije Boris Kraigher (v sredi) s člani Zveznega izvršnega sveta Francem Leskoškom-Luko (levo), Ivanom Mačkom-Matijo (se rokuje s cesarjem) in drugimi predstavniki Slovenije in koprskega okraja
rala pred jamskim vhodom sredi med delovnim kolektivom Zavoda Postojnske jame.
Gostje so se nato kratek čas zadržali še v prostorih Jamske restavracije, kjer je predsednik Jože Baša v imenu postojnske občine podaril cesarju Efopije prelep kapnik v usnjenem zabojč-ku, obloženem s svilo, uprava Zavoda Postojnske jame pa mu
OBVESTILO BRALCEM Zaradi obiska etiopskega cesarja Haileja Selasija in njegovega spremstva ter gostitelja tovariša Tita s spremstvom v koprskem okraju minulo sredo je izšla današnja številka lista z zamudo. Prosimo vse bralce, da to z razumevanjem upoštevajo, ker bi sicer poročilo o obisku preveč zastaralo.
Cesar Etiopije Haile Selasie med jgle-dom tovarne motornih koles TOMOS v Kopru
Visoke £„ste so pred Tomosom pozdravili tudj koprski pionirji in jih obdarovali s prelepimi šopki cvetja
oblečeni v zelene pelerine, ki jih nudi obiskovalcem uprava jame — so z vlaka odšli peš po jami. Bili so izredno impresionirani in polni občudovanja so hvalili jamske krasote.
Posebno doživetje je goste čakalo v veliki koncertni dvorani v jami. Tamkaj jih je pričakal Invalidski pevski zbor iz Ljub-
Visoki gost. vpisuje v spominsko knji-So Zavoda Postojnske jame svoje vtise z obiska v našem podzemlju
liane pod vodstvom Radovana Gobca in jim zapel štiri partizanske pesmi. Mogočno so donele iz grl bivših partizanov in od srca je vrela pesem o Titu pod mogočni naravni obok v dvorani. Vsa ljubezen domovine do velikega vodje in človeka, ves ponos na njegovo delo in našo močno domovino je vel iz pesmi. Skoraj brez diha so gostje sledili izvajanju, sam' slavljenec iz pesmi,
posebej na koncu. Visoki gost in njegov gostitelj sta se zboru lepo zahvalila za lepe pesmi. Cesar je tudi dirigentu Gobcu podaril zlat spominek, ves zbor pa povabil na kavo z naslednjimi šaljivimi besedami: »Vaša pesem nas je ogrela, čeprav je bil kraj, kjer ste peli, mrzel. Upam, da se boste lahko tudi vi ogreli pri kavi, ki smo jo naročili za vas!«
Ko so gostje nato skozi prelepo osvetljeni labirint kapnikov prispeli na vlakovno postajo, so se spet vkrcali na vozila in se odpeljali do izhoda. Vsi so bili iz-
(Nadaljevanje s 1. strani)
mosa z direktorjem Pečarjem na čelu z dragocenimi zlatimi spominskimi plaketami.
Ob koncu ogleda je cesar izredno zadovoljen z vsem, kar je v Tomosu videl, napisal v spominsko knjigo: »Obiskali smo moderno tovarno motornih koles TOMOS. Direktor in delavci so Si a m priredili topel in prisrčen sprejem. Motorna kolesa, ki jih ta tovarna proizvaja, so zelo moderna. Zahvaljujem se direktorju in delavcem za sprejem, ki so nam ga . priredili. Etiopski cesar Haile Selasie«.
Po kratkem okrepčilu v tovarniški menzi so visoki gostje nadaljevali pot v Postojno. Ob vsej poti so jih navdušeno pozdravljali in jim mahali prebivalci vsega našega okraja. Mimo Skocjana in Bertokov, pa Dekanov in Rižane proti Črnemu kalu in Petrinjam, mimo Kozine in Divače, skozi Senožeče in I-Iruševje, povsod zastavice in navdušeno klicanje: Halali — Tito!	r.-. ••
Kakor smo že poročali, je Splošna plovba Piran kupila v Belgiji tri ladje. Sedaj pa vam posredujemo še nekaj podrobnosti in. sicer: ladje so začeli graditi leta 1941 in so bile dograjene ter
" :> v'1

V1	■•rW
	
	i f- ;
	"V w
s Ji	' 1 i m
	
Direktor Tomosa Franc Pečar razlaga visokim gostom ustroj in tehnično
zasnovo tovarne
je podarila krasen album fotografij iz jame. Obenem je visoki gost v koptski pisavi zapisal čez celo stran v veliko spominsko knjigo svoje vtise. Obdaroval je z zlatimi plaketami tudi predsednika Bašo in upravnika Garza-rollija, nato pa so se gostje poslovili in se odpeljali proti Ljubljani.
Ljubljančani so .prijatelje iz Etiopije in njihovega gostitelja
V KUMANOVEM SO ZACELI GRADITI TOVARNO KONSERV IN SADNIH SOKOV, ki bo imela zmogljivost 1620 ton raznih kon-servnih proizvodov letno. Gradnja tovarne bo stala okrog 150 milijonov dinarjev.
SKORAJ MILIJARDO kWh ELEKTRIČNE ENERGIJE JE PORABILA SLOVENIJA v prvih šestih mesecih letošnjega leta. To je za skoraj 6 odstotkov večja poraba. kot je bila lani v prvem polletju.
dane v promet šele leta 1946. So čvrste gradnje in so namenjene prevozom tovorov na linijskih progah. Do sedaj so obratovale med Evropo, Belgijskim Kongom, Azijo in Severno Ameriko. Opremljene so z modernimi ladijskimi instrumenti in imajo tudi radar. Vsaka ladja ima po 7760 BRT, 4529 BRT, lahko prevažajo tudi 1800 ton vegetabilne-ga olja v posebnih tankih in lahko vkrcajo po 70 potnikov. Imajo 14 električnih vitlov, . 14 dvigal, ki lahko dvignejo po 5000 ton, enega z nosilnostjo 15.000 ton in enega z nosilnostjo do 30.000 ton. Vsaka ladja ima pet skladišč s skupno površino 14.681 m3 za suhi tovor in 184 m3 za hlajeni tovor. Dolge so po 134,5 m, široke 17 m, pri polnem tovoru se potopijo do 8,10 m, imajo dve palubi in njihova hitrost doseže, če so polno natovorjene, 14,5 navtačnih milj na uro. Prvo izmed teh treh ladij bo naša posadka te dni prevzela v Belgiji in ji bo dala ime Bled. Drugi dve, Bohinj in Bovec, pa bodo naši mornarji prevzeli prihodnji mesec.
Splošna plovba ima sedaj 12 enot s skupno nosilnostjo 160.000 ton. Ko pa bodo zgrajeni do leta 1961 v puljski ladjedelnici trije veliki tramperji, se bo tonaža ladij Splošne plovbe povečala za nadaljnjih 56.000 ton.	-č
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja!
		i \ tli i';	J! ' ' t-	ifügf
				i Ii fe
flji i C.	i i	s\S P	< i:«r W\ : j	11
Sprejem visokih gostov v Postojni na Titovem trgu

iiSlšš

V sredo, 12. avgusta, je kolektiv gostinskega podjetja »Metropol« v Piranu priredil majhno slovesnost ob dograditvi novih traktov lioleta »Sidro«. Novi del hotela je lili urejen v dveh bivših stanovanjskih stavbah tako da ima hotel »Sidro« sedaj eno svojih fasad direktno na Tartmijev trg, od koder je odslej glavni vhod v recepcijo in sploh hotel. Novi del ie izredno okusno in praktično urejen: gostom je všeč predvsem lahkotni stil prostorov in opreme. Piran ie z dograditvijo teh traktov dobil 47 novih hotelskih ležišč, od tega precej v sobah z eno posteljo, po katerih te zelo veliko povpraševanje.
Direktor podjetja »Metropol«, tov. Dušan Kovač je v pozdravnem nagovoru izrazil zahvalo predvsem občinskemu ljudskemu odboru Piran m osebno tov. predsedniku Ferligoju za

„pAuncAS&e
PRVI V OKRAJU, PETI V REPUBLIKI
Prejšnji petek je imel občinski komite v Šempetru pri Novi Gorici izredno sejo. Sekretar centralnega komiteja LMS Stane Kranjc je v imenu centralnega komiteja LMS čestital komiteju ter mu izroči L diplomo in lepo knjižno zbirko za doseženo peto mesto v tekmovanju med mladinskimi aktivi Slovenije, ki ga je razoisal CK LMS v počastitev 4Q-_let-nice KPJ in SKOJ. V imenu občinskega komiteja LMS se je za priznanje zahvalil predsednik Alojz Bada-116 in obljubil, da" se bodo mladinski aktivi šempetrske občine tud v bodoče trudili pri izpolnjevanju nalog, pri čemer jih bo vzpodbujalo prejeto priznanje. Mladincem.šempetrske občine so še čestitali predsednik okrajnega komiteja LMS Štefan Cigoj, predsednik občinskega ljudskega odbora Franc Panjtar ter sekretar občinskega odbora SZDL Zvone Vižintin.
PODJETJA SO SE ZGANILA
Našteli bomo nekaj podjetij iz Novega mesta, ki so se odločila graditi stanovanja:
Tovarna zdravil Krka bo pričela graditi 8 vrstnih hiš, Elektro-Novo mesto 4 vrstne hiše. Splošna bolnišnica Novo mesto 9-stanovanjski blok, Uorava za ceste, tehnična sekcija. Novo mesto 4 vrstne hiše. Vse te stavbe bodo gradili na Znančenih njivah, v bližini treh 24-stanovanjskih blokov, ki jih je tam že zgradila občina.
Tudi ' Splošno gradbeno podjetje Pionir bo gradilo 7 do 9 stanovanjski blok v novem naselju stanovanjskih blokov OLO Novo mesto na desnem bregu Krke ob Ragovskj cesti. Razen tega bo OLO Novo mesto tam zgradil še 10-stanovanjski blok. Industrija motornih vozil Novo mesto bo letos dokončala dela v dveh su-rovozgrajenih stanovanjskih stavbah. D-stanovanjski blok bo gradila tudi Gozdarsko-lesna poslovna zveza Novo mesto. Občina Novo mesto bo dvignila del nadstropja v stanovanjskem bloku v Jerebovi ulici ter tako pridobila dve manjši družinski stanovanji in pet samskih sob. Več modernih stolonic bo začela graditi ' tovarna Novoteks v Bršlinu, o čemer bomo prihodnji teden obširneje poročali.	. , .
Večino omenjenih gradenj bodo podjetja pričela že letos, in bodo, kot upamo, do zime že pod streho, tako da se bodo stanovalci prihodnje poletje že lahko vselili v nova stanovanja.	. , ,
Ce bomo težko stanovanjsko krizo reševali tako, da bodo gradila podjetja jo bomo rešili ali pa vsaj omilili, drugače pa sploh ne. 51 novih stanovanj, ki se nam na tak način obetajo prihodnje leto, veliko pomeni.
INDUSTRIJA V PRVEM POLLETJU
za 5,1 odstotka večja proizvodnja
Letos v prvem polletju je dosegla industrija našega okraja sorazmerno lep uspeh. Količinska realizacija letne proizvodnje po družbenem planu je bila ob koncu junija dosežena s 43,8 odstotki, kar je 5,1 odstotka več kot lani ob polletju. Na takšno stanje je v glavnem vplivala lendavska Nafta, ki zasega eno šestino proizvodnje vseh industrijskih podjetij v okraju, Skupno znaša realizacija proizvodnega piana Nafte 37,7 odstotka V tem podjetju je bila uspešna le proizvodnja gazolina, kjer so dosegli konec junija letni plan z 01,6 odstotki in proizvodnja pentana, ki znaša ob polletju 52,2 odstotka glede na letni proizvodni plan, Plan pridobivanja surove nafte pa so dosegli le z 32,8 odstotki.
veliko razumevanje in podporo, ki jo je nudil kolektivu, da je prišlo do dograditve hotela. Zahvalil se je tudi navzočim predstavnikom Jugoslovanske investicijske banke in prosil za razumevanje in podporo tudi v bodoče, ko bo treba izvesti generalno adaptacijo hotela »Metropol«. Posebno zalivalo je izrazil arhitektki ing. Voji Laličevi, ki je znala povezali prijetno s funkcionalno praktičnim.
Čestitkam se je pridružil predsednik ObLO Piran, tov. Davorin Fcrli-goj, ki je poudaril, da noben drug objekt ni bil zgrajen s takimi težavami kot novi trakt hotela »Sidro«. »Ta objekt nam je šola, da moramo rešiti še celo vrsto načelnih vprašanj,« je dejal. »Hotel b: moral biti dograjen do 1. junija, toda zaradi nenehnega vtikanja raznih oseb in tudi forumov — in seveda zaradi nekaterih drugih razlogov tehničnega značaja — se je gradnja zavlekla, do začetka avgusta. V bodoče bomo pravico do pripomb in soodločanja priznavali samo, dokler so načrti in elaborat. v obravnavi. Ko pa enkrat začnemo z delom, nas ne bo ustavljal nihče več.« Tovariš predsednik Ferli-goj je izkoristil priložnost in govoril tudi o drugih uspehih turističnega razvoja v piranski občini in ob slovenskem morju sploh. S tem v zvezi je ostro obsodil tudi neobjektivnost nekaterih naših listov, zaradi katerih smo na vsej obali deležni neupravičenih kritik.
To mnenje je v svojem nagovoru pcdprl tudi predsednik OLO Koper,
tov. Albin Dujc, ki je poleg priznanja projoktantki za novi hotel izrekel tudi pohvalo prizadevanju za razvoj turizma v piranski občini. »Naša dolžnost je, da vse primerne kraje ob naši obali uredimo tako, kot je treba, da bodo res privlačni. Pri tem pa ne smemo fantazirati, temveč upoštevati to, kar že obstaja, in naše možnosti ter sposobnosti.« Tovariš predsednik Dujc je naslovil posebno prošnjo za nadaljnje razumevanje na direktorja Jug. investicijske banke_, tov. Žagarja, kajti samo z lastnimi sredstvi ne bo mogoče rešiti vseh velikih perečih problemov.
Ing. Laličeva se je zahvalila za čestitke vendar je skromno pristavila, da je pač naredila, kar je bilo z določenimi sredstvi mogoče napraviti. Izrecno se je zahvalila za razumevanje predsedniku piranske občine, ki je odločno interveniral v najbolj kritičnih momentih gradnje.
Po kosilu v restavraciji hotela »Sidro« so sc povabljenci udeležili še izleta z motorno ladjo »Raven« po Portoroškem zalivu.	Jule
Minulo sredo je odpotovala v Črno goro skupina slovenskih jamarjev, članov društva za raziskovanje jam Slovenije, ki bodo 15 dni raziskovali kraško podzemlje pod Lovčenom nad Boko Kolorsko, Odpravo, ki šteje
ZAPISEK PRED KONCEM TURISTIČNE SEZONE
V Postojnski jami več tisoč obiskovalcev dnevno, prepoln parkirni prostor, ki je drag, eleganten in moderen, samo prostoren ne — ulice polne turistov, poštni nabiralniki natlačeni z razglednicami — vse to izpričuje, da je ' turistična sezona v Postojni na višku — klavrnemu vremenu nakljub.
Kot vedno, lahko tudi letos čisto navaden opazovalec, ki ni ravno »turistični delavec«, opazi nekaj nepravilnosti, ki sicer niso tako tragične, toda vendar ...
Jamska cesta, Trg padlih borcev in še nekateri drugi deli ceste so bili že dalj časa potrebni vsaj začasnega popravila, na kar pa sta se Uprava za ceste in Zavod za komunalno gospodarstvo spomnila šele ta mesec, sredi najživahnejše sezone. In sedaj delavci krpajo cesto in delajo prehode za pešce sredi vrveža motornih vozil in številnih turistov, ki izražajo svoje začudenje, češ, kako da delajo to prav sedaj, ko so oni tukaj. Tako se je vprašala tista, francoska turistka, ki je stopila v lužo svežega katrana in v njej neprostovoljno pustila svoj čevelj, tako se vprašujejo avtomobilisti, ki morajo
paziti na delavce, da ne pride do nesreče.
Na majhne stvari radi pozabljamo, vendar bi jim morali posvečati prav tako pozornost, kot ostalim, saj je končno prav od teh marsikaj odvisno, prav takale luža katrana pa lahko pokvari nekomu celoten vtis ... ab
Tujci spoznavajo
Tako bi lahko imenovali izlete, ki jih tako rekoč vsak dan prireja bodisi z avtobusi ali po morju turistična služba avtoturističnega podjetja »Slavnik«. Na teh izletih so namreč pred kratkim uvedli posrečeno novost: med udeležence izleta je na cilju izžrebano lepo darilo, ki ga je v ta namen poklonilo to ali ono podjetje. Ce je to darilo n. pr. v obliki steklenice »stare slivovke«, kot je bilo na izletu v Pulj pretekli teden, ko je darilo poklonilo trg. pod-
Primorski jamarji
osem članov, vodi znani speleolog Egon Pretnar iz Postojne, sestavljajo pa jo jamarji iz Ljubljane, Vrhnike, Idrije ter dva člana mlade koprske jamarske sekcije. Organizator odprave je Zavod za geološka i fizička istraživanja iz Beograda.
Glavna naloga naše odprave je, da bodo raziskali in izmerili 320 m globoko brezno Sarkotič v Dubokem dolu pri vasi Njegoši. To brezno so med prvo svetovno vojno že raziskovali speleologi avstroogrske vojske, vendar je ostalo še precej neznank. Po doslej znanih podatkih je sestavljeno iz več manjših brezen, v njem so slapovi, na dnu pa teče talna voda. Ce bo dalo raziskovanje dobre rezultate bodo do te podzemske vode zvrtali rov ter jo bodo napeljali v vodovodno omrežje Boke Kotorske.
jetje »Delikatesa« iz Pirana, so tega deležni celo vsi udeleženci izleta. Izletniki so nad tem načinom popestritve izletov navdušeni; poleg uživanja pogleda na naravne lepote in zgodovinske spomenike ter folklorne zanimivosti naših krajev imajo izletniki še užitek tihega upanja, da bodo prav oni izžrebani za lepo darilce. Za podjetja — ki so predlagala tako obdarovanje na izletih — pa je to cenena, pa vendar uspešna reklama.	Jule
Dva problema Sta trenutno v ospredju v Kazljah. Prvi je postavitev oziroma odkritje spominske plošče padlim v NOV. Za to vprašanje se zlasti zanima vaški odbor ZB NOV, ki je v ta namen zbral že okrog 90 tisoč dinarjev, nekaj sredstev pa bo še pridobi v obliki uslug, tako da bo svečanost odkritja plošče lahko že v najkrajšem času.
Drugo skrb, ki pa je — kar priznajmo — skoraj nepotrebna, povzroča vprašanje, kam bodo otroci iz Ka-zelj hodili v šolo. To vprašanje je nastalo z ukinitvijo posebnega avtobusa, ki je doslej vozil otroke v To-maj oziroma (višje razrede) v Du-tovlje in nazaj. Avtobus je dotrajal in zaradi stalnih okvar so otroci iz Kazelj in drugih vasi izgubili v preteklem šolskem letu okrog 30 šolskih dni. Zaradi pomanjkanja sredstev v občinskem proračunu ni misliti na nov avtobus. V taki situaciji je Občinski ljudski odbor Sežana najel posojilo za ureditev učilnic za nižje razrede v Velikem Dolu. v Dolu pri Vogljali in v Avberu, Kažljam najbližji šoli sta v Avberu in v Storjah. Do prve je kakih 50, do druge pa 40 minut. Obe razdalji se zdita preveliki. Dočim se strinjajo, da se otroci od 5. do 8. razreda vozijo z rednim avtobusom v sežansko osemletko (isto bo veljalo tud; za 5,-8. razred iz Avbera, Gradenj, Dobravelj in Mahni čev), pa zahtevajo, da mora biti šola za nižje razrede v Kazljah ali Dobravljah. Občina bi celo morala
misliti na grodnjo nove šole v Dobravljah, ki so oddaljene kakih 20 minut od šole v Avberu. Letos pa naj bi kar odprli šolo v Kazljah, in sicer v skrajno neustreznem prostoru, ki je celo brez sanitarij, ob dejstvu, da bosta manjkali v občini najmanj dve učni moči, kljub absolutnemu pomanjkanju sredstev za kakršnokoli popravilo, ob številu učencev, ki niti po sedanjih predpisih, niti po predlogu zakona o osnovni šoli, ki bo v kratkem sprejet, ne dovoljuje otvoritve posebnih oddelkov. Izpolnjen ni torej niti en pogoj, da bi se mogla pri čemer jih bovzpodbujalo prejeto v Kazljah odpreti šola.
Drži, da so otroci v Kazljali v tem pogledu v manj ugodnem položaju
kot otroci v vaseh, kjer je šola. Drži pa tudi, da so otroci v nekaterih vaseh v še neugodnejšem položaju in da starši zaradi tega ne delajo nobenih problemov. Tudi ni posebno velika škoda, če otroci v nekaj dneh najslabšega vremena ostanejo doma. Skrben učitelj jim bo znal v takem primeru pomagati. Končno, če se odločijo za štorje, lahko otroci v slabem vremenu stopijo na avtobus, pouk pa bi na tej šoli začel kake pol ure kasneje, kakor bo moral zaradi avtobusa začeti kasneje tudi v Sežani. Za težje socialne probleme, ki bodo morebiti nastali v zvezi s prevoznimi stroški, pa bo imel Občinski ljudski odbor polno razumevanje.
-er
V SEŽANSKI OBČINI
Ni skoraj potrebno, da bi vsako leto, ko se bliža čas dajanja krvi, ponovno prepričevali posameznike in kolektive o humanosti te akcije, o ljubezni do sočloveka, ki mu bo morda že jutri ohranjeno življenje z njihovo dozo krvi. Tako posamezniki kot
ŠE PRED KONCEM TURISTIČNE SEZONE
V piranski občini so pretekli teden presegli svoj lanski rekord v številu turističnih nočitev. Lani so v hotelih, počitniških domovih in zasebnih sobah te ob-č ne dosegli v 12 mesecih skupno 311.271 nočitev, letos pa je bilo to število doseženo že v prvi polovici avgusta. Po vseh predvidevanjih bo do konca leta na-rastlo število nočitev v piranski občini na okrog 440.000, kar je dvakrat toliko kot v letu 1957 in
tretjino več kot leta 1958. Nočitev inozemskih turistov je pri tem že trikrat več kot leta 1957 in skoraj dvakrat toliko kot lani. Povečalo se je tudi število gostov, vendar v manjšem sorazmerju; zato pa se je močno povečala dolžina njihovega bivanja v letoviščih piranske občine. To dokazuje, da postajajo Portorož, Piran, Fijeso, Strunjan in druga letovišča iz leta v leto priljublje-nejši.	J.
celotni, tudi večji kolektivi v sežanski občini so že dokazali, da je potrebno samo obvestilo.
Letošnji plan v sežanski občini je 500 krvodajalcev, Ekipa zavoda za transfuzijo krvi bo v Komnu 9,, v Sežani pa 10. in 11. septembra. Iz vseh večjih krajev bo krvodajalce vozil posebni avtobus. Razpored voženj bo še pravočasno javljen.
Kdo se bo letos na novo uvrstil med redne krvodajalce? Kateri kolektivi bodo tekmovali s Telekomunikacijami, Pleteninami in Mizarskim podjetjem Divača?
-er
v vsako liišo Slovenskega Primorjal
KOPER 66: Uprava za ceste OLO Koper je v ponedeljek začela asfaltirati cesto proti Hrvatinom. Na zgornjem delu ceste, to je v Hrvatinih, bodo asfaltirali in ponekod tudi nekoliko razširili 554 metrov, na spodnjem delu pa 1,5 km cestišča. Ta dela bodo veljala 3,5 milijona dinarjev in jih bosta finanslrala Uprava za ceste ter ObLO Koper. Želja investitorjev in tud,i prebivalcev Hrvatinov in bližnjih vasi pa je, da bi prihodnje leto uredili še 700 metrov ceste med zgornjim in spodnjim delom. Ta pas je namreč najbolj kritičen in cesto bo ¡potrebno popolnoma obnoviti, kar pa bo zahtevalo znatna investicijska sredstva.
Uprava za ceste je letos že asfaltirala na področju koprske in piranske občine 22 tisoč kvadratnih metrov cestišč.
KOPER 121: V ponedeljek se je začel v Kopru tečaj tehnične vzgoje, ki ga, kakor vsako leto organizirata med počitnicami Okrajni odbor Ljudske tehnike in Tajništvo za šolstvo OLO Koper. Letošnji tečaj bo trajal do 24. av-austa in se ga udeležuje 16 tečajnikov-učiteljev in dva absolventa učiteljišča. Program- obsega načrt o poučevanju tehnične vzgoje v 4. in 5. razredv■ osnovne šole in specializacijo v elektro in radio-tehniki.
Tečajniki so v glavnem inštruktorji. Ljudske tehnike v občinah in bodo po zaključku tega tečaja organizirali med 26 in 29. avgustom posebne tečaje za predavatelje-razred-nike 4. in 5. razredov osnovnih šol.
DUTOVLJE 5: V Dutovljah je Jožef Stok kopal na svojem dvorišču odtočni kanal vode. Med kopanjem je nepričakovano odkril v bližini hiše kraško jamo, ki je na začetku ozka, nato pa se vse bolj širi. Prve meritve so pokazale, da je jama globoka vsaj 30 metrov, kaj več o njej pa bomo zvedeli, ko jo bodo raziskali.
PORTOROŽ 68-18: Vse kaže, da ne bo letošnja žetev soli ob slovenski obali dosegla pričakovanih uspehov. To je pač posledica številnih deževnih dni. Vedeti je namreč treba, da sol iz morske vode kristalizira samo v lepem, toplem vremenu. V sečoveljskih solinah pobirajo sol vsak dan, kar je edinstveni primer spričo dejstva, da so te soline v bližini alpskih predelov, kjer so zelo pogoste spremembe vremena.
ANKARAN 12: V soboto je bil zaključen desetdnevni se-minar za študente iz koprskega okraja, ki študirajo na ljubljanski univerzi, in sta ga na pobudo Kluba primorskih študentov priredila v Ankaranu OLO ter OK ZKS Koper v organizacijski izvedbi Ljudske univerze. Kakor smo že poročali so se udeleženci seminarja podrobno seznanili z življenjem v našem okraju, kar so jim v svojih predavanjih posredovali ugledni predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega delovanja okraja Koper. Ob zaključku seminarja je sekretar Okrajnega komiteja ZKS Albert Jakopič-Kajtimir pozval študente, ki jih je bilo okrog 100, naj čimprej uspešno dokončajo Študij, da bodo lahko kmalu zasedli svoja delovna mesta, na katera so vezani kot. štipendisti.
'štev.-33 — 21. "avgusta 1959	»SLOVENSKI JADRAN«	Stran 5
		
Glas iz Ljubljane
Te dni je »Jadranska slobodna plovidba« iz Splita uvedla pristajanje svojih ladij na dveh rednih tovornih progah tudi v Kopru. To podjetje vzdržuje tri redne tovorne proge iz Jadranskega morja: prva proga gre iz Jadrana v Kanado, druga iz Jadrana v Rdeče morje, tretja pa iz Jadrana na Bližnji vzhod. Na slednjih dveh progah se je na voznem redu tega podjetja te dni pojavilo tudi ime KOPER.
Na progi za Bližnji vzhod vozi ladja »Sava«, ki redno pristaja v pristaniščih Trst, Reka, Split, Limassol, Lattakia, Beirut, Alek-sandria, na zahtevo pa v lukah Koper, Benetke, Šibenik, Ploče, Dubrovnik, Pirej, Solun, Mersin in Tripoli (Libanon).
Na progi za Rdeče morje vozijo nove motorne ladje »Pirot«, »Ze-mun« in »Varaždin«, ki stalno pristajajo v lukah: Reka, Trst, Benetke, Split, Djeddah. Port Sudan, Massawa, Assab, Djibuti, Aden, na zahtevo pa v Kopru, Pločah, Pireju, Neaplju, Aleksan-drij.t in Aqabi.
Uvedba teh dveh prog v Kopru ima dvojen pomen. Najprej daje novo možnost našim uvoznikom in izvoznikom, ki imajo trgovske stike s tem delom sveta, saj je koprsko pristanišče s svojimi
Obleka ima globok izrez in ozko krilo. Da bi obleko lahko čimbolj izkoristile in uporabile za več priložnosti, ima še jopico, ki se v pasu tesno prilega, in nekakšno »nadkrilo«, ki je spredaj odprto in ima na bokih tri poševne gube
ugodnimi cestnimi zvezami za nekatere vrste blaga že najugodnejša uvozno-izvozna luka za področje severne Jugoslavije. Posebno važno pa je tudi dejstvo, da je v novem voznem redu Koper uvrščen med pristanišča kot so Ploče, Šibenik, Dubrovnik v Jugoslaviji in Pirej, Neapelj ter Aleksandrija v Sredozemlju. Z veseljem ugotavljamo, da se ko-
prsko pristanišče vedno bolj uveljavlja, podjetje »Pristanišča Koper« pa bo moralo znati preskrbeti tovor za ladje na omenjenih progah pri domačih uvoznikih in izvoznikih. Zvedeli smo še, da se pripravljajo tudi nekatera druga jugoslovanska ladijska podjetja, da bodo na svojih tovornih progah uvedla pristajanje v Kopru.
B.
ZA HRASTOVLJE IN OKOLIŠKE VASI
V petek, 7. t. m. so po nestrpnem pričakovanju ponovno odprli trgovino v Hrastovljah. Te pridobitve so vaščani Hrastovelj in okoliških vasi Dola, Podpeča in Zanigrada zelo veseli, saj so morali doslej hoditi po vsakdanje potrebščine po zelo slabih ppteh v več kot eno uro oddaljeno trgovino na Mostičju, ki pa je bila že tako preobremenjena. Hkrati z novo trgovino pa so se pojavile nove težave, kajti trgovina je odprta le 9 ur na teden. Zato je vedno prenatrpana in ljudje se še izven nje gnetejo v repu. Edino požrtvovalnemu prodajalcu Marjanu, ki zasluži vse
priznanje, se imajo zahvaliti ljudje, da ne odhajajo domov prazni, kajti nemalokrat se zgodi, da trgovino zapre namesto ob 17. uri ob 21. ali celo ob 22. uri. Zaradi tega si vaščani teh vasi želijo, da bi bila trgovina odprta vsak dan. Ce že ne ves dan, pa vsaj vsak popoldan.	D. K,
Jutri, v soboto 22. avgusta popoldne bo svetovnoznani jugoslovanski akrobat Dragoljub Aleksič krožil z letalom nad Koprom, Izolo, Piranom in Portorožem ter pri tem, držeč se z zobmi na vrvi, ki bo visela izpod letala, izvajal najrazličnejše akrobacije. Akrobat Aleksič bo s svojim programom nastopil ob 16.30 nad kopališčem v Portorožu, ob 17. uri v Piranu nad Kidričevim trgom in Prešernovim nabrežjem, v Izoli 17.15 nad kopališčem in ob

17.30 v Kopru med hotelom Triglav ter potniškem pristaniščem.
V primeru slabega vremena v soboto popoldne, bo ta prireditev v nedeljo ali prvi naslednji dan, ki bo primeren za izvedbo akrobacij po omenjenem urniku.
III. MEDNARODNI SEJEM TEHNIKE
V Beogradu bodo v nedeljo, 23. t. m. odprli III, mednarodni sejem tehnike, ki bo trajal do 2. septembra. Številna domača in tuja kovinsko-predelovalna, kemijska, elektromdu-strijska in strojegradbena podjetja bodo razstavljala svoje izdelke v znatno večjem obsegu, kot so jih na prejšnjih sejmih. Tako bo n. pr. tovarna »Prvomajska« razstavila ultrazvočni vrtalni stroj, zagrebški nuklearni inštitut »Rudjer Boškovič« in podjetje za avtomatizacijo in elelc-, troniko »PAE« iz Beograda pa elektronske instrumente in naprave za uporabljanje posebnih strojev, Tovarna »Ivo Lola Ribar« bo razstavila vrsto najmodernejših strojev.
KOPER: 21., 22. in 23. avgusta ameriški barvni film cinemascope DAVEK ZA KRUTOST, 24. in 25. avg. ameriški barvni film cinemscope VIDELI SE BOMO V LOS VEGA-SU, 26. in 27. avg. sovjetski barvni film MALVA.
IZOLA: 21, in 22. avg. ameriški barvni film cinemascope SAJONARA, 23, avg, ameriški barvni film cinemascope VIDELI SE BOMO V LOS VEGASU, 24. in 25. avg, sovjetski barvni film MAI-IA, 26. in 27. avg. italijanski barvni film cinemascope RIMSKE ZGODBE.
ŠMARJE: 22. avg. jugoslovanski film POISCI VANDO KOS, 23. avg. ameriški barvni film KOCKAR Z MIS-SISSIPPIJA, 26. avg. nemški film LISI.
ŠKOFIJE: 22. avg, nemški film LISI, 23. avg. sovjetski film DVOBOJ, 2G. avg. italijanski film MOZ ZA VSE.
POSTOJNA: 21., 22. in 23. avg. francoski barvni film cinemascope NO-TREDAMSKI ZVONAR, 25. in 26. avg. jugoslovanski film NI BILO ZAMAN,
PRESTRANEK: 22. in 23. avg. ameriški barvni film NOCOJ BOMO PELI, 2G. in 27. avg. francoski film NE UMIRA SE TAKO.
PIVKA: 22. in 23. avg. ameriški film SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV, 26. in 27. avg, ameriški film BORBA V VSEMIRJU.
SEŽANA: 22. in 23. avg. italijansko-francoski film PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPENA, 25. in 26. avg, francoski film GERVAISE, 27. in 28, avg. nemški film SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO,
Člani koprskega poverjeništva Društva novinarjev Slovenije so te dni na posebnem članskem sestanku razpravljali o reportaži »Luči in sence« iz serije »Naša mesta zvečer«, ki je bila objavljena v TT dne 6. t. m. Vsi člani so se povsem strinjali s protestnim pismom, ki so ga s tem v zvezi objavili v Slovenskem Jadranu občinski odbori SZDL iz Kopra, Izole in Pirana, razen tega pa so ugotovili, kako takšno neodgovorno in tendenciozno pisanje škoduje ugledu našega novinarstva.
Na tem članskem sestanku so koprski novinarji zahtevali, naj upravni odbor matičnega društva v Ljubljani skliče razširjeni članski sestanek, na katerega naj povabi predstavnike Tedenske tribune in delegacijo koprskega poverjeništvo DNS. Nadalje so zahtevali od matičnega društva, naj avtorja omenjene lažne reportaže izključi iz društva, če pa ni član, naj mu onemogoči vsako nadaljnje novinarsko delo, saj je jasno, da nima niti osnovnih moralnih, še manj pa političnih kvalifikacij javnega delavca.
Prav posebej so koprski novinarji obsodili neobičajne metode redakcijskega dela v uredništvu TT, ki je v podkrepitev »dejstev« v omenjeni reportaži o .«ločnem življenju v Kopru objavilo improvizirano fotografijo o kvarto-pirstvu v restavraciji »Galeb«. Gre namreč za fotografijo, ki jo je pred letom in pol posnel foto-
PAVEL GOLIA	ji
Po daljši bolezni je v soboto umrl v Ljubljani slovenski pesnik, dramatik in zaslužni gledališki delavec, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Pavel Golia. Njegovo ime je tesno povezano z zgodovino ljubljanske Drame, saj je bil Golia eden izmed tistih, ki so slovensko gledališče dvignili na raven sodobne gledališke ustvarjalnosti najkulturnejših evropskih narodov.
Pavel Golia je bil rojen leta 1887 v Trebnjem in med prvo svetovno vojno je prestopil v rusko armado ter dočakal konec vojne v Moskvi, Ko se je vrnil v domovino, je služboval v Ljubljani, nato v Osjeku in Beogradu, od leta 1921 do leta 1943 pa je kot direktor vodil ljubljansko Dramo. V tem času je izdal pesniške zbirke: Pesmi o zlatolaskah, Večerna pesmarica, Pesmi, najboljše iz teh zbirk in pomnožene. z novejšimi so izšle leta 1952 v zbirki Izbrane pesmi, spisal je igre Kulturna prireditev v Črni mlaki, ter mladinske Peterčkove poslednje sanje, Triglavska bajka, Jurček, Princeska in pastirček in Sneguljčl-ca„ Pavel Golia je zapustil bogato umetniško dediščino predvsem mladini, ki ji je ustvaril čudovita dela, v katerih je znal pričarati pravljični svet v sodobni obliki.
PRED PRAZNIKOM SEŽANSKE OBČINE 28. AVGUSTA
O
V nedeljo, 9. avgusta so se vrnili iz kolonije otroci sežanske občine. Zagorela lica in vedra pesem, ki se je razlegala s kamiona, je povedala več kot najzgovornejši pripovedovalec.
Tri, tedne je letovalo 91 otrok v Ankaranu. Šotore in drugo je dal na razpolago Okrajni odbor ZB Koper, osebje pa je bilo iz sežanske občine.
Ob -prihodu v Ankaran nas je sprejelo neprijazno vreme: sivi oblaki, mrko morje. Kar hitro smo se namestili v šotore, saj ob dežju ni mogoče biti drugje kot na ležiščih. Pa ne mislite, da" je bilo neprijetno! Res, ljubše bi nam bilo, če bi lahko poskusili kako znamo plavati pa tudi v šotoru ni bilo dolgočasno; tu so igrali šah, tam »Človek, ne jez.; se!« domino ali kaj drugega; zopet drugi so brali, pripovedovali ali zapeli. Kakor se otrok nc more dolgo jeziti, se je tudi nebo kmalu potolažilo, Oblaki so se razgrnili, posijalo je sonce. Tako se nam je godilo tudi v naslednjih dneh; brez sonca, četudi le za pol dneva, nismo več ostali.
Otroci so se radi kopali, ankaran-ska obala pa jim Je nudila tudi obilo zaposlitve in razvedrila. Manjši so zidali vrtce in kopali jezera, večji pa so postavljali utrdbe, jezove, ht-drocentrale, pomole in podobno. Na travniku so igrali odbojko, badining-ton in različne igre z žogo, enkrat pa so se pomerili naši dečki s sosedno . litijsko kolonijo v nogometu. Malice so dobivali kar ob morju. Voda jim je vzbujala pravi volčji tek!
Ves dan pa nt bil namenjen samo kopanju.
Zvončkov glas nas Je ob sedmih budil. Hitro je bilo treba pospraviti posteljo, šotor in njegovo okolico, hiteti k vodi in se umiti in že je dežurni javil, da je mizica pogrnjena. K zajtrku ni bilo treba posebno vabiti, želodčkj sami so vedeli, da je čas, da se malo podprejo. Po zajtrku pa je komisija pregledala tabor in določila najboljši šotor, ki je bil nagrajen s čokolado. Do odhoda na
kopanje so dečki urejevali igrišče oziroma krčili gmajno ter se učili postavljati šotore. Dežurni pa so imeli dovolj posla okoli kuhinje. Po kosilu je bilo treba .malo počivati, V šotorih je bila neznosna vročina, pa si je vsaka skupina našla svoj kotiček: Morske deklice so spale pod prvim hrastom, Apače je sprejel v svojo senco mogočen hrast na hribčku, Galebi so nemirno tavali od tega do drugega drevesa, Račke so izginile v senco visoke koruze, na svojem mestu bi našel tudi Morske zvezdice in Bele bobre. Po večerji Je nastopil vesel živ-žav, Razgibati se je bilo treba, da ne bi s polnim želodč-kom legal; spat. Naša stotina se je po želji zabavala. Ni bilo treba miriti in opominjati, saj gmajna prenese še tako glasno kričanje in hiša se ne podira od skakanja. Kolika je prednost letovanja na prostem pred onim v zaprtih prostorih! Dežurni Je zopet tu z zvončkom: umiti se bo treba in leči, ob enaindvajsetih pa tišina!
Pivi teden je bilo z uvajanjem dnevnega reda nekoliko težje. Z doslednostjo pa se da dosegi disciplina, Drugi in tretji teden je teklo gladko. Tedaj pa — konec, povratek domov, Zadnji teden je potekal raz-burljiveje, Taborni ogenj, program je bilo treba pripraviti. Vsaka skupina je med svojimi člani 'izbrala najboljše recitatorje, soliste in pevce ter plesalce. Tako se nam je nabral kar lep program. Prvi del programa je obsegal borbeno snov, drugi pa zabavni del. Ob tabornem ognju smo zapeli nekaj pesmi vsi skupaj, razdelil; nagrade tekmovalcem v postavljanju šotorov, razigrano zaplesali in že je dežurni vabil v posteljo.
Kaj so le sanjali zadnjo noč? Ali o izletih v Savudrijo, o podvigih na morju, o večjih in manjših prepirč-kih alj o domu in mamici, kdo bi vedel? Zadnji dan smo ob petju pionirske himne sneli zastavo tn se ločili od šotorov, ki so nam tri tedne bili bivališče, Radi b| vedeli, kaj je
pokazalo tehtanje na zaključku? Razen par otrok, niso shujšali, pridobili so tudi do 3 kg, kar ni prav nič čudnega, saj so se v kuhinji pošteno trudili, da bi ustregli gostom. In če bi bila hrana še tako preprosta. če je šef kuhinje, tovarišica Matička dala še svoj hokus^pokus, se je izprevrgla v najokusnejšo jedačo,
Zdaj so že vsi otroci doma in pripovedovanja ni ne konca ne kraja. Tudi načrte delajo za pi-ihodnje leto. Morda ne bo uspelo vsem letošnjim priti zopet v kolonijo. Saj jih je še toliko ostalo doma, pa bj bili tudi potrebni morskega zraka! Tudi v zakotnih vaseh se bo našel še kdo, ki bo za letovanje, ki mu ga omogočila naša skupnost, iskreno hvaležen, Letos je bilo v koloniji 36 otrok iz Sežane, v več primerih ¡po dva iz ene družine, iz Brkinov in Vrhov, ki so v NOB dosti pretrpeli, pa smo pogrešali otroke. S. B.
reporter Tovariša tako, da je posebej plačal tri ljudi, ki so mu s sposojenim denarjem in s sposojenimi kartami požirali ■ za mizo omenjene restavracije. Fotografija je bila v drugi inačici že objavljena v reviji Tovariš 1. 1957. Koprsko poverjeništvo Društva novinarjev Slovenije, ki šteje 32 članov, je zaradi tega v svojem protestnem pismu matičnemu društvu končno postavilo tudi vprašanje odgovornosti urednikov TT in zahtevalo splošno razpravo o odgovornosti naših
redakcij do podobnega pisanja.
*
Prejeli smo:
Uredništvu lista »Slovenski
Jadran«
KOPER
V Vašem listu št. 32 z dne 14. avgusta letos sem na strani 5 prebral napis »Dve javni vprašanji v zvezi z javno žalitvijo našega delovnega ljudstva«. V omenjenem članku se govori o članku v TT,-o reportaži z naslovom »Luči in sence«. Kot pisec je omenjen nekdo z začetnicama MP.
Podpisani Mile Pavlin, novinar pri reviji »Borec«, imam isti začetnici. Prosim uredništvo »Slo-■ venskega Jadrana«, da objavi obvestilo, oziroma moj odgovor, da nisem pisec reportaže »Luči in sence«, niti mi ni znano, kdo bi bil. Strinjam pa se z vsem, kar je napisano v pismu »Dve javni vprašanji...« in se pridružujem mnenju občinskih odborov SZDL Koper, Izola in Piran.
Mile Pavlin, l. r.
BERITE IN ŠIRITE
SLOVENSKI JADRAN
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: i. Moltere, 7. Kikladl, 14. Iliada, 15. rodilnik, 16. kislo 17 miner, 18, Tar. 19, avto, 20. panj 21 mena, 22, da, 23. mir, 25. gardina, -o, 28, pirat, 30. kavka, -b, 32. Motovun, 34. ser, 35., Ba, 36. Lika, 37. nart, 39. Oran, 41, Una, 42. Olimp, 44. sfera, 45- polemika, 47. neogen, 48. Asirija, 49. čumnata.
V Ljubljani bodo odprli 28. avgusta na Gospodarskem razstavišču V. jubilejni mednarodni vinski sejem, za katerega vlada v svetu izredno zali' manje. Za ocenjevanje in nagrajevanje prvovrstnih vin bo predloženih okrog 700 vzorcev iz vsega sveta. Ze sedaj so zbrani v Ljubljani vzorci iz Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije, Francije, Turčije, Grčije, Romunije, Španije, Velike Britanije, Jugoslavije, ZDA, Mehike, Alžira, Južne Afrike, Avstralije, Cipra, v kratkem pa bodo prispeli še vzorci iz Madžarske, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Malte, Izraela in še nekaterih
držav Amerike. Posebna komisija, v kateri bodo zastopniki Francije, Velike Britanije, Avstrije, Grčije, Italije, Zahodne Nemčije, Romunije, Sovjetske zveze, Madžarske, Češkoslovaške Cn Jugoslavije bo ocenjevala vina ter razdelila razen zlatih, srebrnih in bronastih kolajn ter diplom tudi poseben častni trak. k zlati kolajni »Sampion 59«. Ta vinski sejem bo brez dvoma dal vinogradnikom še več spodbude za proizvodnjo kakovostnega grozdja in šolanje vina, hkrati pa bo odprl široke možnosti za ugodnejše prodajanje vin.
P/l■ »BIHAČ« je 18. avgusta od-plula iz Amsterdama s tovorom za Jugoslavijo
P/l »DUBROVNIK« je 9. avgusta odplula z Reke v ZDA, kamor prispe S. septembra.
M/l »GORENJSKA« je 17. avgusta odplula iz Aqabe s tovorom za Reko.
P/l »LJUBLJANA« je 13. avgusta odplula iz. Ždanova s tovorom za Jugoslavijo, kamor bo pri-plida 22. avgusta.
M/l »MARTIN KRPAN« je 18. avgusta odplula iz Raše s tovorom za Dubrovnik.
P/l »NERETVA« je 18. avgusta odplula iz Dubrovnika v tujino.
M/l »PIRAN« je 8. avgusta plula mimo Colomba. na poti v Rotterdam.
P/l »POHORJE« je 16. avgusta priplula na poti v Evropo iz Rangoona v Kalkuto.
P/l »ROG« je 20. avgusta priplula iz Singaporea v Sakaide. Po odložitvi tovora bo nadaljevala vožnjo v Niigata.
P/l »ZELENGORA« je 3. avgusta odplula iz Houstona za Jugoslavijo, komar bo prispela 30. avgusta.
nad 30 držav * 5.000 vzorcev ^ 60.000 kupcev ir 1,500.000 obiskovalcev
iz države in sveta z vseh petih kontinentov
bo sodelovalo in obiskalo
od 5. d o 20. septembra 1959
© s tem, da bodo formirali na tej prireditvi največje mednarodno tržišče v tem delu © Evrope — garancijo poslovnega uspeha vsake gospodarske organizacije — za vsa-© kega državljana-obiskovalca najpopolnejnejšo informacijo o dejavnosti najrazličnej-© ših narodov
sodelujte!
OBIŠČITE!
OaOBOBOBOB OS OSOBOBOSOBOBOBOBOSOPI CD E CD □ CD Q CD E CD G CD □ CD H CD
0 a
0
D
0
□
o
□
o □
o □
o □
o
□
o
a
o
H
o
□
o
□
o □
Q
a
o ■
o □
o
o
o
s
a
o
najbolj poznana modna konfekcija
OTVARJA SVOJO NOVO
mo
dno L on^ehctjs L o tr^ouino
m 0
V	E3
0
E3
0
El
0 H
0 a
0 □
o
S3
0 ■
o
a
0 m
0 a
0 B
0
a
0 Q
0 B
n \j
H
0 B
0 a
0 B
0 13
0
B
bBOBOSOaonOBO0C)BO0OBOBOBOHOBOBOaOBOBOBOBOBOEOBC
Čevljarska ulica 19 (prej papirnica lipa)
V novootvorjeni trgovini boste lahko dobili moško, žensko in otroško konfekcijo najmodernejših krojev v najrazličnejših vzorcih
Velika izbira raznovrstnega moškega in ženskega perila ter volnenih in bombažnih trikotažnih tkanin po najnižjih dnevnih cenah
G -fc Vabimo vse cenjene potrošnike, da si ogledajo našo bogato izbiro 0
Naročili so mi, naj bom tokrat malo bolj kratek in naj ne grenim življenja domačinom in turistom, ko pa jih je tako in tako že muhasto vreme dovolj prizadejalo — kar nenadoma dež in hladno vreme sredi avgusta. Jaz osebno sicer trdno upam, da bo še salamensko vroče in bomo še precej piva spili (če bo le dala Juca zanj), preden se bo poletje umaknilo jeseni in zimi, vendar bom tokrat le poslušal in ne bom predolgovezen.
Ne morem si kaj, da ne bi omenil dogodka minuli petek ob devetih zvečer v koprski kavarni Loži. Spomnil me je na pregovor o bosi kovačevi kobili in šuštar-jevi babi. Tamkaj je namreč bila neka mamica s svojo triletno hčerko. Sama se je v jezi pohvalila, da je otroška negovalka in je bojda tudi res. Kako dobro zna negovati otroke, je dokazala prav na svoji hčerki. Ko je ta zaradi pozne ure sitna rila in hotela domov spat, jo je mamica na kar najbolj prepričljiv način poučila, da še ni čas za to; enostavno jo je prebutala. Ko so se prisotni gostje razburjali, jim je
krepko povedala, da to stori vsak dan trikrat, ker je mala neubogljiva. Jokajočega otroka so komaj pomirili, raztogotene matere pa jim seveda ni uspelo. Kako jim tudi bi, ko pa iz svojega poklica tako zatrdno ve, kako je ravnati z ' otroki —• le da jaz, Vane, ne vem, kam, bo ta sistem pripeljal njenega lastnega otroka. Druge pa menda lahko neguje le do nekaj tednov starosti.
Pritoževal sem se pred časom zoper hude razmere in otroški vrtec v letnem kinu — pa je potlej posegla vmes notranja služba in je šlo naprej kar v redu. Redki predrzneži, ki še niso dosegli predpisanih šestnajst let, so se sicer skrivaj še izmuznili sem in tja v kino, vendar pa je bil v glavnem po nekaj bolj ali manj hudih protestih le dosežen red. Pa ti pride neki oče, ki se dobro spozna na zakone, s svojim viladoletnim sinom v kino, prezirljivo pogleda napis, s katerim, je bil vstop- sinu prepovedan in mirno pravi biljeterju: »To zame ne velja. Če bo kaj .narobe, bom že jaz odgovarjal!« Skoda, da vam ne morem povedati za ime priza-
detega, ker so mi sicer povedali o grehu, grešnika pa mi nočejo izdati — pravijo, da bo za prvo silo dovolj, da ga gornje kaj nauči.
In še kratka iz Sečovelj. Pravzaprav prošnja. Moja prošnja. Prošnja za tisto nepodpisano, ki se jezi na sečoveljskega mesarja, da prodaja črvivo meso, se jezi na zanemarjeno čistočo po nekaterih krajih v Sečovljah,. da mi pošlje svoj naslov, ker jo bom le tako lahko uslišal in jo obiskal, da si potem skupaj ogledava vse sečoveljske pomankljivosti. Že vnaprej pa lepa hvala in na svidenje! Prihodnjič vam med drugim povem lepo zgodbico o kači velikanki na Nanosu, ki so jo bojda videli vipavski lovci in so o njej celo razpravljali na svojem sestanku pred časom.. Bomo videli, če bo potem na kakšen način ta zadeva le pojasnjena.
Za konec pa še ena prošnja. Prošnja, ki jo jaz, vaš prijatelj Vane, naslavljam na vse bralce, naročnike, sodelavce in prijatelje našega lepega slovenskega Jadrana, da mene in sebe ne pozabijo. Preskrbijo naj meni dela, njim samim pa bo v veliko zadoščenje, če se bo vzdignil prah, kjer bo treba. Hvala in lepo
pozdravljeni!.., . , ......
Vaš Vane
DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44,000,— dalje ter VESPE in MOTORJE,
nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, TRST, Ulica
Pieta 3 in nova trgovina na Trgu ospedale 6, Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavije.
TRISOBNO STANOVANJE z vrtom 111 parkom v centru Portoroža zamenjam za vsaj dvosobno v Kopru. Ponudbe na upravo lista pod »Ugodna priložnost«.
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za ustrezno v Kopru. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Zamenjava«.
AVTO OPEL PRODAM. Informacije: Emil Gerbec na ObLO Izola.
Manjše TRISOBNO STANOVANJE v centru Opatije (v I. nadstropju, balkon) zamenjam za dvosobno v Kopru, Izoli ali Portorožu. — Pojasnila pri Albertu Randiču v tiskarni »Jadran« v Kopru. DVOSOBNO, LEPO KOMFORTNO STANOVANJE v bloku v Semedeli zamenjam čimprej za tri- ali štirisobno tudi v Semedeli. Naslov v upravi lista. OBRTNA ZBORNICA EA OKRAJ KOPER bo priredila KROJNI TEČAJ za krojenje ženskih, moških 'in otroških oblek ter perila. Tečaj bo v prostorih zbornice v Kopru, Cesta JLA št. 22 v popoldanskih urah pod vodstvom strokovnega učitelja Dušana Fab-jana in bo trajal dva meseca. Prijave, ki jih je treba vložiti do 15. septembra, sprejema tajništvo Obrtne zbornice za okraj Koper, Koper, Cesta JLA št. 22, kjer boste dobili podrobnejše informacije. Na tečaj vabimo predvsem gospodinje in šivilje.
VSE V ENEM
IMENU!
—	KVALITETNO BLAGO
—	KONKURENČNE CENE
—	ENOLETNA GARANCIJA
—	SODOBNOST
—	PRAKTIČNOST IN NAJBOLJŠI SVETOVALEC V POHIŠTVENI STROKI
Trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom — Centrala za FLRJ — LJUBLJANA, Parmova 41
Vso opremo za gostinstva, šole, internate in trgovske hiše dobavlja LESNINA v najkrajšem času!
Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij pri Avtoturističnem podjetju »S LAV NI K« Koper
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta za:
11 AVTOMEHANIKOV 2 AVTOELEKTRICARJA
2	STROJNA KLJUČAVNIČARJA
3	KLEPARJE
1 ARHIVARJA 1 SALDAKONTISTA 1 FINANČNEGA KNJIGOVODJO 1 MATERIALNEGA KNJIGOVODJO
Pogoji: za delovno mesto pod št. 5 nepopolna srednja šola s prakso in za delovna mesta pod 6 do 8 dveletna praksa in popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola z večletno prakso v knjigovodstvu. — Osebni dohodki po tarifnem pravilniku podjetja.
Prijave sprejema tajništvo podjetja do 31. VIII. 1959.
Obrtno gradbeno podjetje »O B N O V A« v Izoli razpisuje naslednja delovna mesta za:
strojepisko
ki bi vodila tudi administrativna dela
večje število kvalificiranih
soboslikarjev in pleskarjev
večje število vajencev
zidarske, mizarske, soboslikarske in pleskarske stroke
Ponudbe pošljite na upravo podjetja pismeno, ali se predstavite osebno v tajništvu podjetja
TELgS
¥ 2 © © J A * i P © K T * SAH * TFSLESS
VZGOJA * § P
T lir §
* TELESWA ¥2
prihodnji Četrtek se začnejo
KOPRSKO »JADRO« ČISTI SVOJE VRSTE
Častno pokroviteljstvo je prevzel tovariš Albert Jakopič-Kajtimir — Tekmovalo bo 14 grafičnih podjetij v sedmih športnih panogah
Kakor smo že poročali, bodo med 27. in 30. avgustom v Kopru XII. grafične športne igre. Pokroviteljstvo je prevzel republiški odbor sindikata grafičarjev, častni pokrovitelj iger pa bo sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Albert Jakopič - Kajtimir.
Letošnje grafične športne igre bodo največja tovrstna prireditev po osvoboditvi. Prijavilo se je 14 podjetij: Ljudska pravica, Delo, Triglavska tiskarna, Blas-nikova tiskarna, Moškričeva tiskarna, Tomšičeva tiskarna, Mla-dniska knjiga, Gorenjski tisk, Mariborska tiskarna, Celjski tisk, Pomurski tisk, Kartonažna tovarna, Kuverta in Primorski tisk. Skupaj bo nastopilo nad 120 ekip z okrog 700 tekmovalci in tekmovalkami.
Spored pridvideva tekmovanja v nogometu, atletiki, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, balkanski štafeti in kegljanju. Nastopilo bo 68 moških ekip, 23 ženskih in 27 mladinskih. V vseh panogah bodo nastopili: Mladinska knjiga, Delo, Mariborska tiskarna in Celjska tiskarna.
Domačini (Primorski tisk) bodo nastopili v nogometu, atletiki (moški in mladinci), namiznem tenisu (moški in mladinci), v streljanju (moški) in balkanski štafeti. 2e več tednov se ¡skrbno pripravljajo in upajmo, da bodo dostojno zastopali primorske gra-fičarje. Med drugim so nogometaši odigrali med tednom prijateljsko tekmo z ekipo Tomosa in izgubili z 1:4. Glede na to, da je bila to njihova prva tekma, so kar zadovoljili.
. Kratek spored tekmovanj je naslednji:
Košarkarji koprskega okraja nadaljujejo s pripravami za Okrajno prvenstvo, ki se bo začelo 30. avgusta.
Med tednom so Koprčani povabili mladinsko moštvo ljubljanske Olimpije in zgubili srečanje s častno razliko. Ljubljančani so prikazali moderno košarko s hitrimi napadi in s točnimi meti na koš iz vseh položajev. Kaže, da so mladinci Olimpije pod dobrim strokovnim vodstvom, saj
JAVNO VPRAŠANJE
Športni objekt ali plesišče?
Posamezni člani odbora TVD Partizan v Kopru so sprožili idejo, naj bi na letnem telovadišču Partizana postavili betonsko ploščo, ki bi jo uporabljali kot plesišče. Ta zamisel vsekakor ni primerna iz več vzrokov. Predvsem je treba povedati, da je v Kopru in v okolici okrog 20 plesišč in ni prav nič potrebno graditi nove, najmanj pa seveda z denarjem športnih in telesnovzgojnih organizacij. Ne da bi bili proti plesu, ampak smo le za to, da bi najprej izkoristili neizkoriščene objekte, ki so za tako stvar primerni. Tu gre v prvi vrsti za betonsko ploskev bivše Aurore, verjetno pa je še precej drugih podobnih prostorov v Kopru, kjer bi lahko ob sobotah in nedeljah organizirali ples, če je že to ob tolikih plesiščih, ki jih imamo, sploh še potrebno.
Odločno pa je treba zavrniti zamisel posameznikov v Partizanu, da bi šel en sam dinar v te namene. Medtem ko nimamo v Kopru plavalnega bazena, ko razpada koprski stadion, ko so roko-metaši v nevarnosti, da ne bodo "mogli nastopiti v republiški ligi, ker nimajo igrišča, je res neprimerno o takih stvareh, kot je plesišče, sploh razpravljati, kaj da bi jih uresničevali. F /O.
četrtek, 27. avgusta: ob 7.30 na koprskem stadionu slovesna otvoritev, ob 8. uri na koprskem stadionu atletika, ob 14. uri na igrišču Partizana v Kopru, Radia Koper, Elektro Koper in Gasilskega voda odbojkarska tekmovanja, ob 18. uri v koprski telovadnici namizni tenis, in ob 18. uri na kegljišču v Izoli kegljanje.
sobota, 29. avgusta: ob 7. uri v strelskem domu v Izoli streljanje, ob 14. uri na nogometnih igriščih v Kopru in Izoli nogomet.
Nedelja, 30. avgusta: ob 8. uri
na koprskem stadionu nogomet, ob 9. uri pa prav tam balkanska štafeta.
Ob 14 bo v hotelu Triglav zaključna slovesnost z razglasitvijo rezultatov.
Organizator tekmovanja, Primorski tisk v Kopru, ld slavi letos desetletnico ustanovitve prve povojne primorske tiskarne, je
pripravil vse potrebno, da bodo letošnje Grafične igre v vseh pogledih uspele. Naj omenimo med drugim, da so izdali tudi lično brošuro, ki bo udeležence seznanila z vsemi podrobnostmi tekmovanja.
Pisali smo že o težavah, v katere je zašlo koprsko Jadro in ki niso le objektivnega značaja. Zaradi premajhnega prizadevanja tekmovalcev in zaradi neaktivnosti posameznih članov odbora so Koprčani med drugim povsem zatajili tudi na državnem prvenstvu v Zadru. Na enem svojih zadnjih sestankov pa je odbor kluba sklenil uvesti strogo disciplino. Prva posledica tega sklepa je bila prepoved enoletne-
ga nastopa tekmovalcu Mariu C-erkveniku. Le-ta se je namreč na državnem prvenstvu v Zadru nešportno vedel ter škodoval ugledu koprskih jadralcev.
Ta sklep je vsekakor treba pozdraviti, saj so zelo redki primeri, da bi klubi sami kaznovali nedisciplinirane igralce. Po navadi jih celo zagovarjajo, kar negativno vpliva ne samo na igralca, ampak tudi na moštvo kot celoto.
PRIHODNJI TEDEN BO KOPER ZNOVA
□ W
V soboto in v nedeljo bo v Piranu izbirno tekmovanje slovenske flote Star, ki se bo udeležila teden dni pozneje prvenstva XVII. distrikta v Kopru. Gre za izbor tekmovalcev, ki bodo skupaj s Koprčanom Fafangelom zastopali slovensko floto na tem tekmovanju.
Naj na kratko seznanimo naše bralce, kako je z organizacijo:
Jesenski del prvenstva v republiški in okrajni košarkarski ligi se bo pričel v nedeljo, 30. avgusta. Izjemoma bo nastopilo že teden dni poprej moštvo Partizana iz Ilirske Bistrice, ki mora odigrati zaostalo tekmo iz zadnjega kola spomladanskega dela prvenstva s Proletarcem iz Zagorja ob Savi. Srečanje bo v soboto zvečer pod reflektorji na zagorskem betonskem igrišču. Partizan odhaja v Zagorje kljub 14-dnev-nim pripravam, ki jih je vodil aktivni igralec ljubljanske Olimpije Baje, pesimistično razpoložen, saj je znano, da Proleta-
prav lepo uveljavljajo načelo: vsi igralci morajo znati napadati in braniti.
Koper je nastopil s kombiniranim moštvom in je prikazal kar zadovoljivo igro. Opazili smo, da sistematično vadijo in da so precej napredovali v taktičnih zamislih in v metanju na koš. Najboljši igralec pri domačinih je bil Jakomin.
rec na domačih tleh z enakovrednimi moštvi vselej zmaga.
*
Letošnje košarkarsko prvenstvo Slovenskega Primorja za člane in mladince bo v drugi polovici septembra. Postojnska košarkarska podzveza je že določila kraja, kjer bo prvenstvo. Članska moštva se bodo srečala v Ilirski Bistrici, mladinska pa v Tolminu. Organizacijo tekmovanj bosta prevzeli tamkajšnji društvi Partizan, istočasno s članskim prvenstvom pa bodo v Ilirski Bistrici tudi izpiti za nove košarkarske sodnike.
*
G. S. Portuale iz Trsta bo priredil v začetku septembra dvodnevni košarkarski turnir, na katerem bosta poleg dveh tržaških in po ene madžarske in ameriške ekipe nastopili tudi moštvi Jesenic in Partizana iz Postojne. Naši moštvi bosta s sodelovanjem na turnirju v Trstu vrnili obisk tržaškim košarkarjem, ki so že nekajkrat nastopili v Sloveniji. Partizan iz Postojne se je že dvakrat srečal z njimi in jih obakrat po enakovredni igri premagal.
M. A.
KOPRSKI NOGOMETAŠI PRED ZAČETKOM JESENSKE SEZONE
Pred začetkom jesenske nogometne sezone smo obiskali enega najaktivnejših članov odbora koprskega nogometnega kluba Borisa Košeleta in mu zastavili nekaj vprašanj.
njeni kot najboljši na tekmova-
Ljubitelji nogometa v Kopru ze več let pričakujejo, da bomo končno tudi v tem mestu sestavili kvalitetno enajstorico. Kakšne so letošnje možnosti za uresničitev teh želja?
Mi že vsa leta gradimo naše moštvo na mladih igralcih. Naša mladinska enajstorica je letos osvojila drugo mesto v Sloveniji, posamezni igralci pa so bili oce-
ROKOMET KOPER ŠE ZMERAJ BREZ IGRIŠČA
Na prvenstvu Slovenije v rokometu, ki se začne 13. septembra, bosta sodelovali tudi moška in ženska ekipa koprskega Partizana. Igralci in igralke so že začeli s treningi na zasilnem igrišču.
Udeležba obeh koprskih ekip v republiški ligi pa je še zmeraj problematična, ker nimajo ustreznega igrišča. Novo igrišče so dogradili približno 40 odstotno, zdaj pa dela že nekaj tednov počivajo. Skrajni čas je, da pristojni forumi poskrbe za dograditev igrišča, saj sredstva so zagotovljena iz sklada na promet z alkoholnimi pijačami.
nju. S tega stališča se nam torej obeta zadovoljiva perspektiva. Vendar to ni dovolj, kajti dobri igralci brez trenerja ne morejo napredovati. Za trenerja pa je potreben denar, ki ga mi nimamo. Letos smo ta problem še zadovoljivo rešili, saj smo dobili izkušenega trenerja iz Kranja, ki je pristal za razmeroma skromno vsoto uriti moštvo. Mladinsko moštvo pa bo še naprej vadil član prvega moštva Turčinovič.
Ali imate kake okrepitve in kakšno je razpoloženje igralcev pred začetkom jesenske sezone?
V naše vrste je pristopil odlični igralec kranjskega Triglava Pogačnik, ki so ga službeno premestili v Koper. Iz istih razlogov se je vključil v Koper tudi vratar ajdovskega Primorja Rajko. Razen tega bodo letos nastopili v prvem moštvu naši odlični mladinci Medica, Uljčnik, Vatovec in Furlanič. Razpoloženje med igralci je dobro in skušali bomo osvojiti eno izmed prvih mest.
Kako pa je s treningi in drugimi pripravami?
S treningi smo pravkar pričeli. Vadili bomo intenzivno — trikrat
tedensko, pri čemer bomo posvetili vso pozornost kondiciji in tehničnemu izpopolnjevanju. Organizirali bomo tudi več trening tekem, predvsem s primorskimi moštvi, kajti nasprotnikov si ne moremo privoščiti zaradi pomanjkanja denarja.
Nekaj časa ste bili v težavah zaradi igrišča in rekvizitov?
Težave so v glavnem ostale, čeprav smo igrišče nekoliko popravili s prostovoljnim delom prebivalstva. Toda pri takem športnem objektu enkratna akcija ne more rešiti problema, saj je potrebno stalno vzdrževanje. Lahko trdim, da nam koprske gospodarske organizacije nudijo razmeroma malo pomoči in da smo z marsikaterim slovenskim mestom v neenakopravnem položaju. Zavedati se moramo, da se nogomet pri nas kljub vsej prizadevnosti funkcionarjev in igralcev ne bo razvil, če ne bomo imeti osnovnih finančnih sredstev. Mi lahko na primer danes postavimo na igrišča dve mladinski in štiri pionirska moštva, toda vprašanje je, kje bomo dobili opremo za vse te igralce, saj smo s težavo spravili rekvizite skupaj za prvo moštvo. Za ureditev našega gmotnega položaja bo potrebno vsestransko razumevanje Kopra in bližnje okolice.
Vse jadrnice Mase Star so vključene v mednarodno organizacijo s sedežem v New Yorku. Vsako leto so tekmovanja zapr-venstvo flot (najmanj pet jadrnic skupaj), nato prvenstva distrik-tov (vsega skupaj je na svetu 18 distriktov — okrajev) in na koncu še svetovno prvenstvo.
Na prvenstvu XVII. distrikta v Kopru bo tekmovalo 12 flot iz štirih držav (Jugoslavija, Zahodna Nemčija, Švica in Avstrija) z 29 jadrnicami. Jugoslavijo bodo zastopale tri flote: slovenska, dalmatinska in kvarnerska. Naj omenimo, da bo Slovenija prvič nastopila s svojo floto jadrnic Star.
Prvenstvo sedemnajstega distrikta bo v organizaciji Brodarske zveze Slovenije med 30? avgustom in 5. septembrom. Pokroviteljstvo je prevzel podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek - Luka.
Takoj po končanem prvenstvu distrikta bo v koprskem zalivu tradicionalna koprska regata. Le-
JADRANJE V DVOBOJU Z IZOLO KOPRČANI USPEŠNEJŠI
V soboto in v nedeljo je bil v Izoli dvoboj med koprskim Jadrom in domačo Burjo v klasi jadrnic Snipe. Pred okrog tisoč gledalci so bili Koprčani uspešnejši. Prvo mesto sta namreč osvojila Vojko Petrič in Igor Ma-raš iz Kopra na »Delfinu«. Druga sta bila Izolčana Franc Pokom in Mitja Zornada na »Mojci«. Tretje mesto sta zasedla Vojko Čok in Dušan Venturini iz Kopra na »Črtu«, četrta pa sta bila domačina Saša Majerič in Franc Želan na »Metki«.
tos bo ta prireditev že četrtič. Najbolj zanimivo tekmovanje bo seveda jadrnic tipa Star, saj bodo zbrani najboljši tekmovalci XVII. distrikta ter tekmovalci iz Italije, ki so vključeni v XIV. distrikt in znani po svojih veščinah in odličnih jadrnicah. Zanimivo bo seveda tudi tekmovanje jadrnic Snipe, kjer si lahko domačini glede na domači teren ter na razmeroma dobre plovne objekte obetajo nekaj uspehov.
WMmTVEf
KOPER: 25. avgusta ob 20.3D uri VEČER ITALIJANSKIH POPEVK — San Remo 59 — Neapelj. PORTOROŽ: 27. avgusta ob 20.30 uri VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE V PESMI IN PLESU.
Nedelja, 23. avgusta 8.00 Kmetijska oddaja: »Kaj nam bo prinesel zakon o Izkoriščanju kmetijskih proizvodov — Razgovor o ko-bariški mlekarni« — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Nedeljska reportaža: »Nedelja na Škofijskem bloku« — 9.15 Zabavni zvoki
—	13-30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti
—	15.10 Spored domačih skladb in popevk.
Ponedeljek, 24. avgusta 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Zabavna glasba — 14,30 Športna oddaja — 14,40 Izbrane melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Veseli tržiški kvintet.
Torek, 25. avgusta 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Odlomki iz oper — 14.30 Sola inživljenje: »Ob bazenu pri Zusterni je prijetno« — 14.50 Glasbena medigra
—	15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba
—	15,30 Z narodno pesmijo in plesom po domovini.
Sreda, 28. avgusta 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni zapiski — 14.40 Narodni odmevi — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.40 Primorski pevski zbori.
Četrtek, 27. avgusta 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.S0 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Operetna glasba — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15.30 Dalmatinske popevke.
Petek, 28. avgusta 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.40 Domače aktualnosti: »Kako je založen trg v obalnem področju« — 15.40 Skladbe za saksofon.
Sobota, 23. avgusta 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Popevke in ritmi od tu in tam 14.30 Iz albuma priljubljenih melodij
—	15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Iz delovnih kolektivov.
Trgovsko podjetje
»MAVRICA»
V IZOLI
sprejme takoj večje število vajencev in vajenk v uk za: DROGERIJSKO STROKO, MANUFAKTURNO STROKO IN V PRODAJALNO Z ELEKTROMATERIALOM
Pogoji: dokončana osemletna šola. Prošnje pošljite na upravo podjetja v Izolo.
Predsednik italijanske ro publike Gvctnchi je svoji poletne počitnice preživel ob jezeru Verney, kjer je vsako jutro že navsezgodaj namakal trnek v hladne je-zerske vode, bogate ž ribami. Na sliki ga vidimo, ko ugotavlja, da ima ujeta postrv pravšno mero
PIPELINE SZ — ČSK
Za svojo kemično industrijo uvaža CSR iz SZ velike količine surove nafte. Potrebe rastejo iz leta v leto. Leta 1965 računajo, da se bo uvoz 4,5 krat povečal, deset let kasneje pa že desetkratno v primeri z uvozom leta 1957. Transport tolikšnih množiirt nafte zahteva vedno nove vagone-eisterne in otežkoča železniški promet. Iz teh razlogov se je CSR odločila za cevovod, po katerem bo nafta pritekala iz SZ naravnost v CSR ¡n bodo stroški za črpanje ene tone nafte najmanj desetkrat manjši kot po železniškem prevozu. Z gradnjo naftovoda bodo pričeli 1961, tri leta kasneje pa se bo pričela pretakati po njem surova nafta.
Sovjetska ilustrirani časopisi so objavili gornjo fotografijo celotne posadke geofizikalne balistične rakete. Posneta je bila tik pred uspešno izstrelitvijo rakete na njeno pot okoli Zemlje, vendar pa časopisi ne javljajo, če so se vesoljski potniki tudi vrnili na naš planet.
METULJI — SELIVCI
Ne le ptice, tudi nekateri metulji začutijo v sebi slo po potovanju. Cim nastopi pomlad, zgrabi v južnih deželah živeče metulje nek notranji! nemir in lepega dne se dvignejo na daljno pot proti severu in mu ubogljivo sledijo. Pot jih vodi čez morske: ožine in čez visoke planine. Ako j' h zaloti vihar, jih zanese kdo ve kam. Dostikrat so gorski , ledeniki posejani z mrtvimi metulji.
Metulje selivcc je lahko spoznati, tudi če ne letijo v rojih. Z razcefranimi krili drvijo premo naprej kot bi jih vlekel tajinstven magnet, Dosežejo brzino do 120 km na uro.. Cm dospejo na cilj, zlezejo jajčeca in poginejo. Mladiči, ki se razvijejo po celotni preobrazbi, jo še ob najlepšem cvetju in obilio; hrane ubere-jo proti jugu, od koder so prišli njihovi starši, kot bi vedeli, da bo tam goni kaj kmalu zima. Seli se tudi več naših, metuljev. Med njimi najbolj znan je kapusov belin. Da bi zasledovali njihovo pot, jih raziskovalci označujejo z barvo.
Več kot dva meseca pred postavljenim rokom so v SZ dokončali dela za izgradnjo naftovoda in cevovoda za zemeljski plin iz Serpuhova v Leningrad — odcep z glavnega voda, po katerem dobiva Moskva zemeljski plin iz Stavropo-la — ker so se pri teh delih prvič kot izdatne pomoči poslužili velikih helikopterjev (na sliki)
— Brez besed.
V ZDA bodo morali znova spremeniti zastavo. Dolgo je imela 41) zvezdic, nedavno je s priključitvijo Alaske v ameriško državno družino dobila 49, sedaj pa se jiim je pridružila še petdeseta: Havajsko otočje. To je osem velikih in več manjših otokov v severnem predelu Tihega oceana daleč od zahodnih obal ZDA. Ameriška posest je otočje že od Ista 1900. Svet je vulkanskega porekla in zelo bogat, pa tudi zelo rodoviten. Mimo kave in rib so glavni (izvozni predmeti sladkor, kopra in ananas. Izredno ,ie razvit tujski promet. Otoške obale so čudovite, saj slovijo Havaji kot biser Južnega morja, Ho-nolulu, glavno mesto otočja, je med najprometnejšimi tiho-morskim; lukami, njegovo letališče je najbolj obiskovano
Gornja stavba v obliki velikega cilindra je prva okrogla kino dvorana, ki so jo zgradili v Moskvi. Notranjost ima podobo arene, vendar pa za gledalce ni sedežev, marveč ti spremljajo dogajanja na usločenem platnu kar stoje in se lahko poljubno premeščajo z mesta na mesto. Pravijo, da se filmsko dogajanje na takšen način fantastično naravno približa gledalcem. Kako se bo' izum obnesel, pa bo povedala prihodnost. Vsekakor je velika zapreka širšemu razvoju te vrste dvoran omejen prostor za gledalce, kar občutno podražuje prikazovanje filmov.
na Pacifiku Otoško prebival-stvo — fi.l3.ouu c.°eb — je. pisana mešanica Havajeev, .Japoncev, Kitajcev, Američanov, Spancev, Portugalcev in me-šaneev vseh plemen. V zgodovino je stopilo otočje leta 1778, ko se ije tam izkrcal največji angleški morjeplovec James Cook, ki ga je naslednje leto prav na Havajih doletela nasilna smrt.
VSESTRANSKO
MILIJONSKO PRESELJEVANJE
— Nocoj nisem mogel niti oče-ca zatisniti: manjkal mi je en »cvek« v deski!
Vztrajni Nizozemci so v nekaj sto letih iztrgali rnorju velike površine plodne zemlje, ki je sicer gosto naseljeni deželi vedno primanjkuje, Menda je ta dežela najbolj razvita v pogledu intenzivnega obdelovanja zemlje, saj so vsepovsod skoraj sami vrtovi. Morju ugrabljena zemlja leži niže, kakor je morska gladina, ki jo obkroža. Zato je ta zemlja zavarovana z nasipi, hkrati pa vsa prepre-žena s kanali za namakanje, v katere se steka vsa odvečna voda. Kadar je je preveč, jo je treba seveda izčrpavali v morje, kar avtomatično opravljajo vetrne črpalke, ki jih vidite na sliki.
UPORABNE SPOJKE
Izredno velika poraba pisarniških spojk je v Angliji privedla do preiskave. Statistiki so podali sledeče poročilo: Izmed 100 spojk jih uporabniki med telefonskimi razgovori zvijejo 14, med delovnim časom jih uničijo 19, kot zadnjo rešitev pri raztrganih podvezah jih uporabijo 7, kot zobotrebec 5, še 3 pa pridejo na vrsto za čiščenje pi'p. Med 100 spojkami jih služi svojemu pravemu namenu komaj 52.
Otoška republika Indonezija je kaj nesorazmerno naseljena. Medtem ko sta otoka Java in Bali daleč preobljude-na in je njuna zemlja izkoriščena do zadnjega, sta celo največja dva otoka, Borneo in Sumatra, le redko naseljena, velik del zemlje pa je tam še neobdelan. Da se stanje vsaj delno izenači odnosno izboljša bo v teku enega desetletja iz predbljudenih krajev preseljenih na ostale otoke 11 milijonov prebivalcev. To bo preseljevanje ljudstev, kot ga zgodovina še ne pozna.
»Danes jo bom premotil,« je Cok naznanil naslednje jutro. »Ti pomij posodo, Dimač. Bom takoj nazaj, ce se ne razpočim, ko ji bom kazal zlato. Z moškim bi človek že še trgoval. Z ženskami je pa križ. Kar srce me boli, ko vidim, kako ti znajo kupca zavračati. Človek bi mislil, da so tista njena jajca iz suhega zlata.«
Ko se je Dimač popoldne vrnil v kočo, se je Čok ukvarjal z bolno Sally. Vtiral ji je mazilo v ogoljeni rep in zrl predse s tako pustim in praznim obrazom, da so Dimača prešinile čudne slutnje.
»Vse po sreči?« ga je Čok brezbrižno vprašal, ko sta nekoliko minut molčala.
»Kaj še!« je Dimač dejal zlovoljno. »Pa ti, kaj si opravil pri Indijanki?«
Čok je zmagoslavno mignil z glavo proti vedru, ki je stalo na mizi. »Po sedem dolarjev sem jih plačal,« je priznal, ko je nekaj časa molče drgnil psico.
, »Jaz sem mu pa končno ponujal po deset dolarjev za jajce,« je pripovedoval Dimač, »pa mi je nazadnje izjavil, da jih je že prodal. Slaba se nama obeta, Čok. Nekdo se nama je vmešal v kupčijo. Teh osemindvajset jajc nama lahko. napravi velike preglavice. Vidiš, podjetje nama bo, Ie tedaj uspelo, če dobiva v najino pest vse do zadnjega...«
Umolknil je in uprl pogled v tovariša. V hipu se je Čok čisto spremenil. Obšlo ga je razburjenje, ki ga je komaj brzdal trezen premislek. Zaprl je škatlo z mazilom, . počasi in temeljito si je otrl roke ob kosmati kožuh psice,
vstal, stopil v kot, pogledal tam na toplomer in se počasi vrnil. Z nenavadno nizkim, tihim in pretirano vljudnim glasom je dejal:
»Bodi tako prijazen, povej mi še enkrat, koliko jajc ti ni prodal tisti možakar?«
»Osemindvajset.«
»Hm,« je sam pri sebi zamrmral Čok in pokimal z glavo, kakor da mu je zdaj vsa zadeva postala jasna ko beli dan. Potem se je s pritajeno jezo ozrl na peč. »Veš kaj, Dimač? Poiskati si bova morala novo peč. Kurišče je pregorelo do pečice, tako da mi ves prepeeeneb okadi.«
»Pojdita se solit, ti in tvoja peč!« se je raztogotil Dimač, »in mi rajši povej tisto glede jajc.«
»Jajc? Tisto glede jajc bi rad vedel? Dobro! Bodi torej tako prijazen in obrni svoje ljubeznive in prekrasne oči proti tistemu vedru na mizi. Ali ga vidiš?«
Dimač je prikimal.
»Dobro. Zdaj ti bom pa eno povedal, samo eno in nič več. V tistemle vedru je natančno, točno, ne eno manj ne eno več, prav osemindvajset jajc in za vsakega teh salamenskih klopotcev sem plačal natačno sedem velikih, okroglih, železnih dolarjev. Če misliš, da nujno potrebuješ nadaljnjih podrobnosti in pojasnil, sem pri volji odgovarjati.«	•".'..
»Nadaljuj,« je zahteval Dimač.
»Tisti postopač, ki si z njim trgoval, je velik, široko-pleč Indijanec, kajne?«
Dimač je prikimal in ponavljal to kretnjo pri vsakem nadaljnjem vprašanju.	1
»Na eni strani mu manjka pol lica/ ker ga je nekoč pobožala nežna taca golobradega grizli ja. Ni res? Kupčije s psi. Ni res? Pravijo mU Jim Brazgotina.. Sem pogodil? Ali.veš, kam cikam?« ... , '. ,' .
»Hočeš reči, da sva gonila ceno—:«
»Drug proti drugemu. Kakopak; Tista indijanska babriica je njegova žena in njuna hiša štdji na griču za
bolnišnico. Da se n:si ti vmes vtaknil, bi mi bila prodala, tista jajca po dva dolarja.«
»Saj bi jih bil tudi jaz dobil po taki ceni, da nisi ti, človeče, tako zagrizeno kvaril kupčije,« se je smejal Dimač. »Sicer pa prava reč! Z mirno vestjo lahko rečeva, da so vsa jajca, kar jih Dawson premore, najina. To se pravi, da sva na konju.«
Prihodnjo uro je Čok porabil za to, da je na robu tri leta starih časnikov nekaj eečkal s končkom svinčnika. Čim bolj zavite in nečitljive so postajale njegove čiričare, tem bolj se mu je svetil obraz.
»Na, pa sem ga le dokončal,« je končno dejal. »Lepo, kajneda? Zdaj ti bom pa povedal, koliko je našega računa. V tem hipu imava natanko devet sto triinsedemdeset jajc. Stanejo naju dva tisoč sedem sto šestdeset dolarjev, če računam zlati prah po šestnajst dolarjev unčo in Črtam zapravljeni čas. Zdaj me pa lepo poslušaj. Če se nama posreči, da naprtiva Hudourniku jajce po deset dolarjev, bo znašal čisti dobiček natančno šest tisoč deVet sto sedemdeset dolarjev. To je čedno knjigovodstvo, vidiš. Da boš vedel, če bi te slučajno kdo vprašal, kako in kaj. Pristopam k podjetju s polovico glavnice. Kar udari, Dimač! Tako sem zadovoljen, da se kar topim od hvaležnosti.«:
Tisto noč ob enajstih je nekdo nenadoma prebudil Dimača iz najslajšega sna. Bil je Čok. Njegov kožuh je dihal oster mraz, in roka, ki se je dotaknila Dimačevega lica, je bila ledenohladna.
»Kaj pa je že spet?« je zagodrnjal Dimač. »Ali je Sally izgubila še tistih nekaj kocin?«
»Ne. Ampak imam dobre novice, in ti jih moram povedati. Govoril sem s Slavovičem oziroma Slavovič je govoril, z mano, kajti on je začel pregovarjati. Rekel mi je: ,Čok, rad bi se pogovoril s teboj glede tistih jajc. Do zdaj sem molčal. Nihče ne ve, da sem ti jih prodal. Če pa .iščeš dobička, ti samo mene poslušaj, pa bo> dobro;* In mi. je povedal, kako in kaj. No, kaj misliš, kaj mi je namignil?« ;,-.;•■:	■ ;-r ■• • ..	•:•'.■.-••
»Kar naprej!'Ven z besedo!«'-''■'' " ' ■'	■""