© Avtor(ji). Imetnik licence: Državni svet Republike Slovenije. Distribuirano pod pogoji licence Priznavanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna (CC-BY-NC 4.0), ki dovoljuje deljenje v nekomercialne namene pod pogoji priznanja avtorstva. Naslov: Pokrajine v Sloveniji (predlog pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) Uredniki: izr. prof. dr. Boštjan Brezovnik (Univerza Maria Curie-Skłodowska, Fakulteta za pravo in administracijo; Nova univerza, Evropska Pravna fakulteta; Inštitut za lokalno samoupravo Maribor), izr. prof. dr. Samo Drobne (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo), izr. prof. dr. Borut Holcman (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta), prof. dr. Žan Jan Oplotnik (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta), izr. prof. dr. Gorazd Trpin (Inštitut za upravno pravo Ljubljana) Strokovna skupina: izr. prof. dr. Boštjan Brezovnik (Univerza Maria Curie-Skłodowska, Fakulteta za pravo in administracijo; Nova univerza, Evropska Pravna fakulteta; Inštitut za lokalno samoupravo Maribor), izr. prof. dr. Borut Holcman (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta), zasl. prof. dr. Fanc Grad (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), prof. dr. Danilo Zavrtanik (Univerza v Novi Gorici), prof. dr. Matej Avbelj (Nova univerza), zasl. prof. dr. Ciril Ribičič (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), prof. dr. Ludvik Toplak (Alma Mater Europaea), prof. dr. Igor Kaučič (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), prof. dr. Rajko Pirnat (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), doc. dr. France Križanič (EIPF Ekonomski inštitut d.o.o.), izr. prof. dr. Senko Pličanič (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), izr. prof. dr. Gorazd Trpin (Inštitut za upravno pravo Ljubljana), prof. dr. Saša Zagorc (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), zasl. prof. dr. Albin Igličar (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), izr. prof. dr. Marko Kambič (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), doc. dr. Mitja Horvat (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), doc. dr. Jernej Podlipnik (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), doc. dr. Bruna Žuber (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), as. Boštjan Koritnik (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), dr. Milan Ojsteršek (Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko), mag. Albin Bregant (Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko), doc. dr. Štefan Čelan (Znanstveno-raziskovalno središče Ptuj), prof. dr. Miro Haček (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede), izr. prof. dr. Vladimir Prebilič (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede), izr. prof. dr. Irena Bačlija (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede), doc. dr. Simona Kukovič (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede), prof. dr. Polonca Kovač (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo), doc. dr. Benjamin Lesjak (Univerza na Primorskem, Fakulteta za management), doc. dr. Samo Drobne (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo), doc. dr. Ivan Žagar (Občina Slovenska Bistrica), prof. dr. Jurij Toplak (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta), izr. prof. dr. Aleš Ferčič (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta), prof. dr. Bojan Tičar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede), prof. dr. Žan Jan Oplotnik (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta), prof. dr. Borut Bratina (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta), izr. prof. dr. Dušan Jovanovič (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta), izr. prof. dr. Mitja Slavinec (Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko), doc. dr. Franjo Mlinarič (Kozminski univerza Varšava), izr. prof. dr. Jernej Letnar Černič (Nova univerza, Evropska pravna fakulteta), dr. Dušan Štrus (Državni svet Republike Slovenije), prof. dr. Matjaž Mikoš (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbenštvo in geodezijo), doc. dr. Iztok Rakar (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo), mag. Ingrid Pušenjak (Inštitut za avtorsko pravo), Miran Janežič (Geodetski inštitut Slovenije), mag. Roman Rener (Geodetski inštitut Slovenije), doc. dr. Dejan Valentinčič (Nova univerza, Evropska pravna fakulteta), izr. prof. dr. Slobodan Dujić (Nova univerza, Evropska pravna fakulteta), prof. dr. Franc Marušič (Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko), dr. Matjaž Geršič (ZRC SAZU – Geografski inštitut Antona Melika), dr. Marjan Ravbar (ZRC SAZU – Geografski inštitut Antona Melika), prof. ddr. Ana Vovk Korže (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta), prof. dr. Marko Novak (Nova univerza, Evropska pravna fakulteta), dr. Aleš Smrekar (ZRC SAZU – Geografski inštitut Antona Melika), mag. Marko Starman (Nova univerza, Evropska pravna fakulteta), doc. dr. Janez Nared (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije; ZRC SAZU – Geografski inštitut Antona Melika), dr. Peter Kumer (ZRC SAZU – Geografski inštitut Antona Melika), zasl. prof. dr. Dušan Plut (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta), prof. dr. Aleksander Panjek (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za humanistične študije), Rok Pleterski Puharič (Odvetniška pisarna Pleterski Puharič); doc. dr. Aleksij Mužina (Fakulteta za management in pravo Ljubljana; Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o), mag. Milan Martin Cvikl (Zavod za sodelovanje v regiji, Jadranski svet), Tomaž Banovec Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 107977987 ISBN 978-961-6453-71-4 (PDF) Založnik: Državni svet Republike Slovenije Šubičeva 4, 1000 Ljubljana, Slovenija www.ds-rs.si, gp@ds-rs.si Odgovorna oseba založnika: dr. Dušan Štrus, sekretar Državnega sveta RS Leto izdaje: 2022 Cena: brezplačen izvod Kartografski prikaz: izr. prof. dr. Samo Drobne Pokrajine v Sloveniji (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) Uredniki: Boštjan Brezovnik Samo Drobne Borut Holcman Žan Jan Oplotnik Gorazd Trpin Ljubljana, 2022 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin Pokrajine v Sloveniji (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) BOŠTJAN BREZOVNIK, SAMO DROBNE, BORUT HOLCMAN, ŽAN JAN OPLOTNIK & GORAZD TRPIN 1 Povzetek V zborniku so objavljeni predlogi pokrajinske zakonodaje, in sicer: Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/, Zakon o pokrajnah /ZPok/ s pregledom pristojnosti in nalog pokrajin ter Zakona o financiranju pokrajin /ZFPok/, ki jih je, na temelju predlogov pokrajinske zakonodaje pripravljene v mandatnem obdobju Državnega zbora RS 2004-2008 in mnenj ter predlogov slovenskih občin pripravila strokovna skupina Državnega sveta Republike Slovenije za pripravo pokrajinske zakonodaje. Vsebina zbornika je pripravljena z namenom seznanitve širše zainteresirane javnosti s predlogi pokrajinske zakonodaje, ki jo bo Državni svet Republike Slovenije posredoval v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije. Ključne besede: • pokrajine • ustanovitev pokrajin • financiranje pokrajin • naloge pokrajin • Slovenija NASLOVI UREDNIKOV: dr. Boštjan Brezovnik, izredni profesor, Univerza Maria Curie-Skłodowska, Fakulteta za pravo in administracijo, Plac Marii Curie-Skłodowskiej 5, 20-031 Lublin, Poljska, epošta: bostjan.brezovnik@umcs.pl; Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Delpinova 18b, 5000 Nova Gorica, Slovenija, epošta: bostjan.brezovnik@epf.nova-uni.si; Inštitut za lokalno samoupravo Maribor, Smetanova ulica 30, 2000 Maribor, Slovenija, epošta: bostjan.brezovnik@lex-localis.info. dr. Samo Drobne, izredni profesor, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, epošta: samo.drobne@fgg.uni-lj.si. dr. Borut Holcman, izredni profesor, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor, Slovenija, epošta: borut.holcman@um.si. dr. Žan Jan Oplotnik, redni profesor, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Razlagova ulica 14, 2000 Maribor, Slovenija, epošta: zan.oplotnik@um.si. dr. Gorazd Trpin, izredni profesor, Inštitut za upravno pravo Ljubljana, Lampetova ulica 11, 1000 Ljubljana, Slovenija, epošta: gorazd.trpin@gmail.com. © 2022 Državni svet Republike Slovenije Dostopno na http://www.ds-rs.si. © Avtor(ji). Imetnik licence: Državni svet Republike Slovenije. Distribuirano pod pogoji licence Priznavanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna (CC-BY-NC 4.0), ki dovoljuje deljenje v nekomercialne namene pod pogoji priznanja avtorstva. POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin Predgovor Pred vami je obsežno zakonsko gradivo, ki naj vam služi kot dober in strokovno podkovan predlog o tem, kaj prinaša nova pokrajinska zakonodaja za državo in lokalne skupnosti, predvsem pa, kaj bomo državljanke in državljani izgubili, če temu vprašanju v dani situaciji ne bomo namenili primerne teže in pozornosti. S pričujočim zbornikom Državnega sveta Republike Slovenije želimo predstaviti predlog pokrajinske zakonodaje, ki jo je ob upoštevanju mnenj in predlogov slovenskih občin, pripravila Strokovna skupina Državnega sveta Republike Slovenije za pripravo pokrajinske zakonodaje. V Državnem svetu Republike Slovenije smo nalogo koordinatorja priprave zakonskih podlag vzeli resno in odgovorno, pa tudi brez fige v žepu. Prav zato si ta proces želimo izpeljati do konca na vse-vključujoč način, strokovno in transparentno. Biti del procesa, naj si gre za posameznika, organizacijo, krajevne in lokalne skupnosti, politične skupine ter nevladne asociacije, je pomembna državotvorna naloga, ki jo zmore vsak udeleženec. Veseli bomo, če se nam pridružite na tej poti. Hvala vam za dosedanje izkazano zaupanje ter vse dobro vam želim. Alojz Kovšca, predsednik Državni svet Republike Slovenije POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin Kazalo Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/........................................................... 1 1 Uvod................................................................................................................... 1 1.1 Teritorialna decentralizacija ............................................................................... 2 1.2 Upravna decentralizacija .................................................................................... 2 1.3 Politična decentralizacija ................................................................................... 3 1.4 Fiskalna decentralizacija .................................................................................... 4 2 Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona ........................................................ 7 3 Cilji, načela in poglavitne rešitve ..................................................................... 10 3 Mnenja občin in zainteresirane javnosti k osnutkom pokrajinske zakonodaje ....................................................................................................... 38 4 Mnenja občin o teritorialnih členitvah Slovenije na pokrajine ........................ 90 5 Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva .......................................................................................................... 115 6 Prilagojenost ureditve pravu evropske unije .................................................. 117 7 Primerjalna pravna ureditev v državah članicah evropske unije .................... 117 7.1 Francija .......................................................................................................... 117 7.2 Nemčija .......................................................................................................... 118 7.3 Češka republika .............................................................................................. 118 8 Druge posledice sprejema predloga zakona ................................................... 118 9 Besedilo členov z obrazložitvami .................................................................. 119 Zakon o pokrajinah /ZPok/ ......................................................................... 149 1 Uvod............................................................................................................... 149 1.3 Politična decentralizacija ............................................................................... 151 1.4 Fiskalna decentralizacija ................................................................................ 152 3 Cilji, načela in poglavitne rešitve ................................................................... 157 4 Ocena finančnih posledic sprejetja zakona .................................................... 163 5 Vpliv ustanovitve pokrajin na črpanje evropskih sredstev (Rok Pleterski Puharič) ........................................................................................... 165 6 Prilagojenost ureditve pravu evropske unije .................................................. 169 7 Primerjalna pravna ureditev v državah članicah evropske unije .................... 169 7.1 Francija .......................................................................................................... 169 7.2 Nemčija .......................................................................................................... 170 7.3 Češka republika .............................................................................................. 170 8 Druge posledice sprejema predloga zakona ................................................... 170 9 Besedilo členov z obrazložitvami .................................................................. 171 ii POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Kazalo Pristojnosti in naloge pokrajin ................................................................... 219 1 Državna ureditev Slovenije ............................................................................ 219 1.1 Ustavna ureditev ............................................................................................ 219 1.1.1 Splošni državni akti, simboli in prazniki ....................................................... 219 1.1.1.1 Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter slovenski narodni zastavi /ZGZH/ ................................................................................. 219 1.1.1.2 Zakon o javni rabi slovenščine /ZJRS/ .......................................................... 220 1.1.1.3 Zakon o odlikovanjih Republike Slovenije /ZOdl/ ........................................ 221 1.1.1.4 Zakon o odlikovanju častni znak svobode Republike Slovenije /ZodlZS/ .... 221 1.1.1.5 Zakon o referendumu in ljudski iniciativi /ZRLI/ .......................................... 222 1.1.2 Človekove pravice ......................................................................................... 222 1.1.2.1 Zakon o mednarodni zaščiti /ZMZ-1/ ............................................................ 222 1.1.2.2 Zakon o varstvu pred diskriminacijo /ZvarD/ ................................................ 223 1.1.2.3 Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji /ZRomS-1/ ........................ 223 1.1.2.4 Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih /ZSNS/ .................................... 224 1.1.2.5 Zakon o varuhu človekovih pravic /ZVarCP/ ................................................ 225 1.1.2.6 Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja /ZORSSZNM/ ....................................................................................... 225 1.1.2.7 Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb /ZZZRO/ ........................................ 226 1.1.3 Ustavnost in zakonitost .................................................................................. 226 1.1.3.1 Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije /ZUL/ ...................................... 226 1.2 Organi Republike Slovenije ........................................................................... 227 1.2.1 Državni zbor Republike Slovenije ................................................................. 227 1.2.1.1 Zakon o volitvah v državni zbor /ZVDZ/ ...................................................... 227 1.2.2 Državni svet Republike Slovenije.................................................................. 227 1.2.2.1 Zakon o državnem svetu /ZDSve/ ................................................................. 227 1.2.3 Uprava ........................................................................................................... 228 1.2.3.1 Zakon o državni upravi /ZDU-1/ ................................................................... 228 1.2.3.2 Zakon o javnih uslužbencih /ZJU/ ................................................................. 228 1.2.3.4 Zakon o javnih agencijah /ZJA/ ..................................................................... 236 1.2.3.5 Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije /ZIntPK/ ............................... 239 1.2.4 Ustavno sodišče ............................................................................................. 241 1.2.4.1 Zakon o ustavnem sodišču /ZustS/ ................................................................ 241 1.2.5 Računsko sodišče ........................................................................................... 242 1.2.5.1 Zakon o računskem sodišču /ZRacS-1/.......................................................... 242 1.2.6 Notranje zadeve ............................................................................................. 243 1.2.6.1 Zakon o nalogah in pooblastilih policije /ZNPPol/ ........................................ 243 1.2.6.2 Zakon o tajnih podatkih /ZTP/ ....................................................................... 243 1.2.6.3 Zakon o organiziranosti in delu policije /ZODPol/ ........................................ 244 1.2.7 Obramba ........................................................................................................ 245 1.2.7.1 Zakon o obrambi /ZObr/ ................................................................................ 245 1.3 Lokalna samouprava ...................................................................................... 246 POKRAJINE V SLOVENIJI iii (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Kazalo 1.3.1 Zakon o pokrajinah /ZPok/ ............................................................................ 246 1.3.2 Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ ........................................................... 255 2 Pravosodje ...................................................................................................... 256 2.1 Državno tožilstvo in državno odvetništvo ...................................................... 256 2.1.1 Zakon o državnem tožilstvu /ZDT-1/ ............................................................. 256 2.2 Odvetništvo in notariat ................................................................................... 258 2.2.1 Zakon o notariatu /ZN/ ................................................................................... 258 2.3 Upravni spor................................................................................................... 258 2.3.1 Zakon o upravnem sporu /ZUS-1/.................................................................. 258 2.4 Izvršba ............................................................................................................ 259 2.4.1 Zakon o izvršbi in zavarovanju /ZIZ/ ............................................................. 259 2.5 Nepravdni postopek ....................................................................................... 259 2.5.1 Zakon o nepravdnem postopku /ZNP-1/ ........................................................ 259 3 Upravno pravo ............................................................................................... 261 3.1 Osebna stanja, prebivalstvo, državljanstvo, tujci ........................................... 261 3.1.1 Zakon o državljanstvu Republike Slovenije /ZDRS/ ..................................... 261 3.1.2 Zakon o prijavi prebivališča /ZPPreb-1/ ........................................................ 261 3.1.3 Zakon o osebni izkaznici /ZOIzk-1/ ............................................................... 262 3.1.4 Zakon o tujcih /Ztuj-2/ ................................................................................... 262 3.1.5 Zakon o matičnem registru /ZmatR/ .............................................................. 263 3.1.6 Zakon o osebnem imenu /ZOI-1/ ................................................................... 263 3.1.7 Zakon o potnih listinah /ZPLD-1/ .................................................................. 263 3.1.8 Zakon o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/ ................................................ 264 3.1.9 Zakon o evidenci volilne pravice /ZEVP-2/ ................................................... 265 3.1.10 Zakon o nadzoru državne meje /ZNDM-2/ .................................................... 266 3.2 Politične stranke, društva, verske skupnosti ................................................... 266 3.2.1 Zakon o mladinskih svetih /ZMS/ .................................................................. 266 3.2.2 Zakon o političnih strankah /ZpolS/ ............................................................... 267 3.2.3 Zakon o ustanovah /ZU/ ................................................................................. 268 3.2.4 Zakon o volilni in referendumski kampanji /ZVRK/ ..................................... 268 3.2.5 Zakon o društvih /Zdru-1/ .............................................................................. 269 3.2.6 Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju /ZJIMS/ ............................. 270 3.3 Javni shodi, prireditve .................................................................................... 271 3.3.1 Zakon o javnih zbiranjih /ZJZ/ ....................................................................... 271 3.4 Orožje, eksplozivi in pirotehnični izdelki ...................................................... 271 3.4.1 Zakon o orožju /ZOro-1/ ................................................................................ 271 3.4.2 Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih /ZEPI/ ................................... 271 3.5 Inšpekcije ....................................................................................................... 272 3.5.1 Zakon o inšpekcijskem nadzoru /ZIN/ ........................................................... 272 3.5.2 Zakon o tržni inšpekciji /ZTI/ ........................................................................ 272 3.6 Upravni postopek in upravne takse ................................................................ 273 3.6.1 Zakon o splošnem upravnem postopku /ZUP/ ............................................... 273 iv POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Kazalo 3.6.2 Zakon o upravnih taksah /ZUT/ ..................................................................... 275 4 Civilno pravo ................................................................................................. 276 4.1 Splošni predpisi ............................................................................................. 276 4.1.1 Stanovanjski zakon /SZ-1/ ............................................................................. 276 4.1.2 Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih /ZPSPP/ .......................... 279 4.2 Družinsko pravo ............................................................................................ 280 4.2.1 Zakon o preprečevanju nasilja v družini /ZPND/ .......................................... 280 5 Kazensko pravo ............................................................................................. 282 5.1 Kazenski postopek ......................................................................................... 282 5.1.1 Zakon o zaščiti prič /ZZPrič/ ......................................................................... 282 5.2 Izvrševanje kazenskih sankcij ........................................................................ 282 5.2.1 Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij ......................................................... 282 5.2.2 Zakon o pomilostitvi /ZPom/ ......................................................................... 283 5.2.3 Zakon o probaciji /ZProb/ .............................................................................. 283 5.3 Prekrški .......................................................................................................... 284 5.3.1 Zakon o prekrških /ZP-1/ ............................................................................... 284 6 Gospodarskopravna ureditev ......................................................................... 285 6.1 Družbe, podjetja, zadruge, skladi................................................................... 285 6.1.1 Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ ............................................... 285 6.1.2 Zakon o javnih skladih /ZJS-1/ ...................................................................... 288 6.1.3 Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega značaja /ZSRR-2/ .................. 290 6.1.4 Zakon o socialnem podjetništvu /ZsocP/ ....................................................... 292 6.1.5 Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah /ZNKP/ ....................................... 292 6.2 Finančni predpisi ........................................................................................... 294 6.2.1 Računovodstvo in revizija ............................................................................. 294 6.2.1.1 Zakon o računovodstvu /ZR/ ......................................................................... 294 6.2.2 Plačilni promet ............................................................................................... 295 6.2.2.1 Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike /ZOPSPU-1/ ................................................................................................... 295 6.2.2.2 Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih /ZPlaSSIED/ ................................................................. 296 6.2.3 Varstvo konkurence ....................................................................................... 296 6.2.3.1 Zakon o kontroli cen /ZKC/ ........................................................................... 296 6.2.3.2 Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence /ZpomK-1/ ......................... 297 7 Javne finance ................................................................................................. 298 7.1 Splošni predpisi ............................................................................................. 298 7.1.1 Zakon o javnih financah /ZJF/ ....................................................................... 298 7.1.2 Zakon o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ ................................................ 306 7.1.3 Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti /ZPFOLERD-1/ ............................................................. 311 7.1.4 Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS-1/ ................................................................................. 312 POKRAJINE V SLOVENIJI v (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Kazalo 7.2 Javni odhodki ................................................................................................. 319 7.2.1 Financiranje države in samoupravnih lokalnih skupnosti .............................. 319 7.2.1.1 Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ .......................................................... 319 7.2.2 Javno naročanje .............................................................................................. 321 7.2.2.1 Zakon o javnem naročanju /ZJN-3/ ................................................................ 321 7.2.2.2 Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja /ZPVPJN/ ............ 322 8 Gospodarske dejavnosti ................................................................................. 324 8.1 Podjetništvo ................................................................................................... 324 8.1.1 Zakon o podjetniškem registru Slovenije /ZPRS-1/ ....................................... 324 8.2 Energetika ...................................................................................................... 324 8.2.1 Energetski zakon /EZ-1/................................................................................. 324 8.3 Rudarstvo ....................................................................................................... 325 8.3.1 Zakon o rudarstvu /ZRud-1/ ........................................................................... 325 8.4 Gradbeništvo .................................................................................................. 326 8.4.1 Gradbeni zakon /GZ/ ...................................................................................... 326 8.5 Promet in zveze .............................................................................................. 327 8.5.1 Zakon o prevozih v cestnem prometu /ZPCP-2/ ............................................ 327 8.5.2 Zakon o motornih vozilih /ZMV/ ................................................................... 327 8.5.3 Zakon o cestah /Zces-1/ ................................................................................. 328 8.5.4 Zakon o letalstvu /ZLet/ ................................................................................. 334 8.5.5 Zakon o pravilih cestnega prometa /ZPrCP/ .................................................. 335 8.5.6 Zakon o voznikih /ZVoz/ ............................................................................... 335 8.5.8 Zakon o dajatvah za motorna vozila /ZDajMV/ ............................................. 337 8.6 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, lov ............................................................. 337 8.6.1 Zakon o divjadi in lovstvu /ZDLov-1/ ........................................................... 337 8.6.2 Zakon o gozdovih /ZG/ .................................................................................. 338 8.6.3 Zakon o zaščiti živali /ZZŽiv/ ........................................................................ 339 8.6.4 Zakon o kmetijstvu /ZKme-1/ ........................................................................ 340 8.6.5 Zakon o kmetijskih zemljiščih /ZKZ/ ............................................................ 341 8.6.6 Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev /ZDKG/ ................................... 344 8.6.7 Zakon o agrarnih skupnostih /ZAgrS/ ............................................................ 345 8.6.9 Zakon o morskem ribištvu /ZMR-2/ .............................................................. 346 8.6.10 Zakon o živinoreji /ZŽiv/ ............................................................................... 346 8.6.11 Zakon o vinu /ZVin/ ....................................................................................... 347 8.6.12 Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije /ZKGZ/............................. 347 8.7 Gostinstvo in turizem ..................................................................................... 347 8.7.1 Zakon o spodbujanju razvoja turizma /ZSRT-1/ ............................................ 347 8.8 Investicije ....................................................................................................... 348 8.8.1 Zakon o spodbujanju investicij /ZSInv/ ......................................................... 348 9 Negospodarske dejavnosti .............................................................................. 350 9.1 Splošni predpisi .............................................................................................. 350 9.1.1 Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika /ZUSZJ/ ............................ 350 vi POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Kazalo 9.1.2 Zakon o zavodih /ZZ/ .................................................................................... 350 9.1.3 Zakon o prostovoljstvu /ZProst/ .................................................................... 352 9.2 Vzgoja, izobraževanje in šport....................................................................... 353 9.2.1 Zakon o izobraževanju odraslih /ZIO/ ........................................................... 353 9.2.2 Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/ ........ 354 9.2.3 Zakon o gimnazijah /ZGim/ ........................................................................... 358 9.2.4 Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju /ZPSI-1/ .......................... 359 9.2.5 Zakon o višjem strokovnem izobraževanju /ZVSI/ ....................................... 359 9.2.6 Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti /ZRRD/ .................................... 360 9.2.7 Zakon o visokem šolstvu /ZViS/ ................................................................... 360 9.2.8 Zakon o športu /ZSpo-1/ ................................................................................ 361 9.3 Kultura in umetnost ....................................................................................... 363 9.3.1 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo /ZUJIK/ ......................... 363 9.3.2 Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih /ZVDAGA/ .................................................................................................... 367 9.3.3 Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD-1/.............................................. 368 9.3.4 Zakon o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti /ZJSKD/ ......................................................................................................... 371 9.3.5 Zakon o knjižničarstvu /ZKnj-1/.................................................................... 372 9.4 Narava in okolje ............................................................................................. 372 9.4.1 Zakon o ohranjanju narave /ZON/ ................................................................. 372 9.4.2 Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ .................................................................... 378 9.4.3 Zakon o vodah/ZV-1/ .................................................................................... 381 9.4.4 Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN/ ................ 383 9.4.5 Zakon o varstvu pred požarom /ZVPOz/ ....................................................... 387 9.4.6 Zakon o gasilstvu /ZGas/ ............................................................................... 389 9.4.7 Zakon o varstvu pred utopitvami /ZVU/ ........................................................ 389 9.5 Urejanje prostora ........................................................................................... 390 9.5.1 Zakon o urejanju prostora /ZureP-2/** ........................................................... 390 9.5.2 Zakon o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb /ZDOIONUS/ ....................................................................................... 390 9.5.3 Zakon o vojnih grobiščih /ZVG/ .................................................................... 390 9.6 Geodetska dejavnost ...................................................................................... 391 9.6.1 Zakon o geodetski dejavnosti /ZGeoD-1/ ...................................................... 391 9.6.2 Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu /ZDGRS/ ................... 391 9.7 Javno obveščanje ........................................................................................... 392 9.7.1 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja /ZDIJZ/ .............................. 392 9.7.2 Zakon o medijih /ZMed/ ................................................................................ 394 9.8 Statistika ........................................................................................................ 395 9.8.1 Zakon o državni statistiki /ZDSta/ ................................................................. 395 9.9 Nevladne organizacije ................................................................................... 395 9.9.1 Zakon o nevladnih organizacijah /ZNOrg/ .................................................... 395 POKRAJINE V SLOVENIJI vii (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Kazalo 9.10 Humanitarna pomoč ....................................................................................... 396 9.10.1 Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije /ZMRSHP/ ....................................................... 396 10 Delovno pravo, zdravstveno in socialno varstvo............................................ 397 10.1 Delovna razmerja ........................................................................................... 397 10.1.1 Zakon o preprečevanju dela na črno /ZPDC-1/ .............................................. 397 10.2 Varstvo pri delu.............................................................................................. 398 10.2.1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu /ZVZD-1/ ............................................. 398 10.3 Zdravstveno varstvo ....................................................................................... 399 10.3.1 Zakon o zdravstveni dejavnosti /ZZDej/ ........................................................ 399 10.3.2 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju /ZZVZZ/ ....... 400 10.3.3 Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog /ZPUPD/.......................................................... 401 10.3.4 Zakon o omejevanju porabe alkohola /ZOPA/ ............................................... 401 10.4 Vojni veterani in invalidi ............................................................................... 402 10.4.1 Zakon o vojnih veteranih /ZVV/ .................................................................... 402 10.4.2 Zakon o vojnih invalidih /ZVojI/ ................................................................... 402 10.5 Invalidi ........................................................................................................... 403 10.5.1 Zakon o izenačevanju možnosti invalidov /ZIMI/ ......................................... 403 10.6 Socialno varstvo ............................................................................................. 404 10.6.1 Zakon o socialnem varstvu /ZSV/ .................................................................. 404 Prenos nalog v pristojnost pokrajin ........................................................... 409 Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/..................................................... 417 1 Uvod............................................................................................................... 417 2 Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona .................................................... 420 3 Cilji, načela in poglavitne rešitve ................................................................... 421 4 Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva .......................................................................................................... 424 5 Prilagojenost ureditve pravu evropske unije .................................................. 427 6 Mednarodna primerjava sistemov fiskalne decentralizacije v državah članicah EU (Mateja Finžgar) ........................................................................ 427 6.1 Sestava konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) ................ 427 7 Primerjalna ureditev v državah članicah Evropske unije ............................... 444 7.1 Francija .......................................................................................................... 444 7.2 Nemčija .......................................................................................................... 446 7.3 Češka republika .............................................................................................. 450 7 Druge posledice sprejema predloga zakona ................................................... 451 8 Besedilo členov z obrazložitvami .................................................................. 452 Literatura in viri .......................................................................................... 471 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 1 Uvod Za decentralizacijo kot splošni pojem je značilno prenašanje nalog z države na druge organizacije, ki niso sestavni del državne uprave, ampak so sorazmerno samostojne. V pravni teoriji se govori o decentralizaciji s pomočjo samouprave. Samouprava v širšem smislu pomeni, da neki krog interesentov sam upravlja s svojimi nalogami. Samouprava je v tem, da se nek krog poslov opravlja po ljudeh tiste organizacije, ki je na teh poslih neposredno zainteresirana, ne pa od centralne vlade ali od njej podrejene uprave (Pitamic, 1996). Ideja in pravna podlaga decentralizacije je utemeljena na enotnosti celotne sfere oblasti, ki jo predstavljajo centralni državni organi. Država pa lahko del te oblasti oziroma del javnih nalog, in sicer naloge lokalnega (regionalnega) pomena, izroča lokalnim skupnostim, ki naj te naloge opravljajo načeloma samostojno, s svojimi organi, s svojimi sredstvi, vendar pod nadzorstvom centralnih državnih oblasti. Te naloge so lastne oziroma samoupravne naloge lokalnih skupnosti. Na lokalne skupnosti pa se prenašajo naloge izvajanja lokalnih javnih služb, ki jih morajo lokalne skupnosti izvajati samostojno in s svojimi sredstvi. Drugi krog nalog pa je tisti, ki jih država naloži lokalnim skupnostim, da jih opravljajo zanjo; to so prenesene naloge, ki jih izvajajo organi lokalnih skupnosti. Pri opravljanju teh nalog nastopajo organi lokalnih skupnosti kot nekakšna podaljšana roka državnih organov, vendar pa delujejo pri tem bolj samostojno kot državni organi (več Šmidovnik, 1995). Temeljna značilnost samoupravne decentralizacije je, da prebivalstvo ožje družbene (lokalne) skupnosti (samo)upravlja s to družbeno skupnostjo po voljenih organih (posredno) in z instituti neposredne demokracije (na primer prek zbora občanov, referenduma, ljudske iniciative), temelja samouprave lokalnih skupnosti pa sta samostojnost in neodvisnost. Najbolj splošna opredelitev pojma samouprave je, da gre za pravico samostojno odločati o lastnih zadevah, torej tudi o zadovoljevanju potreb prebivalcev ožje skupnosti po dobrinah in storitvah, na podlagi lastne moči. Vendar pa o taki samostojnosti in neodvisnosti samouprave lokalnih skupnosti kot absolutni kategoriji ni mogoče govoriti saj mejo lokalne oblasti določa država s svojim pravnim redom. Slednja tako ne dopušča, da bi se na ozemlju, ki ga državna oblast obvladuje, pojavila oblast, ki bi bila po sili in učinku enaka ali podobna državni oblasti. Zato bo državna oblast ne glede na stopnjo decentralizacije in demokracije venomer obdržala nadzor nad delom oblasti ožjih družbenih skupnosti (Brezovnik, 2008a). Samoupravi je blizu tudi pojem avtonomije, ki pa se od nje razlikuje glede na to, da se na primer v kontinentalni evropski pravni tradiciji samouprava praviloma omejuje samo na izvršilno oblast in ne na sprejemanje splošnih pravnih aktov – zakonov. Pogoj 2 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) relativne samostojnosti in neodvisnosti samoupravnih ožjih družbenih (lokalnih) skupnosti je ustrezna stopnja teritorialne, upravne, politične in fiskalne decentralizacije (Brezovnik, 2008a). 1.1 Teritorialna decentralizacija Lokalna samouprava po Evropski listini lokalne samouprave označuje pravico in sposobnost krajevne oblasti, da v mejah ustave in zakonov predpiše in ureja pomemben delež javnih zadev lokalne narave z lastno odgovornostjo in v interesu lokalnega prebivalstva (prvi odstavek 3. člena). V demokratičnih družbah poznajo krajevno samoupravo že več stoletij, prav tako pa je njena tradicija prisotna tudi na našem ozemlju. Nosilec lokalne samouprave je lokalna skupnost, t.j. tista teritorialna skupnost, kjer se na najnižji ravni pojavljajo določene skupne potrebe prebivalstva, ki jih je mogoče reševati le skupno. Lokalne skupnosti so naravne skupnosti, ki so nastale z zgodovinskim razvojem. Imajo svojo ozemeljsko razsežnost, ki je zelo različna (več Vlaj, 1998). Kljub navedenemu pa moramo v sklopu razprave o teritorialni decentralizaciji in členitvi Slovenije na pokrajine opomniti na priporočen demografski prag Sveta Evrope, da naj bi imele ustanovljene pokrajine najmanj 100.000 prebivalcev (Šmidovnik, 2004). 1.2 Upravna decentralizacija Pojem upravne decentralizacije oziroma decentralizacije upravnih sistemov zajema prenašanje upravnih funkcij iz centra sistema na njegove posamezne dele. Pri tem gre predvsem za prenašanje treh temeljnih funkcij: izvrševanja, odločanja in kontrole. Omenjene funkcije je možno prenašati v različnem obsegu in od tega obsega je odvisna tudi stopnja decentralizacije upravnih sistemov. V primeru nizke stopnje decentralizacije se lahko prenese le funkcije izvrševanja, v primeru visoke stopnje decentralizacije pa se prenesejo na nižje ravni funkcije izvrševanja in odločanja, poleg tega pa tudi del funkcije kontrole. Ni pa mogoče prenesti vseh treh funkcij v celoti, kajti njihov prenos v celoti ne bi pomenil več decentralizacije sistema, ampak razpad in nastanek novih decentraliziranih sistemov (Trpin, 1998). Upravna decentralizacija ni samo tehnični proces, ampak ima večkrat tudi izrazit interesni naboj. Od uresničevanja interesov sta odvisna tudi vrsta in obseg decentralizacije. Tako lahko pri decentralizaciji upravnih sistemov razlikujemo upravno-tehnični in interesni vidik. Cilj prvega je doseči čim večjo racionalnost in učinkovitost upravljanja, cilj drugega vidika pa je povečati možnost uveljavljanja interesov njegovih nosilcev. Pri izvedbi decentralizacije pa se omenjena vidika medsebojno prepletata. Omenjena izhodišča decentralizacije upravnih sistemov so temelj razmerja med lokalno samoupravo in upravno decentralizacijo. Temeljni cilj upravne decentralizacije je zagotoviti učinkovit in racionalen upravni proces, pri lokalni POKRAJINE V SLOVENIJI 3 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) samoupravi pa so interesi neposredni temelj decentralizacije upravnega sistema. Omenjeni interesi so bistveni element pojma lokalne samouprave, ki se oblikuje kot teritorialno upravni sistem na ožjem območju prav iz razlogov zadovoljevanja interesov, ki izhajajo iz skupnih potreb. Z vidika prenosa funkcij v okviru upravne decentralizacije gre pri lokalni samoupravi najprej za prenos funkcije odločanja (o interesih), čemur logično sledi tudi prenos funkcije izvrševanja teh odločitev. Praviloma se z omenjenima funkcijama prenese tudi del kontrole, ki se neposredno nanaša na izvajanje prvih dveh funkcij, del kontrole, ki naj zagotovi usklajeno delovanje vseh enot lokalne samouprave, pa se zadrži v centru (Trpin, 1998). 1.3 Politična decentralizacija Z vidika prenosa funkcij v okviru upravne decentralizacije pri lokalni samoupravi se najprej prenašajo funkcije odločanja (o interesih), čemur pa logično sledi tudi prenos funkcije izvrševanja teh odločitev. Za lokalno samoupravo je bistveno, da prebivalci lokalne skupnosti sami upravljajo z lastnimi zadevami. Upravljanje pa pomeni sprejemanje odločitev, ki jih lahko prebivalci lokalne skupnosti sprejemajo neposredno ali prek organov lokalne samouprave. Zato je ključno vprašanje lokalne demokracije v tem, kakšno možnost imajo prebivalci lokalne skupnosti, da sodelujejo pri odločitvah v lokalni skupnosti (Grad, 1998). Bistveni temelj decentralizacije oblasti je vsekakor prenos pristojnosti odločanja o lokalnih zadevah na nižje ravni. Tako se centralna oblast dejansko decentralizira. Seveda se postavlja vprašanje, katere sploh so lokalne zadeve in katera merila odločanja se pri prenosu odločanja o lokalnih zadevah uporabljajo. Z vidika demokratične vladavine bi bilo smiselno , da bi prebivalci lokalne skupnosti upravljali sami neposredno, kar pomeni, da bi vse odločitve v celoti sprejemali sami. Vendar pa je to v sodobni demokraciji nemogoče, ker so potrebe, ki se v njej zadovoljujejo, preveč raznovrstne in zapletene, da bi o njih odločali vsi občani, in ker sodobno življenje zahteva nenehno odločanje. Zato je sprejemanje vseh ali večine odločitev, ki zadevajo lokalno samoupravo, poverjeno različnim organom lokalne samouprave, med katerimi ima osrednje mesto in pomen za lokalno demokracijo predstavniški organ (občinski svet, pokrajinski svet). Lokalno samoupravo tako razume tudi Evropska listina lokalne samouprave, po kateri lokalno samoupravo uresničujejo praviloma sveti in skupščine, ki jih sestavljajo člani, izvoljeni s svobodnim in tajnim glasovanjem na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice. Ti organi pa imajo lahko izvršilne organe, Evropska listina lokalne samouprave pa posebej poudarja, da to ne vpliva na reševanje zadev tudi na zborih krajanov, referendumih ali kakšni drugi obliki neposredne udeležbe državljanov, kjer to dopušča zakon. To pomeni, da šteje Evropska listina odločanje po predstavniških telesih za nujen pogoj lokalne samouprave, neposredno demokratično odločanje pa ni obvezen del lokalne samouprave, temveč je odvisno od tradicije posamezne države in se v resnici zelo razlikuje po evropskih državah (Grad, 1998). 4 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 1.4 Fiskalna decentralizacija Zmožnost izvajanja decentraliziranih nalog je precej bolj odvisna od dejanskih kot pa normativnih danosti posamezne lokalne skupnosti. Res je, da se lokalne skupnosti osnujejo na normativni podlagi, pa vendar ustanavljanje ožjih lokalnih skupnosti večinoma ne sledi načelom racionalnosti. Zato moramo ob vprašanju zmožnosti izvajanja javnih storitev na lokalni ravni odpreti tudi razpravo o finančnih sredstvih, ki se namenjajo lokalnim skupnostim za izvajanje navedenih nalog. Če izhajamo iz tega, je tako nujna razprava o tako imenovani fiskalni decentralizaciji, ki je v svetu poznana tudi pod pojmom fiskalni federalizem (Oates, 1972). Teorija pravi, da je osnovni namen oblikovanja decentraliziranih enot doseganje večjih narodnogospodarskih koristi, kot bi bile dosežene, če decentralizacije ne bi bilo. Osnovno raven države se zato razdeli na več nižjih ravni, ki namesto nje opravljajo, po navadi z ustavo in zakoni, določene naloge v javnem interesu. V grobem bi lahko rekli, da je naloga države skrb za makroekonomsko stabilizacijo, nacionalno varnost in prerazdeljevanje dohodka, nižje ravni države (decentralizirane enote) pa prevzemajo tiste naloge, ki jih država zaradi svoje narave ne zmore dovolj učinkovito opravljati. Pri tem mislimo predvsem na dobavo tistih javnih dobrin, katerih poraba je tudi sicer omejena na meje decentralizirane enote (Brezovnik & Oplotnik, 2003). Glavni dejavnik doseganja višjih stopenj narodnogospodarskih koristi z decentralizacijo je v tem, da se s pomočjo oblikovanja decentraliziranih enot bolj približamo dejanskim potrebam okolja, saj je centralizirana raven upravljanja zaradi informacijske asimetrije v podrejenem položaju glede na posamezne decentralizirane ravni (če ob tem zanemarimo še dodatne dejavnike, kot so na primer politični ali ustavni). Empirične analize so pokazale, da se potreba po decentraliziranih enotah veča z demografsko, geografsko, kulturno in ekonomsko raznolikostjo okolja, povpraševanje po lokalnih dobrinah in storitvah pa je cenovno močno neelastično. Temelje fiskalne decentraliziranosti je na primer že leta 1956 postavil Tiebout s svojim znanim modelom, ki je danes znan kot Tieboutov model. Tiebout tako pravi, da bodo v primeru velike mobilnosti gospodinjstev ta »volila z nogami«, kar pomeni, da bodo družine oziroma posamezniki za svoje bivanje izbrali tisto okolje, ki se bo glede na davke in ponudbo javnih dobrin (proizvodov in storitev, ki se zagotavljajo z izvajanjem dejavnosti javnih služb) najbolje prilegalo njihovim osebnim »okusom«. Kljub temu pa ne moremo trditi, da ob popolni odsotnosti mobilnosti decentralizacija ne prinaša neto povečanja skupnih koristi. Tako na primer tako imenovani Samuelsonov pogoj izenačevanja vsote mejnih stopenj substitucij in mejnih stroškov pravi, da te variirajo od ene do druge jurisdikcije (na primer stopnja čistoče vode ali zraka v mestu je zagotovo drugačna od tiste na podeželju) (Tiebout, 1956). POKRAJINE V SLOVENIJI 5 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Decentralizirane fiskalne enote seveda nujno potrebujejo svoje lastne, specifične fiskalne instrumente. Tu se pojavlja vprašanje » pravilne vertikalne javnofinančne (davčne) strukture «. Napačna vertikalna javnofinančna (davčna) struktura ima namreč resne posledice za optimalno porazdelitev proizvodnih virov in povzroča motnje v delovanju ekonomskega sistema (McLure, 1983). Vrnimo se še na teoretična izhodišča, ki se nanašajo na meje in velikost decentraliziranih fiskalnih enot oziroma območij, med katerimi je treba poiskati ravnotežje med internalizacijo prelivajočih se koristi (oziroma stroškov) in upoštevanjem lokalnih specifičnosti (demografskih, geografskih, kulturnih in ekonomskih). Tako je smiselno oblikovati nekaj ravni enot, na primer:  zaokrožena območja, ki obsegajo mestna središča, v katerih poteka večina ekonomske dinamike, in predmestja, v katerih živijo ustvarjalci te ekonomske dinamike;  zaokrožena območja, ki obsegajo geografsko zaključene celote, kot so na primer naravni rezervati, visokogorske kmetije, gozdovi in drugi naravni viri;  raven manjših lokalnih skupnosti, ki svojim prebivalcem omogočajo oblikovati njim lastne skupine potreb, ki jih nato skozi obstoj lokalne skupnosti tudi zadovoljujejo (Oates, 1972). Poleg pozitivnih strani decentralizacije obstajajo tudi negativne strani drobljenja večjega območja na manjše decentralizirane enote. Med temi tako imenovanimi pastmi decentralizacije lahko navedemo:  decentralizacija in prevelika regulacija,  decentralizacija in drobljenje internega trga,  decentralizacija in korupcija,  decentralizacija in ustrezna struktura virov ter nalog nižjih ravni oblasti,  decentralizacija in makroekonomska koordinacija ter  decentralizacija in (ne)transparentnost (Tanzi, 2001). Da bi dosegli osnovni namen fiskalne decentralizacije, mora biti izpolnjenih nekaj pogojev. Eden glavnih je nedvomno ta, da je decentralizirana enota avtonomna na področju financiranja. To pomeni, da ima na voljo dovolj raznoliko paleto finančnih virov, s katerimi lahko pokriva stroške, ki nastajajo ob dobavi dogovorjenih javnih dobrin svojim prebivalcem. Osnovni finančni viri so tako:  lastni davki, ki jih predpisuje decentralizirana enota sama oziroma so bili predpisani z zakonom in jih uporabljajo vse decentralizirane enote;  davčni viri, ki si jih decentralizirana enota deli z državo (tako imenovani odstopljeni davki);  nedavčni prihodki različnih oblik (takse, pristojbine, subvencije, drugi lastni prihodki); in 6 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog)  zadolževanje (Brezovnik & Oplotnik, 2003). Pri oblikovanju ustrezne vertikalne javno finančne strukture je zato zelo pomembno, da se upoštevajo značilnosti lokalne skupnosti, ki so konec koncev tudi davčna baza in pogojujejo višino zbranih sredstev. Ob tem je pomembno, da ima lokalna skupnost v enem delu tudi možnost predpisovanja tako imenovanih lastnih davkov, ki jih oblikuje prav na podlagi informacij, ki jih ima o svojih prebivalcih, njihovem premoženju, moralnih vrednotah, ekonomski moči, navadah in predvsem potrebah. S tem se interna finančna konstrukcija decentralizirane enote lažje zapre, uresniči se načelo njene avtonomnosti in doseže učinek povečane narodnogospodarske koristi (Brezovnik & Oplotnik, 2003). Odgovornost za stabilnost je primarno dodeljena centralni oblasti, deloma tudi zaradi problemov, ki bi nastali v primeru neodvisnosti lokalnih oblasti nad lokalnimi finančnimi viri. Čeprav se mednarodno makroekonomsko okolje spreminja v smeri fiskalne decentralizacije in čeprav imajo decentralizirane lokalne skupnosti v industrijsko razvitih državah pomembno vlogo pri stabilizaciji, je očitno, da je stabilizacijska funkcija v državah v razvoju funkcija centralne oblasti. Ob tem je pomembno omeniti, da je vloga lokalnih skupnosti pri stabilizacijski funkciji v državah v razvoju minimalna. Še več, lokalne skupnosti so pogosto visoko finančno odvisne od centralne oblasti celo v razmeroma decentraliziranih sistemih. Poleg tega pa so v državah v razvoju posebej problematični finančni (davčni) viri lokalnih skupnosti, ki večinoma ne temeljijo na stabilnih davčnih osnovah, kot je na primer premoženje, temveč na virih, ki so odvisni od ekonomskih aktivnosti v lokalni skupnosti, kot so na primer kmetijstva in gospodarstva. Po omenjeni teoriji o fiskalni decentralizaciji je odgovornost za distribucijo, enako kot odgovornost za stabilnost, primarno dodeljena centralni oblasti. To primarno odgovornost centralne oblasti pa lahko opravičimo z naslednjim:  samo centralna oblast je v položaju, da lahko prerazporeja finančna sredstva od bogatejših na revnejše lokalne skupnosti;  različni programi redistribucije finančnih sredstev med lokalnimi skupnostmi lahko ustvarjajo več problemov ob pogoju, da so produktivni faktorji visoko mobilni. To pomeni, da se lahko rezidenti in gospodarski subjekti selijo iz revnejših lokalnih skupnosti v bogatejše; lokalne skupnosti stremijo k zbiranju javnih prihodkov po virih, ki so progresivni in enostavni (Smoke, 2001). Vloga decentraliziranih lokalnih skupnosti pri funkciji delitve javnofinančnih sredstev (alokacijska funkcija) je precejšnja predvsem, ker ni mogoče poenotiti javnih storitev v vseh lokalnih skupnostih v posamezni državi. Splošno blaginjo v lokalni skupnosti je mogoče doseči le z ustrezno decentralizacijo, saj lahko rezidenti posamezne lokalne skupnosti sami izbirajo med javnimi dobrinami ter finančnimi viri za kritje javnih izdatkov. V primeru enotne ponudbe javnih dobrin se odločitve o kakovosti in učinkovitosti ponudbe sprejemajo na centralni ravni. Tak sistem pa ni približan prebivalstvu, ki živi na območju posamezne lokalne skupnosti. Prav zato je POKRAJINE V SLOVENIJI 7 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) decentralizacija nujna, ne le zaradi razlik v ponudbi, ampak tudi, ker se odločitve o potrošnji javnih sredstev vežejo na dejanski vir stroškov. Če obstaja v posamezni državi več decentraliziranih lokalnih skupnosti, je večja tudi verjetnost inovacij in izboljšav v ponudbi lokalnih javnih dobrin in storitev (Brezovnik & Oplotnik, 2003). 2 Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93), ki je bil sprejet konec leta 1993, je na podlagi 143. člena ustave uredil povezovanje občin v pokrajine zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena, postopek ustanovitve pokrajine, pravni status pokrajine, izstop občine iz pokrajine, prenos nalog v izvirno pristojnost pokrajin ter načela prenosa nalog iz državne pristojnosti v opravljanje pokrajinam, organe pokrajine, predstavništvo občin v pokrajinskem svetu in druga vprašanja uvedbe pokrajin (Državni zbor, 2007a). Določbe Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki so se nanašale na pokrajine, niso bile nikoli izvedene. Ureditev pokrajin v ustavi in zakonu je bila od vsega začetka sporna. Predvsem zaradi tega, ker naj bi se v pokrajine povezovale občine, torej bi bile ustanoviteljice pokrajin občine. S tem bi bile pokrajine institucionalna oblika medobčinskega sodelovanja (Državni zbor, 2007a). S strategijo Republike Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo je bila kot usmeritev in ukrep politike izrecno predvidena vzpostavitev pokrajin kot vmesne ravni teritorialne upravne organiziranosti, ki bi lahko delovala kot partner evropskih strukturnih skladov ter v čezmejnem regionalnem sodelovanju. Regionalizacija je nujna podlaga za hitrejši in bolj uravnotežen razvoj Slovenije. Ob izvajanju zakonov, s področja spodbujanja skladnega regionalnega razvoja kot temeljne sestavine razvojne politike v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji, se je pokazalo, da rešitve, ki dajejo sicer teritorialni okvir in opredeljujejo regionalni razvoj kot skupno odgovornost države in občin, ne omogočajo uveljavljanja regionalnih interesov, kar ima lahko za posledico neučinkovito ter razvojno in ekonomsko neustrezno izvajanje razvojnih funkcij (Državni zbor, 2007a). Ob odsotnosti pokrajin se je Vlada RS s Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020 zavezala k postopni vzpostavitvi regionalnih struktur s povezovanjem občin v razvojne regije, ki je v obstoječem sistemu javne uprave edina delujoča regionalna povezava občin na podlagi določb Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja /ZSRR-2/ (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16). Ta proces povezovanja občin in opravljanja razvojnih nalog na regionalni ravni pa je temelj za vzpostavitev pokrajinske ureditve Slovenije, ki je sicer majhna, vendar geografsko izrazito raznolika država. V skladu z navedenim pa moramo opomniti, da je Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja /ZSRR-2/ v 3. členu določil izhodišča za oblikovanje indeksa 8 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) razvojne ogroženosti, ki je opredeljen kot »relativni kazalec razvitosti razvojne regije, izračunan na podlagi utežitve kazalcev razvitosti, uravnoteženosti in razvojnih možnosti«. Z navedenim kazalnikom Indeksa razvojne ogroženosti se ugotavlja stopnja razvojne ogroženosti po statističnih regijah. Izsledki raziskave (Pečar, 2018) kažejo, da polovica regij presega povprečne vrednosti indeksa razvojne ogroženosti, zato so bile opredeljene kot razvojno ogrožene. Te regije so: pomurska, zasavska, primorsko-notranjska, podravska, koroška in posavska. Vse regije z izjemo primorsko-notranjske so v kohezijski regiji vzhodna Slovenija, ki zaradi višine BDP/prebivalca, ki ne dosega 75% povprečja EU, sodi tudi med manj razvite regije v EU. Med razvojno neogroženimi pa so torej vse štiri regije kohezijske regije zahodna Slovenija (osrednjeslovenska, gorenjska, obalno-kraška in goriška), poleg teh pa še jugovzhodna Slovenija in savinjska regija iz vzhodne kohezijske regije. Ob navedenem moramo opomniti, da je bila v letu 2018 pomurska regija 3,8 krat bolj razvojno ogrožena od osrednjeslovenske regije. Medregionalne razlike, merjene s koeficientom variacije, pa so znašale okoli 27,8%. Glede na leto 2014 se je tudi razmerje med skrajnima regijama nekoliko povečala (s 3,3 na 3,8 krat), prav tako pa tudi medregionalne razlike (s 27% na 27,8%). Vse naveden kaže na dejstvo, da v Slovenij, kljub ustrezni normativni ureditvi, nismo uspeli zagotoviti skladnega regionalnega razvoja (Pečar, 2018). Slika: Indeks razvojne ogroženosti, 2018 Vir: GURS, SI-STAT podatkovni portal, SURS, MOP, ZRSVN, URSZR, MGRT, DRI upravljanje investicij d.o.o., izračuni Pečar, 2018. Kartografija (Pečar, 2018). Od uvedbe lokalne samouprave v letu 1994 se je pokazalo, da je Slovenijo treba regionalizirati z ustanovitvijo pokrajin. Od leta 1999 so poslanke in poslanci sicer predlagali ustanovitev posameznih pokrajin (predlog Zakona o Koroški pokrajini z dne 3.2.1999 (Herman Tomažič, Peter Petrovič, Darinka Mravljak); predlog Zakona o POKRAJINE V SLOVENIJI 9 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) pokrajini Posavje z dne 14.7.2000 (Jože Avšič, Branko Janc); predlog Zakona o pokrajini Bela Krajina z dne 24.8.2000 (Andrej Fabjan); predlog Zakona o Severnoprimorski pokrajini z dne 18.10.2000 (Borut Pahor); predlog Zakona o Pokrajini Spodnje Podravje z dne 18.10.2000 (Franc Pukšič); predlog Zakona o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine z dne 9.2.2005 (Bojan Kontič)), vendar jih Državni zbor RS ni sprejel, češ da je potrebno vse pokrajine ustanoviti hkrati. Tega pa ni bilo mogoče storiti brez spremembe ustave, ki bi na območju cele države hkrati omogočila ustanovitev pokrajin kot samostojnih upravno političnih teritorialnih skupnosti in razvojnih entitet s položajem pravne osebe javnega prava, z lastnim premoženjem in finančnimi viri, z izvirnimi pristojnostmi in neposredno izvoljenimi predstavniškimi organi (več Šmidovnik, 1995). S spremembami je bilo treba omogočiti izvedbo decentralizacije oziroma prenosa upravljanja javnih zadev z državne na lokalno, pokrajinsko raven v skladu z načeli subsidiarnosti (Vlaj, 2001). S sprejetjem Ustavnega zakona o spremembah Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 68/06) so bili spremenjeni 121., 140. in 143. člen ustave, ki so podlaga za oblikovanje zakonov, s katerimi bodo urejeni oblikovanje območij pokrajin, njihov pravni status, organizacija, naloge in financiranje (Državni zbor, 2007a). Z ustavnim zakonom se v državno ureditev Republike Slovenije umeščajo pokrajine kot samostojni upravno politični teritorialni podsistem lokalne samouprave. Novi določbi 121. in 140. člena ustave sta odprli proces decentralizacije javne uprave s prenosom izvajanja državnih nalog na lokalne skupnosti in s tem uveljavljanje evropskega načela subsidiarnosti. Na podlagi 143. člena ustave so pokrajine dobile pravni status samoupravnih lokalnih skupnosti s pravico do pokrajinske samouprave in neposredno izvoljenimi predstavniškimi organi (Državni zbor, 2007a). Pokrajine bodo ustanovljene hkrati na območju cele države, imele bodo isti pravni status in iste naloge v vsej državi. Pokrajine bodo opravljale lokalne zadeve širšega pomena in zadeve regionalnega pomena, ki bodo določene z zakonom. Poleg tega ustava omogoča prenašanje izvajanja državnih nalog na pokrajine. Določba ustave določa način sprejemanja zakona o ustanovitvi pokrajin z dvotretjinsko večino navzočih poslancev in ob sodelovanju občin (Državni zbor, 2007a). Sposobnost pokrajinske skupnosti, da samostojno in demokratično v sistemu pokrajinske samouprave uresničuje skupne interese in zagotavlja skupne potrebe svojih članov, se izkazuje v ustreznem obsegu lastnih človeških, materialnih in finančnih virov. Pokrajina je torej v skladu z ustavnim konceptom geografsko zaokrožena teritorialna enota, ki ima možnosti, da zaradi svojih gospodarskih, človeških, prostorskih in drugih zmogljivosti, zagotavlja uresničevanje potreb pokrajinske skupnosti v skladu z njenimi interesi. S tem je opredeljeno osnovno izhodišče, po katerem je pokrajina območje z lastnimi zaključenimi funkcijskimi in 10 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) infrastrukturnimi sistemi. Optimalna regionalizacija bo zagotavljala možnosti za skladnejši regionalni razvoj, porast razvojnih potencialov in stabilnosti razvojnih procesov in nikakor ne poslabšanje sedanjih razmer in nove prostorske ter razvojne neuravnoteženosti. Pomenila bo racionalno organiziranost sistema javne uprave na regionalni ravni, splošno optimalno dostopnost do pokrajinskih (javnih) služb in vsebinsko usklajeno umestitev pokrajin v hierarhijo teritorialnih členitev (Vlaj, 2010). Skladno s Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020 se bo z ustanovitvijo pokrajin krepil partnerski odnos med organi države in lokalne samouprave, kar je pogoj za pospešen razvoj obeh sistemov. Po reformi lokalne samouprave je Slovenija v letu 1994 dotedanji enotirni upravni sistem nadomestila z dvotirnim, s čimer je bila postavljena jasna meja med lokalno samoupravo in državno upravo, vendar pa sistema, nista ustrezno povezana, da bi zagotavljala učinkovito delovanje državne uprave na lokalni ravni ter predvsem učinkovito izvajanje javnih storitev. Z ustanovitvijo pokrajin se tako ponuja možnost (postopne) odprave dvotirnega upravnega sistema in vzpostavitev enotirnega sistema, v katerem bi prenesene državne naloge na lokalni ravni izvajale pokrajinske uprave (Vlada RS, 2016). Pokrajine so nova struktura upravljanja, ki bo zapolnila vrzel med občinami in državo in bo primerno mesto za uresničevanje načela subsidiarnosti oziroma za nujno potrebno decentralizacijo in demokratizacijo naše države. To dograditev lokalne samouprave nam narekujejo najprej domače razmere in razlogi, pa tudi primerljivost z evropskimi kriteriji in standardi, ki jih vsebujejo ratificirana Evropska listina lokalne samouprave (MELLS) in drugi dokumenti Sveta Evrope in Evropske unije. Dobra lokalna in regionalna samouprava je javna dobrina, ki so jo želele zagotoviti države članice Sveta Evrope. Zagotavljanje dobrega lokalnega in regionalnega upravljanja je bistveni cilj, ki ga morajo zasledovati članice Sveta Evrope, z namenom odgovoriti na izzive, s katerimi se soočajo njihove družbe in upoštevati legitimna pričakovanja njihovih državljank in državljanov. Hkrati regionalna samouprava spodbuja učinkovito rabo različnih regionalnih virov in ohranja regionalno identiteto (Vlaj, 2009). 3 Cilji, načela in poglavitne rešitve Temeljni namen in cilj teritorialne (regionalne) decentralizacije je učinkovito in pregledno upravljanje ter zagotavljanje kakovostnih storitev za lokalno in regionalno prebivalstvo ter zagotavljanje skladnejšega regionalnega razvoja, ki mora temeljiti na zmanjšanju naraščajočih regionalnih razlik, krepitvi policentrizma, ohranjanju poseljenosti in izboljšanju možnosti za dvig blagostanja prebivalk in prebivalcev ter ekosistemov vseh geografskih območij Slovenije. Nadaljevanje zastalega procesa regionalizacije in decentralizacije ter ustvarjanje večplastnih pogojev za učinkovitejšo in uspešnejšo mobilizacijo različnih regionalnih razvojnih virov in večjo dostopnostjo do storitev višje stopnje ter zmanjševanje okoljsko-podnebne regionalne ranljivosti je POKRAJINE V SLOVENIJI 11 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) ključno za kakovostnejše življenje prebivalk in prebivalcev Slovenije, za večjo medregionalno enakost državljank in državljanov (Nared et al, 2019). Evropsko primerljivo skromen prebivalstveni in posledično skromnejši regionalni razvojni potencial je v dosedanjih poskusih teritorialnih členitev geografsko izjemno pestre Slovenije kot trajnostno razvojno optimalno predvidel delitev na 8 pokrajin (razvojnih regij), ki pa v zadnjem poskusu ustanavljanja pokrajin v letu 2007 ni bila sprejeta (Plut, 2019). Večje število pokrajin, katerih prebivalstvo ne bi dosegalo 100.000 prebivalcev je bilo ovrednoteno kot razvojno in sonaravno manj primerno, celo tvegano, saj bi bile šibke pokrajine pričakovana »žrtev« dejansko centralizacijskih teženj. Majhne pokrajine bi v globalizacijskem in digitalizacijskem procesu dodatno izgubljale možnosti opravljanja zahtevnejših nalog in javnih storitev ter ne bi ustrezale ekonomičnosti obsega, pojavljale bi se ovire pri oblikovanju sodobnega krožnega trajnostnega regionalnega gospodarstva, bile bi praktično neprimerljive z večino evropskih razvojnih regij, oteženo bi bilo enakopravno čezmejno medregionalno sodelovanje (Plut, 2019). Členitev geografsko mozaične Slovenije izrazitejših regionalnih razlik zgolj na manjše število (od 3 do 5 oz. 6 makroregij) za naše razmere velikih razvojnih regij bi povzročilo nadaljevanje regionalnega razvoja v smeri zanemarjanja robnih geografskih območij in prevelike podrejenosti regionalnih središč nižje stopnje in mezo-regij oziroma regionalnih skupnosti. Regionalizacija oziroma členitev Slovenije na 8 pokrajin je bila zasnovana na funkcijski, razvojno-oskrbno in gravitacijsko opredeljeni regiji, ki temeljno izhaja iz izbranih regionalizacijskih kriterijev: 1. demografski kriterij: doseganje kritičnega makroregionalnega demografskega praga; 2. urbani kriterij: hierarhija centralnih naselij mest Slovenije; 3. ekonomskogeografski in političnogeografski kriterij: vplivna, gravitacijska območja regijskih središč; 4. hidrogeografski kriterij: členitev na večja porečja; 5. regionalno identitetni (skupnostni) kriterij: delno upoštevanje regionalne identitete prebivalcev (socialni kapital), ki je sicer zaradi velike geografske razčlenjenosti Slovenije praviloma vezana na manjše prostorske enote (Plut, 2019). V primeru členitve na 8 pokrajin bi bil v vseh primerih dosežen priporočen demografski prag Sveta Evrope, da naj bi imele ustanovljene pokrajine najmanj 100.000 prebivalcev (Šmidovnik, 2004). Zavodnik Lamovškova in sodelavci poudarjajo, da morajo funkcionalne regije z dovolj močnimi urbanimi središči omogočati napredek manj razvitih, obrobnih delov Slovenije. Tudi po njihovem mnenju le regije z dovolj velikim razvojnim kapitalom in z več kot 100.000 prebivalcev, z večjimi pristojnostmi in zmožnostjo gravitacijskega tekmovanja z močnimi in večjimi regijami in mesti 12 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) sosednjih držav omogočajo doseganje ciljev trajnostnega regionalnega razvoja in ohranjanje dejanske nacionalne suverenosti. Zgolj ekonomsko, zaposlitveno in storitveno dovolj močna regionalna središča lahko namreč enakopravno tekmujejo z večjimi mesti sosednjih držav in gospodarsko in kulturno krepijo dovolj razvojno močne obmejne regije Slovenije (Pogačnik et al, 2011). Ravbar upravičeno sodi, da se za usmerjanje regionalnega razvoja med številnimi možnimi modeli regionalizacij kot najbolj uporabna običajno izkaže mestna regija, saj so urbana središča izredno pomembna za uspešnost delovanja celotne regije. Ustrezna oprema središčnih krajev je po njegovem mnenju temeljni pogoj za oblikovanje prihodnje pokrajinske, regionalne mreže (Ravbar,1999). Omrežje centralnih naselij se sicer z gospodarskim in družbenim razvojem spreminja, vendar njegove temeljne značilnosti ostajajo. Po teoriji o centralnih naselij, ki je ključna za razumevanje družbeno prostorske organizacije in njenega delovanja, je po sistemskih raziskavi Vrišerja v Sloveniji 7 stopenj centralnih naselij (Vrišer, 1999: 47-67). V 5-7 stopnjo centralnih naselij z razvitimi najvišjimi, makroregionalnimi funkcijami storitvenih dejavnosti (promet, trgovina, obrt, gostinstvo, javna uprava, šolstvo, zdravstvo) uvršča naslednjih 8 mest (Vrišer, 1999, 42): Ljubljana (7. stopnja), Maribor (6. stopnja) in Celje, Koper, Kranj, Murska Sobota, Novo mesto in Nova Gorica (5. stopnja). Z razvojno-storitvenega vidika je navedenih 8 mest z najvišjimi funkcijami, katera so bila zato predlagana za središča razvojno zasnovanega predloga členitve na 8 pokrajin. Srednja (mezo-regionalna ) oskrba raven oziroma razvrstitev urbanih središč po vplivnemu (gravitacijskemu) območju je postavila na vrh prav vseh osem centralnih naselij 5-7. stopnje, ki imajo v najslabšem primeru nekaj manj kot 100.000 prebivalcev v vplivnem območju (Vrišer, 1999, 46): 1. Ljubljana - 489.000 prebivalcev v gravitacijskem območju; 2. Maribor – 257.000 prebivalcev v gravitacijskem območju; 3. Celje – 208.000 prebivalcev v gravitacijskem območju; 4. Murska Sobota – 124.000 prebivalcev v gravitacijskem območju; 5. Nova Gorica – 118.000 prebivalcev v gravitacijskem območju; 6. Kranj – 117.000 prebivalcev v gravitacijskem območju; 7. Novo mesto: 97.000 prebivalcev v gravitacijskem območju; 8. Koper – 96.000 prebivalcev v gravitacijskem območju. Po nekaterih predlogih členitve Slovenije na večje število pokrajin (8-10) se je podčrtal tudi poseben položaj Mestne občine Ljubljana kot glavnega mesta, vendar v okviru širše pokrajine (Vrišer, 1999). Razen razvojno optimalne členitve na 8 pokrajin pa je z mezo- regionalnega razvojnega vidika in okrepljenega policentričnega razvoja centralnih središč tudi 4. in delno 3. stopnje izjemno pomembno, da bi se v okviru 8 predlaganih pokrajin prepoznale t.i. POKRAJINE V SLOVENIJI 13 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) regionalne skupnosti (drugi regionalni hierarhični prag), ki jih je po regionalizacijah 25-30. Regionalne skupnosti med drugim označuje višje poistovetenje njihovih prebivalk in prebivalcev, pa tudi nekateri specifični razvojni, infrastrukturni in okoljski problemi, specifična naravna in podnebna tveganja, v številnih primerih obmejna lega ter različni razvojni mezo-regionalni potenciali. Z vidika sodobnega, trajnostno sonaravnega razvoja gospodarstva in regionalnega razvoja je upoštevanja vreden naslednji predlog Ravbarja (1999): ob »velikih« pokrajinah je možno uvesti še vmesno stopnjo središč medobčinskega sodelovanja po načelih majhnih in prilagodljivih, a sodobnih regij za upravljanje. Upoštevanje hidrogeografskega kriterija, torej členitve na porečja in dele porečja, čim večje upoštevanje zlasti izrazitejših razvodnic med porečju tudi pri razmejevanju pokrajin omogoča sonaravno urejanje porečij npr. glede vodne oskrbe (vodo zbirna območja), poplavne varnosti, prilagajanja na podnebne spremembe, varovanja okolja in narave itd. Podčrtati velja, da so razvodnice med porečji obenem pomembno vplivale na oblikovanje regionalne identitete prebivalcev, torej na socialni kapital naravnogeografsko zaokroženih območij. V posameznih primerih (nižinska in gričevnata območja) pa so razvodnice višinsko neizrazite, zato se hidrogeografski kriterij ni uporabil. Glede na geografsko, poselitveno in gospodarsko sestavo Slovenije, gospodarske, prebivalstvene, geografske in funkcijske kazalce, sodobne evropske regionalizacijske težnje in predvidene široke razvojne naloge pokrajine bi členitev na 8 pokrajin po mnenju večine strokovnjakov projektne skupine Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije v letu 2004, omogočala glede na razmerje med učinkovitostjo in stroški najbolj smotrno, optimalno izpolnjevanje njihovih zahtevnih avtonomnih nalog in opravil (Plut, 2004). Analiza centralnih naselij v Sloveniji iz leta 2017 je pokazala, da imata najvišjo stopnjo centralnosti Ljubljana in Maribor, sledijo Koper, Nova Gorica, Kranj, Novo mesto in Celje. V to skupino pa sodi smiselno tudi Murska Sobota (njena vloga v zdravstvu ni bila upoštevana zaradi lokacije bolnišnice v Rakičanu) (Nared et al, 2019). 14 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Slika: Središča centralnega pomena Vir: Nared in sodelavci, 2017. Pomemben dejavnik pri oblikovanju pokrajin pa je tudi obstoječa sektorska regionalizacija, ki nakazuje na utečena razmerja v slovenskem prostoru. Izstopa osem funkcijsko zaokroženih območij (pogostost skupne meje 7-9). S tega vidika pa je vprašljiva edino umestitev Koroške, ki v upravnem smislu sodi v Podravje, z vidika mobilnosti pa v Savinjsko pokrajino (Nared et al, 2019); samostojno pa ne dosega 100.000 prebivalcev, kar je priporočen demografski prag Sveta Evrope. POKRAJINE V SLOVENIJI 15 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Slika: Teritorialne členitve po kriteriju obstoječih teritorialnih/sektorskih delitev Vir: Nared s sodelavci, 2019. Ob navedenem moramo opomniti, da je v sodobnem času v Evropi koncept regije pogosto povezan z uresničevanjem ciljev učinkovite in trajnostne ozemeljske razvojne politike (Svet Evrope, 2016) in ozemeljske kohezije v okviru Evropske unije (Evropska unija; Evropska komisija, 1999, 2010, 2016) (Drobne, 2019). Evropska unija zagotavlja skladen razvoj celotnega evropskega ozemlja s spodbujanjem funkcionalnega pristopa k celovitemu razvoju ozemelj kot prostorov, kjer državljani živijo, kot želijo, s krepitvijo lokalnih politik, in sicer z upravljanjem na več ravneh, od lokalnega do evropskega, s spodbujanjem sodelovanja med ozemlji in krepitvijo lokalnih politik in evropskega povezovanja, z boljšim poznavanjem ozemelj za lažje usmerjanje njihovega razvoja (Evropska komisija, 2016; Svet Evrope, 2016)). Pri tem še kar nekaj članic uporablja dogovorno opredeljene administrativne regije, ki sicer homogeno pokrijejo celotno pripadajoče območje države in so primerljive velikosti (OECD, 2002; Coombes et al, 2012). Administrativne regije so najpogosteje opredeljene na podlagi zgodovinskih dejstev ali zamejitve homogenih območij na podlagi enega ali več parametrov. V nasprotju z njimi pa so funkcionalne regije rezultat funkcionalnih povezav v prostoru in času. Funkcionalne regije se z razvojem družbe, tehnologije in investicij v prostoru spreminjajo in so lahko raznolike po velikosti in številu prebivalstva. Na podlagi trajnostnih funkcionalnih regij Slovenije (s 16 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) pripadajočimi trajnostnimi funkcionalnimi regionalnimi skupnostmi) se na območju Slovenije lahko oblikujejo: 1. Pomurska regija (116.670 prebivalcev, 1338 km2): 1-1 Prekmurje, 1-2 Prlekija; 2. Podravska regija (346.587, 2394 km2): 2-1 Mariborska regija, 2-2 Dravinjska regija, 2-3 Spodnje Podravje; 3. Koroško-Savinjska regija: (307.711, 3201 km2): 1-1 Koroška, 3-2 Zgornje Savinjska dolina, 3-3 Šaleška dolina, 3-4 Celjska regija, 3-5 Posotelje; 4. Gorenjska regija (203.850, 2137 km2): 4-1 Zgornja Gorenjska, 4-2 Srednja Gorenjska, 4-3 Škofjeloška regija; 5. Osrednjeslovenska regija (661.532*, 4780 km2): 5-1 Ljubljanska regija (MO Ljubljana – glavno mesto s posebnim statusom), 5-2 Kamniško-Domžalska regija, 5-3 Zasavje, 5-4 Litijska regija, 5-5 Vrhniško-Logaška regija, 5-6 Notranjska, 5-7 Grosupeljska regija, 5-8 Kočevsko-Ribniška regija; 6. Regija Jugovzhodne Slovenije (Dolenjsko-Posavsko-Belokranjska regija) (181.844, 2575 km2): 6-1 Srednja Dolenjska, 6-2 Spodnje Posavje, 6-3 Bela krajina; 7. Severnoprimorska regija (118.188, 2325 km2): 7-1 Zgornje Posočje, 7-2 Goriška regija, 7-3 Idrijsko-Cerkljanska regija, 7-4 Vipavska dolina; 8. Južnoprimorska regija (126.492, 1524 km2): 8-1 Kraško - Brkinska regija, 8-2 Slovenska Istra (Nared et al, 2019). Na delovnem sestanku ožje strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje 16. 9. 2019 se je izpostavila potreba po doslednem upoštevanju strokovnega predloga 8 regij, ki zagotavljajo skladnejši regionalni razvoj Slovenije, kot strokovnega izhodišča za oblikovanje bodočih pokrajin v Sloveniji. V tem primeru gre za členitev, kot jo prikazuje slika v nadaljevanju, ki jo dobimo tudi z manjšo preureditvijo 8 FR modeliranih po metodi CURDS (glej sliko). Parametri, ki smo jih v tem primeru uporabili za modeliranje FR so bili , , , ). Pripadnost občine k posamezni od 8 pokrajin je v preglednici v prilogi 12 v (Drobne, 2019). Podrobna analiza mehkih vrednosti pripadnosti občine k pokrajini (slika spodaj) izkaže nekoliko nižjo samozadostnost 8 pokrajin kot 8 funkcionalnih regij na sliki 12 v (Drobne, 2019), saj se zniža najmanjša vrednost samozadostnosti občine iz 0,7 (8 funkcionalnih regij) na 0,54 (8 pokrajin). Občine, ki imajo v primeru predloga 8 pokrajin nekoliko nižjo samozadostnost kot v primeru 8 FR so: (149) Bistrica ob Sotli, (99) Radeče, (12) Cerklje na Gorenjskem, (171) Oplotnica, (49) Komen in (93) Podvelka. V primeru, da se zakonodajalec odloči za uvedbo 8 predlaganih pokrajin, bi bilo smiselno ponovno proučiti pripadnost omenjenih šestih občin k pokrajini (Drobne, 2019). POKRAJINE V SLOVENIJI 17 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Slika: Mehke vrednosti pripadnosti k funkcionalni regiji (8 funkcionalnih regij modeliranih po metodi CURDS) Vir: Drobne, 2019. Na podlagi izsledkov študije o funkcionalnih regijah, kot podlagah za ustanovitev pokrajin (Drobne, 2019) je pri modeliranju in upodobitvi tokov delovne mobilnosti med občinami v Sloveniji v obdobju 2015–2018 izkazana prevladujoča vloga najmočnejšega zaposlitvenega središča v Sloveniji, t.j. glavnega mesta Ljubljane. Mestna občina Ljubljana je namreč v obdobju 2015–2018 nudila preko 26% vseh delovnih mest v Sloveniji, kar kaže na izrazito » dejansko centralizacijo« Slovenije in pešanje zamisli o policentrični Sloveniji (Drobne, 2019) 18 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Slika: Tokovi delovne mobilnosti med občinami Slovenije v obdobju 2015-2018 Vir: Drobne, 2019: 25. Preglednica: Povprečno število delovnih mest v občini v obdobju 2015–2018 (urejeno po rangu; prikazanih je prvih 17 občin) Rang Mestna Šifra Ime občine Število Število % delovnih občina občine prebivalcev* delovnih mest glede mest na Slovenijo 1 da 61 Ljubljana 292.988 216.952 26,6 % 2 da 70 Maribor 112.065 57.825 7,1 % 3 da 11 Celje 49.473 28.329 3,5 % 4 da 85 Novo mesto 37.063 23.678 2,9 % 5 da 52 Kranj 56.267 23.591 2,9 % 6 da 50 Koper/Capodistria 52.234 23.564 2,9 % 7 da 133 Velenje 33.293 15.861 1,9 % 8 da 84 Nova Gorica 31.799 14.289 1,7 % 9 da 96 Ptuj 23.257 12.422 1,5 % 10 da 80 Murska Sobota 18.730 11.652 1,4 % 11 ne 23 Domžale 36.264 11.070 1,4 % 12 ne 122 Škofja Loka 23.076 9156 1,1 % 13 ne 54 Krško 25.996 8857 1,1 % 14 ne 190 Žalec 21.340 8128 1,0 % 15 ne 43 Kamnik 29.686 7760 0,9 % 16 da 112 Slovenj Gradec 16.596 7747 0,9 % 17 ne 113 Slovenska Bistrica 25.599 7709 0,9 % * vir: SURS (www.stat.si); Drobne, 2019. POKRAJINE V SLOVENIJI 19 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) V skladu z navedenim moramo opomniti, da prostorski razvoj v Sloveniji sledi načelom policentričnega razvoja. Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS 2004) tako opredeljuje sistem središč – policentrični urbani sistem, v katerem opredeljuje središča nacionalnega (15)2, regionalnega (15) in medobčinskega pomena (20). Središča nacionalnega in regionalnega pomena so najpomembnejša središča družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejša gospodarska območja in prometna vozlišča. S primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami pa se nanje navezuje omrežje ostalih središč. Slika: Zasnova policentričnega urbanega sistema in razvoj širših mestnih območij Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, dostopno na: https://www.gov.si/teme/nov-tema-42/ (26.9.2019). Podprta z infrastrukturo, imajo urbana središča ključno vlogo v uravnoteženem razvoju države kot ekonomska, trgovinska, izobraževalna, kulturna, stanovanjska in storitvena središča. Iz razvojnega vidika v Sloveniji tri urbana območja izstopajo kot središča mednarodnega pomena. To so Ljubljana, Maribor in Koper. Ta tri središča so ključna za konkurenčnost Slovenije v globalnem smislu, saj imajo pomembno vlogo v okviru prometnih omrežij, dostopnosti in povezav ter koncentracije znanja in inovativnosti. V 2 Kot središča nacionalnega pomena se prioritetno razvija mesta Celje, Kranj, Ljubljano, Maribor, Mursko Soboto, Novo Gorico, Novo mesto, Postojno, Ptuj in Velenje ter somestja Brežice – Krško – Sevnica, Jesenice – Radovljica, Koper – Izola – Piran, Slovenj Gradec – Ravne na Koroškem – Dravograd in Trbovlje – Hrastnik – Zagorje ob Savi (Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije /OdSPRS/ (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt, 61/17- ZUreP-2)). 20 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) okviru razvoja države ima vsako od njih specifičen pomen ter razvojne priložnosti in probleme. Ljubljana in Maribor predstavljata dve največji urbani središči v državi (edini urbani središči z več kot 100.000 prebivalcev), Koper pa ima zaradi svoje obmorske prostorske lege in pristanišča posebno geostrateško vlogo (Ministrstvo za okolje in prostor, 2019). Hkrati s specifičnimi razvojnimi potenciali se mesta srečujejo tudi z razvojnimi problemi. Izstopajo zlasti problemi onesnaženja zraka, slabe dostopnosti z javnim prometom in problematika ozkih grl, slabo izrabljenih notranjih urbanih površin za razvoj mesta ob hkratnih potrebah po zagotavljanju novih površin za gospodarski razvoj, ponekod pa tudi socialne izključenosti (Ministrstvo za okolje in prostor, 2019). Upoštevaje dejstvo, da v vseh dosedanjih poskusih ustanavljanja pokrajin predlagana teritorialna členitev na 8 pokrajin ni bila sprejeta, je bila v postopku priprave pokrajinske zakonodaje, ob analizi predhodno izbranih središč okoli mestnih občin v Sloveniji, predlagana povezava 18 funkcionalnih regij v enovite teritorije 11 pokrajin (Drobne, 2019) z glavnim mestom Ljubljana kot samostojno funkcionalno regijo. Tekom razprave in predstavitev predlagane teritorialne členitve na 11 pokrajin so bili podani naslednji predlogi, in sicer:  predlog za oblikovanje Osrednjeslovenske pokrajine;  predlog za oblikovanje močnejše in enovite Štajerske pokrajine,  predlog za oblikovanje samostojne Posavske pokrajine,  predlog za oblikovanje samostojne Zasavske pokrajine,  predlog za določitev posebnega statusa Mestni občini Ljubljana in Mestni občini Maribor. Upoštevaje strokovno utemeljeno razvojno optimalno teritorialno členitev na 8 pokrajin ter težnjo po ustanovitvi čim bolj homogenih pokrajin in navedene predloge predlagamo, da se Slovenija teritorialno členi na 10 pokrajin s podelitvijo posebnega statusa Mestni občini Ljubljana in Mestni občini Maribor, ki imata izkazano najvišjo stopnjo centralnosti in sta največji urbani središči v Sloveniji z več kot 100.000 prebivalci. V primeru členitve na predlaganih 10 pokrajin s posebnim statusom Mestne občine Ljubljane in Mestne občine Maribor bi bil v vseh pokrajinah in mestnih občinah s posebnim statusom dosežen priporočen demografski prag Sveta Evrope, da naj bi imele ustanovljene pokrajine najmanj 100.000 prebivalcev (Šmidovnik, 2004) in ob tem ne bi presegale 300.000 prebivalcev, kar je ustrezno z vidika upravne, politične in fiskalne decentralizacije. Na tem mestu moramo opomniti, da pri financiranju lokalne samouprave zasledujemo alokacijsko funkcijo javnih financ, drugi dve funkciji, to je redistribucijsko in stabilizacijsko oziroma razvojno pa prvenstveno prepuščamo centralnemu nivoju oblasti. Alokacijska funkcija je po svoji naravi ključna za učinkovito in ekonomično dobavo javnih dobrin in javnih storitev, ki so predmet POKRAJINE V SLOVENIJI 21 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) lokalnih (pokrajinskih) gospodarskih in negospodarskih javnih služb. Za uspešen in optimalno postavljen model fiskalne decentralizacije je potrebno upoštevati temeljna načela (fleksibilnosti, skladnosti in avtonomnosti) Evropske listine lokalne samouprave. V kolikor upoštevamo navedena načela in jih uporabimo na modelu Slovenije, ugotovimo, da bi morale biti decentralizirane enote (bodisi občine, pokrajine) čim bolj homogene, da ne prihaja do prevelikih razlik v fiskalni kapaciteti – posledično pa v avtonomnosti in skladnosti finančnih virov in njihove korelacije s pristojnostmi in nalogami. V tem smislu posledično sledimo načelu finančne izravnave za tiste decentralizirane enote, ki ne uspejo slediti večini oz. povprečni decentralizirani enoti/enotam. Prav v tem okviru je izhodiščna homogenost pokrajin še kako pomembna, pri čemer gre predvsem za homogenost glede na lastnosti decentraliziranih enot (demografske, geografske, ekonomske, socialne, družbene...). Če bomo ustanavljali pokrajine, ki si po svojih lastnostih in fiskalni kapaciteti ne bodo podobne (kolikor je to pač mogoče), bomo kmalu prispeli na polje, kjer ne bomo mogli več pričakovati njihovega učinkovitega delovanja, medsebojnega sodelovanja, pa tudi ne enakomernega in uravnoteženega razvoja Slovenije – kar je pa eden izmed pomembnejših ciljev decentralizacije Slovenije z ustanovitvijo pokrajin. Z vidika fiskalne decentralizacije je optimalen model pokrajin, ki predvideva med 100.000 do 300.000 prebivalci. Slednje, glede na trenutno strukturo možnih virov financiranja tako tudi zagotavlja večjo fiskalno homogenost in optimalno fiskalno kapaciteto vseh enot. Upoštevaje navedeno tako ni primerno zagovarjati modelov, kjer bi bile katere izmed pokrajin bistveno različne od povprečja npr. nad ali pod okvirom navedenega števila prebivalcev (Oplotnik, 2019). V primeru, da se zakonodajalec odloči za uvedbo 10 pokrajin (s posebnim statusom Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor), ki dosledno izhajajo iz predloga 8 regij, pa gre za preureditev 12 FR modeliranih po metodi CURDS z naslednjimi izhodiščnimi parametri: , , , ), oziroma preureditev 9 FR modeliranih po metodi CURDS z naslednjimi izhodiščnimi parametri: , , , . Ureditev predloga členitve Slovenije na 10 pokrajin je prikazana na sliki spodaj (Drobne, 2019). Analiza mehkih vrednosti pripadnosti občine k posamezni od 10 pokrajin v primeru, ko izločimo Mestno občino Ljubljana in Mestno občino Maribor pa izkaže bistveno znižanje samozadostnosti Osrednjeslovenske in Štajerske pokrajine. Mehke vrednosti pripadnosti občin iz zaledij obeh mestnih občin padejo celo pod 0,5. V okolici Ljubljane je takšnih občin več, te so (186) Trzin, (71) Medvode, (194) Šmartno pri Litiji, (22) Dol pri Ljubljani, (123) Škofljica in (8) Brezovica, v okolici Maribora pa dve občini, in sicer: (169) Miklavž na Dravskem polju, (160) Hoče-Slivnica. Iz vidika funkcionalnih povezav v prostoru, je torej takšna členitev Slovenije na 10 pokrajin z dvema izločenima enotama, to je Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Maribor, 22 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) manj sprejemljiva. Vsekakor pa je končen rezultat odvisen predvsem od pristojnosti, ki se bodo izvajale na posamezni ravni. V primeru, da zakonodajalec uredi pristojnosti na tak način, da sta Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Maribor še vedno močno povezani enoti v svoji FR, se mehke vrednosti pripadnosti občin k funkcionalni regiji bistveno spremenijo: pripadnost občine v funkcionalnih regijah Osrednjeslovenske in Štajerske pokrajine se vse dvignejo krepko čez 0,6. Sedaj opazimo bolj jasno problem opredelitve občin Litija (60) in Bistrica ob Sotli (149) v Zasavsko-posavsko pokrajino – saj sta ti dve občini sedaj edini, katerih mehka vrednost pripadnosti k pokrajini je nižja od 0,6. Predlagamo, da zakonodajalec ponovno pretehta uvrstitev omenjenih občin v Zasavsko-posavsko pokrajino (Drobne, 2019). Slika: Teritorialna členitev Slovenije na 10 pokrajin s posebnim statusom Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor Vir: Drobne, 2019. POKRAJINE V SLOVENIJI 23 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Slika: Mehke vrednosti pripadnosti občine k funkcionalni regiji (10+2 funkcionalni regiji modelirani po metodi CURDS) Vir: Drobne, 2019. Pregled povprečnih mehkih vrednosti pripadnosti občin posamezni regiji/pokrajini ter za Slovenijo kot celoto v preglednici spodaj izkaže funkcionalno najvišjo samozadostnost sistema 8 pokrajin ( ), sledi sistem 10 pokrajin, v katerih sta Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Maribor sestavna dela pokrajin ( ), medtem ko povprečna mehka vrednost pripadnosti k pokrajini precej pade v primeru 10 pokrajin s posebnim statusom Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor ( ). To dejstvo potrdi tudi primerjava posameznih povprečnih mehkih vrednosti pripadnosti Štajerski pokrajini z in brez Mestne občine Maribor ter Osrednjeslovenski pokrajini z in brez Mestne občine Ljubljana (Drobne, 2019). 24 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Preglednica: Povprečne mehke vrednosti pripadnosti občin 8 in 10(+2) pokrajinam v Sloveniji (M, metoda CURDS, preurejeno, 2015–2018) 8 pokrajin / Slovenija M 10+2 pokrajini / Slovenija M 10 pokrajin / Slovenija M Slovenija 0,869 Slovenija 0,772 Slovenija 0,845 Pomurska 0,869 Pomurska 0,869 Pomurska 0,869 Podravska 0,879 Štajerska brez MOM 0,716 Štajerska 0,879 MOM 0,598 Savinjska 0,874 Savinjska 0,796 Savinjska 0,796 Koroško-šaleška 0,843 Koroško-šaleška 0,843 Zasavsko-posavska 0,692 Zasavsko-posavska 0,692 Dolenjsko-belokranjska 0,841 Dolenjsko-belokranjska 0,811 Dolenjsko-belokranjska 0,811 Osrednjeslovenska 0,904 Osrednjeslovenska brez MOL 0,630 Osrednjeslovenska 0,886 MOL 0,642 Gorenjska 0,810 Gorenjska 0,810 Gorenjska 0,810 Goriška 0,878 Goriška 0,878 Goriška 0,878 Primorsko-notranjska 0,830 Primorsko-notranjska 0,830 Primorsko-notranjska 0,830 Vir: Drobne, 2019. Ob določitvi mej desetih pokrajin s posebnim statusom Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor bi pokrajine v Sloveniji obsegale območja naslednjih občin: POKRAJINE V SLOVENIJI 25 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Dolenjsko-belokranjska pokrajina3 šifra občine občina št. prebivalcev* površina 17 Črnomelj 14.308 340 km2 157 Dolenjske Toplice 3.593 110 km2 73 Metlika 8.411 109 km2 212 Mirna 2.683 31 km2 170 Mirna Peč 3.034 48 km2 199 Mokronog - Trebelno 3.164 73 km2 85 Novo mesto 37.398 236 km2 109 Semič 3.887 147 km2 203 Straža 3.881 28,5 km2 119 Šentjernej 7.225 96 km2 211 Šentrupert 2.898 49 km2 121 Škocjan 3.429 60 km2 206 Šmarješke Toplice 3.521 34 km2 130 Trebnje 13.310 163 km2 193 Žužemberk 4.741 164 km2 skupaj: 115.483 1.688,5 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 3 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Novomeška pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). 26 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Gorenjska pokrajina4 šifra št. prebivalcev* površina občine občina 3 Bled 8.217 72 km2 4 Bohinj 5.611 343 km2 12 Cerklje na Gorenjskem 7.859 78 km2 27 Gorenja vas - Poljane 7.665 153 km2 207 Gorje 2.769 116 km2 41 Jesenice 21.679 76 km2 163 Jezersko 666 69 km2 52 Kranj 57.185 151 km2 53 Kranjska Gora 7.522 256 km2 82 Naklo 5.431 28 km2 95 Preddvor 3.780 87 km2 102 Radovljica 19.195 119 km2 117 Šenčur 8.829 40 km2 122 Škofja Loka 23.462 146 km2 131 Tržič 15.054 155 km2 146 Železniki 6.699 164 km2 147 Žiri 4.981 49 km2 192 Žirovnica 4.465 42,6 km2 skupaj: 211.069 2.144,6 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 4 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Kranjska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). POKRAJINE V SLOVENIJI 27 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Goriška pokrajina5 šifra občine občina št. prebivalcev* površina 1 Ajdovščina 19.704 245 km2 6 Bovec 3.245 367 km2 7 Brda 5.639 72 km2 14 Cerkno 4.547 132 km2 36 Idrija 11.735 294 km2 44 Kanal 5.289 147 km2 46 Kobarid 4.032 193 km2 75 Miren - Kostanjevica 5.029 63 km2 84 Nova Gorica 31.845 280 km2 201 Renče - Vogrsko 4.383 30 km2 183 Šempeter - Vrtojba 6.292 14,9 km2 128 Tolmin 11.018 382 km2 136 Vipava 5.767 107 km2 skupaj: 118.525 2.326,9 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 5 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Novogoriška pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). 28 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Savinjska pokrajina6 šifra občine občina št. prebivalcev* površina 151 Braslovče 5.656 55 km2 11 Celje 49.007 95 km2 154 Dobje 934 18 km2 155 Dobrna 2.250 32 km2 51 Kozje 3.030 90 km2 57 Laško 13.123 198 km2 92 Podčetrtek 3.614 61 km2 173 Polzela 6.321 34 km2 174 Prebold 5.210 41 km2 106 Rogaška Slatina 11.323 72 km2 107 Rogatec 3.138 40 km2 114 Slovenske Konjice 15.263 98 km2 120 Šentjur 19.378 222 km2 124 Šmarje pri Jelšah 10.375 108 km2 127 Štore 4.477 28 km2 184 Tabor 1.670 35 km2 6 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Celjska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). POKRAJINE V SLOVENIJI 29 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 137 Vitanje 2.267 59 km2 139 Vojnik 9.009 75 km2 189 Vransko 2.646 53 km2 144 Zreče 6.600 67 km2 190 Žalec 21.528 117 km2 skupaj: 196.819 1.598 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. Koroško-šaleška pokrajina7 šifra občine občina št. prebivalcev* površina 16 Črna na Koroškem 3.252 156 km2 25 Dravograd 8.844 105 km2 30 Gornji Grad 2.480 90 km2 62 Ljubno 2.576 79 km2 67 Luče 1.454 110 km2 74 Mežica 3.598 26 km2 76 Mislinja 4.520 112 km2 79 Mozirje 4.244 54 km2 81 Muta 3.417 39 km2 83 Nazarje 2.611 43 km2 93 Podvelka 2.365 104 km2 175 Prevalje 6.800 58 km2 7 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Velenjska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). 30 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 101 Radlje ob Dravi 6.164 94 km2 103 Ravne na Koroškem 11.289 63 km2 209 Rečica ob Savinji 2.355 30 km2 177 Ribnica na Pohorju 1.142 60 km2 112 Slovenj Gradec 16.595 174 km2 180 Solčava 529 103 km2 125 Šmartno ob Paki 3.278 18 km2 126 Šoštanj 8.847 96 km2 133 Velenje 33.715 84 km2 141 Vuzenica 2.649 50 km2 skupaj: 132.724 1.748 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. Osrednjeslovenska pokrajina8 šifra občine občina št. prebivalcev* površina 150 Bloke 1.616 75 km2 5 Borovnica 4.664 42,3 km2 8 Brezovica 12.785 91 km2 8 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Ljubljanska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). POKRAJINE V SLOVENIJI 31 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 13 Cerknica 11.691 241 km2 20 Dobrepolje 3.882 103 km2 21 Dobrova - Polhov Gradec 7.843 118 km2 22 Dol pri Ljubljani 6.378 33 km2 23 Domžale 36.683 72 km2 32 Grosuplje 21.398 134 km2 162 Horjul 2.985 33 km2 37 Ig 7.656 99 km2 39 Ivančna Gorica 17.538 227 km2 43 Kamnik 29.989 266 km2 48 Kočevje 15.644 555 km2 164 Komenda 6.444 24 km2 165 Kostel 691 56 km2 208 Log - Dragomer 3.620 11 km2 64 Logatec 14.681 173 km2 65 Loška dolina 3.703 167 km2 66 Loški Potok 1.816 135 km2 68 Lukovica 5.888 75 km2 71 Medvode 16.811 78 km2 72 Mengeš 8.411 22 km2 77 Moravče 5.469 61 km2 88 Osilnica 327 36 km2 104 Ribnica 9.466 154 km2 179 Sodražica 2.249 50 km2 123 Škofljica 11.657 43,3 km2 194 Šmartno pri Litiji 5.661 95 km2 186 Trzin 3.925 8,6 km2 134 Velike Lašče 4.520 103 km2 138 Vodice 4.983 31 km2 140 Vrhnika 17.613 116 km2 skupaj: 308.687 3.528,2 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 32 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Pomurska pokrajina9 šifra občine občina št. prebivalcev* površina 195 Apače 3.556 53,5 km2 2 Beltinci 8.068 62 km2 152 Cankova 1.753 31 km2 15 Črenšovci 3.972 34 km2 156 Dobrovnik/Dobronak 1.293 31 km2 29 Gornja Radgona 8.474 75 km2 31 Gornji Petrovci 2.040 67 km2 158 Grad 2.087 37 km2 161 Hodoš/Hodos 396 18 km2 47 Kobilje 540 20 km2 166 Križevci 3.549 46 km2 56 Kuzma 1.624 23 km2 59 Lendava/Lendva 10.486 123 km2 63 Ljutomer 11.233 107 km2 78 Moravske Toplice 5.958 145 km2 80 Murska Sobota 18.622 64 km2 9 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Murskosoboška pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). POKRAJINE V SLOVENIJI 33 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 86 Odranci 1.619 7 km2 97 Puconci 5.904 108 km2 176 Razkrižje 1.265 10 km2 100 Radenci 5.098 34 km2 105 Rogašovci 3.114 40 km2 116 Sveti Jurij ob Ščavnici 2.834 51 km2 33 Šalovci 1.388 58 km2 10 Tišina 3.965 39 km2 132 Turnišče 3.190 24 km2 187 Velika Polana 1.380 19 km2 188 Veržej 1.344 12 km2 skupaj: 114.752 1.338,5 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 34 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Primorsko-notranjska pokrajina10 šifra občine občina št. prebivalcev* površina 213 Ankaran/Ancarano 3.261 8 km2 19 Divača 4.334 145 km2 35 Hrpelje – Kozina 4.851 195 km2 38 Ilirska Bistrica 13.379 480 km2 40 Izola/Isola 16.737 29 km2 49 Komen 3.655 103 km2 50 Koper/Capodistria 53.292 303 km2 90 Piran/Pirano 18.457 45 km2 91 Pivka 6.190 223 km2 94 Postojna 16.675 270 km2 111 Sežana 13.802 217 km2 skupaj: 154.633 2.018 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 10 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Koprska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). POKRAJINE V SLOVENIJI 35 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Štajerska pokrajina11 šifra občine občina št. prebivalcev* površina 148 Benedikt 2.614 24 km2 153 Cerkvenjak 2.171 25 km2 196 Cirkulane 2.378 32 km2 18 Destrnik 2.647 34 km2 24 Dornava 2.896 28 km2 26 Duplek 6.959 40 km2 28 Gorišnica 4.161 29 km2 159 Hajdina 3.938 22 km2 160 Hoče - Slivnica 11.720 54 km2 42 Juršinci 2.421 36 km2 45 Kidričevo 6.539 72 km2 55 Kungota 4.844 49 km2 58 Lenart 8.512 62 km2 167 Lovrenc na Pohorju 2.988 84 km2 69 Majšperk 4.060 73 km2 198 Makole 2.051 37 km2 11 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Mariborska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). 36 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 168 Markovci 4.025 30 km2 169 Miklavž na Dravskem polju 6.996 12,5 km2 171 Oplotnica 4.154 33 km2 87 Ormož 11.886 142 km2 89 Pesnica 7.508 76 km2 172 Podlehnik 1.853 46 km2 200 Poljčane 4.467 38 km2 96 Ptuj 23.611 67 km2 98 Rače - Fram 7.623 51 km2 108 Ruše 7.055 61 km2 178 Selnica ob Dravi 4.562 65 km2 113 Slovenska Bistrica 25.949 260 km2 202 Središče ob Dravi 1.919 33 km2 115 Starše 4.081 34 km2 181 Sveta Ana 2.323 37 km2 163 Sveti Andraž v Slov. goricah 1.203 18 km2 204 Sveta Trojica v Slov. goricah 2.193 26 km2 210 Sveti Jurij v Slov. goricah 2.114 31 km2 205 Sveti Tomaž 2.007 38 km2 118 Šentilj 8.375 65 km2 185 Trnovska vas 1.374 23 km2 135 Videm 5.684 80 km2 143 Zavrč 1.527 19 km2 191 Žetale 1.303 38 km2 skupaj: 214.691 2075,5 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. POKRAJINE V SLOVENIJI 37 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Zasavsko-posavska pokrajina12 šifra št. prebivalcev* površina občine občina 149 Bistrica ob Sotli 1.356 31 km2 9 Brežice 24.419 268 km2 34 Hrastnik 9.058 95 km2 197 Kostanjevica na Krki 2.446 58 km2 54 Krško 25.904 287 km2 60 Litija 15.743 221 km2 99 Radeče 4.164 52 km2 110 Sevnica 17.639 272 km2 129 Trbovlje 16.024 58 km2 142 Zagorje ob Savi 16.379 147 km2 skupaj: 133.132 1.489 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 12 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Trboveljska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). 38 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 3 Mnenja občin in zainteresirane javnosti k osnutkom pokrajinske zakonodaje Državni svet RS se je na 34. seji 11.11.2020 seznanil z osnutki pokrajinske zakonodaje, ki jo je pripravila Strokovna skupina Državnega sveta za pripravo pokrajinske zakonodaje. Na podlagi določil drugega odstavka 143. člena Ustave RS, ki določa, da mora biti v postopku za sprejem zakona o ustanovitvi pokrajin zagotovljeno sodelovanje občin, je Državni svet RS seznanil občine z osnutki pokrajinske zakonodaje in pozval občinske svete slovenskih občin, da se opredelijo do osnutkov pokrajinske zakonodaje. Do 30. septembra 2021 je Državni svet Republike Slovenije dobil naslednja mnenja občin k osnutkom pokrajinske zakonodaje, in sicer: 1. Občina Benedikt, št. 03102-1/2019-7 z dne 16.6.2021, 2. Občina Bistrica ob Sotli, št. 042-001/2020-11 z dne 19.2.2021, 3. Občina Bloke, št. 134 z dne 17.6.2021, 4. Občina Borovnica, št. 900-0005/2021-3-13/1 z dne 19.5.2021, 5. Občina Braslovče z dne 24.6.2021, 6. Občina Brežice, št. 3502-21/2021-22 z dne 15.6.2021, 7. Občina Cerknica, št. 206-17/8-246/2021, 8. Občina Cerkvenjak, št. 031-01/2007 z dne 3.2.2021, 9. Občina Črna na Koroškem, št. 031-0001/2021 z dne 25.5.2021, 10. Občina Črnomelj, št. 002-1/2020 z dne 22.6.2021, 11. Občina Destrnik, št. 900-4/2021-13R16/19 z dne 22.6.2021, 12. Občina Divača, št. 032-0009/2021-3 z dne 29.6.2021, 13. Občina Dobrepolje, št. 031-0001/2021, 14. Občina Dobrovnik, št. 030-0002/2019-73/2021 z dne 24.3.2021, 15. Občina Dravograd, št. 032-0003/2018-17/4-1 z dne 27.5.2021, 16. Občina Gornja Radgona, št. 013-2/2018-OS/2IS-U112, 17. Občina Gornji Grad, št. 0320-0004/2018-2021-2 z dne 29.6.2021, 18. Občina Gornji Petrovci, št. 007-0001/2021-2 z dne 22.2.2021, 19. Občina Grad, št. 032-0002/2021-1 z dne 18.3.2021, 20. Občina Grosuplje, št. 031-0001/2021 z dne 7.7.2021, 21. Občina Idrija, št. 900-10/2021/8(22/6) z dne 30.6.2021, 22. Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran, Občina Ankaran, št. 0322/2021 z dne 30.6.2021, 23. Občina Ivančna Gorica, št. 007-0008/2021 z dne 27.6.2021, 24. Občina Jesenice, št. 031-1/2021 z dne 4.2.2021, 25. Občina Juršinci, št. 007-0006/2020/6 z dne 23.2.2021, 26. Občina Kamnik, št. 0322-007/2021/6 z dne 26.5.2021, 27. Občina Kidirčevo, št. 004-1/2021 z dne 14.5.2021, 28. Občina Kočevje, št. 032-0001/2018-485 z dne 23.6.2021, POKRAJINE V SLOVENIJI 39 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 29. Občina Komenda, št. 031-0001/2020-8 z dne 16.9.2021, 30. Občina Kozje, št. 032-4/2018-18/15 z dne 23.6.2021, 31. Mestna občina Kranj, št. 900-1/2021-9-(401102) z dne 27.1.2021, 32. Občina Krško, št. 031-1/2019-O300 z dne 12.5.2021, 33. Občina Kuzma, št. 900-0001/2021-1 z dne 15.1.2021, 34. Občina Laško, št. 031-01/2021 z dne 3.2.2021, 35. Občina Ljubno, št. 032-01/2021-8 z dne 28.6.2021, 36. Občina Logatec, št. 013-3/2021-47 z dne 21.6.2021, 37. Občina Log-Dragomer, št. 031-1/2020 z dne 18.2.2021, 38. Občina Loška dolina, št. 031-1/2020-4 zd ne 26.1.2021, 39. Občina Loški potok, št. 031-2/2021 z dne 24.6.2021, 40. Občina Majšperk, št. 031-1/2021-4 z dne 9.6.2021, 41. Občina Makole, št. 900-1/2021-20 z dne 10.3.2021, 42. Mestna občina Maribor, št. 0130-121/2021-13 z dne 28.6.2021, 43. Občina Miklavž na Dravskem polju, št. 0320-0007/2021 z dne 23.6.2021, 44. Občina Naklo, št. 0310-0001/2020-7 z dne 26.5.2021, 45. Mestna občina Nova Gorica, št. 031/0001/202/1-13 z dne 17.6.2021, 46. Mestna občina Novo mesto, št. 007-23/2020-16(505) z dne 18.3.2021, 47. Občina Pivka, št. 9000-15/2021 z dne 8.4.2021, 48. Občina Podčetrtek, št. 032-0001/2021-4 z dne 4.3.2021, 49. Občina Poljčane, št. 007-0001/2021-4 z dne 14.4.2021, 50. Občina Prevalje, št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021, 51. Mestna občina Ptuj, št. 007-1/2020-131 z dne 25.1.2021, 52. Občina Radeče, št. 900-3/2021/12 z dne 23.6.2021, 53. Občina Radelje ob Dravi, št. 002-0001/2021 z dne 22.12.2021, 54. Občina Radovljica, št. 03200-3/2021-5 z dne 20.5.2021, 55. Občina Ravne na Koroškem, št. 031-0001/2021 z dne 30.6.2021, 56. Občina Razkrižje, št. 032-5/2020-33 z dne 4.1.2021, 57. Občina Ribnica, št. 007-0021/2020-5 z dne 22.6.2021, 58. Občina Rogaška Slatina, št. 0320-0005/2021-3 z dne 2.7.2021, 59. Občina rogatec, št. 032-0011/2021-29 z dne 22.6.2021, 60. Občina ruše, št. 007-0002/2021 z dne 7.7.2021, 61. Mestna občina Slovenj Gradec, št. 039-0003/2020 z dne 10.2.2021, 62. Občina Slovenska Bistrica, št. 9000-15/2021-0203-5 z dne 27.5.2021, 63. Občina Slovenske Konjice, št. 032-0003/2021-5(150) z dne 25.3.2021, 64. Občina Sodražica, št. 031-1/21 z dne 18.6.2021, 65. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, št. 007-2/2021-9 z dne 16.3.2021, 66. Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, št. 0310-1/2020-5 z dne 30.6.2021, 67. Občina Šalovci, št. 031-2/2020-3 z dne 17.3.2021, 68. Občina Šempeter-Vrtojba, št. 007-9/2021-2 z dne 17.6.2021, 69. Občina Šentjernej, št. 9000-1/2021-OS-12 z dne 18.3.2021, 70. Občina Šentjur, št. 032-0001/2020-9(232) z dne 26.1.2021, 40 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 71. Občina Škocjan, št. 031-0001/2021 z dne 30.3.2021, 72. Občina Šoštanj, št. 031-1/2021 z dne 3.3.2021, 73. Občina Štore, št. 032-0001/2018-7 z dne 2.6.2021, 74. Občina Trbovlje, št. 032-1/2021-22 z dne 17.2.2021, 75. Občina Trebnje, št. 031-1/2020-9 z dne 10.2.2021, 76. Občina Trzin, št. 031-0001/2020-3 z dne 23.6.2021, 77. Mestna občina Velenje, št. 0320-0003/2021 z dne 26.1.2021, 78. Občina Velika Polana, št. 13-07-1/2021 OS z dne 4.6.2021, 79. Občina Vitanje, št. 900-0006/2021-006 z dne 14.10.2021, 80. Občina Vodice, št. 0071-10/2021-001 z dne 23.3.2021, 81. Občina Vrhnika, št. 430-2/2021-15(1-10) z dne 8.9.2021, 82. Občina Vuzenica, št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021, 83. Občina Zreče, št. 033-0001/2021-5 z dne 13.5.2021, 84. Občina Železniki, št. 9000-1/2021-013 z dne 19.2.2021, 85. Občina Žirovnica, št. 031-0001/2020 z dne 27.5.2021, 86. Občina Domžale, Občina Mengeš, Občina Lukovica, Občina Moravče, Občina Trzin, Občina Dol pri Ljubljani, Občina Kamnik, Občina Komenda, Občina Vodice, št. 0320-300/2020 z dne 14.1.2021. Do 30. septembra 2021 je Državni svet Republike Slovenije dobil naslednja mnenja zainteresirane javnosti k osnutkom pokrajinske zakonodaje, in sicer: 1. Italijanska samoupravna narodna skupnost, št. 88/18-23 z dne 30.6.2021, 2. Italijanska unija, št. 013-04/2021-15/19 z dne 8.9.2021, 3. Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, št. 120/2021 z dne 30.6.2021, 4. Skupnost občin Slovenije, št. 007-45/2021-1 z dne 2.7.2021. Slovenske občine in zainteresirana javnost so podali mnenja k osnutkom pokrajinske zakonodaje s predlogi sprememb in dopolnitev osnutkov Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/, Zakona o pokrajinah /ZPok/ in Zakona o financiranju pokrajin /ZFPok/ kot so navedene v tabelah v nadaljevanju. , bi e. n er, se vi m e in ne it o nica v ji o ne a s dežem čno in a, da ji o ra rk k g ašč a s se lad i, ki bi no o glaš dlag am ij e p ke L glaš okraji . dnjero vit og-Dra eli a so anim er: an ju očje; opkih, ki a pre ale z v a so tu sic h sre dež pokra on lag zovica, Ce l, L i, V dež p čin dlag in čin se loči po usk ed občin glaš d ij čin se Ob pre a P sta re ste it n Ob se do m so u p L Ob aje, , Bre Ko d v, vse bnih post o to je no v drugo obm je vnica o pri a u jek u na. a jo potre ji ro čevje, a, da en n a, da en artn e a s rsk ji e zak pro in m a s n nese , Ko ji ra glaš dlag a im sk dlag a im - - im taje n k n n o o ke, Bo , Š . glaš ra Š a. ji o ji vnih pre ji a ali a pokra v k an n orica ica o a so ra jsk jsk ji a pre ra a p k vnostih a pre ra jsk Blo a so lag k k alce o sk o o e p čin d enom ra e: k čin lj čin tran len tran čevsk koflj iv čin re o p e p e, ki se p b im Ob p im p Ob se Ce v h akti Ob se No Do No Ko , Š re Ob it h že akti občin ančna G p ln vse žica 2 o 0 ne. p v občin , Iv n n n o ji n ala .7 ji ji ji a o vse i 9 d nos , m odra dste ji v b ih e. 7 ra ra e v no. ra o ra i l, Ig 1 k k ji k no k a jsk zaje , S o a z o o jsk e in o esti , k rju a z b z. pokra a z a se o ela a z p p o p a se rial in znanjen p m n a n občin bljan bi nica v o o m o glaš v ij o občin glaš ij to a e van pre u ji ih ju im . enih sre glaš ij a, d o an i glaš ite v o pokra v a, d S o m se v ra v notran jsk e, Ho b v it rialn vij it v n očje o it k lag o , Rib o a so v o a so v tev a teri re o ji dvid a so v d k ne, ki plj in a so n o rsk o o rialn p li čin n estit čin n očju su 2 esti ra načrto n re o b ji k ena in čin to v dolen žno od L ro nica m čin e sta sta terit taje sta zah m o pre sta p o o il u Ob u in um Š Ob u in občin u p dnje sp go obm Ob u in teri n se obm in ju k Ob en in 0 v in pokra ,6 : to : k, Os 7 v dec, G 5 dvid o obvešč v ra .8 konodaj 1 1 a nasle 1 1 2 2 ite ve v dru 2 ite poto 2 za 0 0 0 0 m ln ln novitev i .2 .2 o dlag pre učit .2 o ala 2 .2 tu .6 .2 p vočasn .6 p ošk g .5 ske a 6 9 o klj 7 o 9 d 1 1 i pre biti 1 olhov G se 1 in d vanih projek pra d a usta bo in ora i in a-P na, L i b b dlag v m m bit m ro a b - e e b n pokraj ji -3 -7 -11 m ora m 1 9 0 ca ob Sotl na proces v ke pre rak 2 om 1 2 li oška doli 0 0 0 a m e, Do o /2 /2 /2 spre spre i oročno načrto i ljo 5 -1 1 g a Bistri g a Blo p c, L a. P 0 2 0 lo lo ik 0 sklepa 0 -0 v zakonodaji dolg občin nanaša re n -0 1 d čin d čin b k osnutk ogate rh št. 3 re re 0 042 p Ob   134 p Ob Do L V 900 občin tli ja o en Sb t o Mn ica a ik n ica ed e v : čin k ro 1 en istr lo o ob B B B B bela aT št. 1. 2. 3. 4. , i v o m č v ost v tev re vice jn sta žane eren li ne dežem a s deže o viro se zdeli se se e pra sto prib vij . glaš a nam ln pri in vit okraji anim e v st . no ra n anim . ji žalah a so u g in e voli etu ucije, ra lj dež p edlag k m čin dlag er: šn u sv kovanja za jas stit čen in enakom /: se o Ce pr p Do Ob pre v 24. člen lo o nalo in k sic sp em ij in zagoto o obli ter P in i tv in centri nsk ja U a ji eji poli /Z a . 23. in om zvoj ve zm e. n nji sk jsk a ji e a s ra anciran ra n ra upra ra n en na podlag pokra fin način k ko ji v avin dlag o ere im lo glaš im o in e ne ogočale p ra 24. člen jeta a. »S vci ij ev i k an jes n an na«. e zakonodaje, tv it jn e p jav v o m n ji a so ji a pre v sk it lag o d lag v nsk voli pisu odela o sto n o . o e p d ra en re ve k čin d enom ji jo deli čin sav n i: re o re pri določenim sta m o im p im Os p Ob p im pokra 22., 23. in Ob u sa P orit bodo om širše sta i st glas it vega m no e ne voli čno opre čen in enakom ne in n n n ve pokra lad ji jas je ji ona o u ji ji a estja in ji . o ezaupnice v n e kovit m o, da se ra ra e v o ra e v n ter sa ji a z centri k k sk k ji a, da se o ra sk o o o o zaneslji v a Zak a z ra no usk a pokra ve k učin p p o en p o k dopolnit o z natan vij a P o glaš sa v o v o o o utk eni tak ij o občin ij dlag ij t o lo ovanje n . glaš ij o občin p dnik o a p ij -p m ite v o v o las ln jn v e. avo, v it rialn vij jes n it rialn vij be in potreb o oupra ne so it o n e za poli vsake pokra re o v o n ji a so v o jsk dse p m a pre ja reg je k v sk ji n o o je o u sto o drž be osn n sp estit d n em k o n re ra in sa ra k čin estit m di izg d čin an li av k sta sta terit o sta terit av ok/ se , z določit d b m zato sta o in em a se u u in um Os p Ob u in um S re e Ob se o sa in u Zas p podlag m ot tu aj v okviru n vi no re : ča, da pre ji ogoča povezovanje so v občin lokaln : m 1 dnje sp nah /ZP ost k aje v d ih 1 2 ite ji dolo 2 0 o 0 ite zagoto pokra dnje sp vka 4. člen m ln ojn n vni .2 o , ki o estn ra .2 lno tu i, .6 p a nasle .6 ne ter o a 4 o . 5 p naj ji d 2 o d om prist v 1 am a nasle dlag e zak obe o d in sk an b ona o pokra ega odsta pa to n n in mji in rg b občin pokra dlag m ji za o, da bodo delovale rv e ra o me pre m vče pre k ja ih ed u Zak o -22 m tak slo sk 1 m tju z 22. člen p neja p i n 2 re žice a zakonodaja spre utk 24. člen ji 0 om i ro tk ra /2 sp di znotraj g u ave, pokra a ali a Bra anciran k 1 g nsk a Bre lo asp sn o -2 lo ji jnosti bnik sklepa v osn n 23. in o drž fin p 2 prv /1 d čin 0 d čin okra zvoj tu št. 3 re 5 re 1 p Ob   3 p P pristo upora ra Ob  a vče čin raslo režice ob B B . št. 5. 6 v i it g je zno ega ega na. ga je h na alo ji vrn n ne ji adeče in ustre , ki o občin ij ok/ m in ki g iz prv ic okraji ko, R PU a pokra nenje e zadeve širš nalo a občinam efind dež p avsk i, Krš n /Z občin al /: se edež sveta ji m anja k u z m okaln dolžn do o tj vlj a. p P h. S di Zas očje F pokra ro a, je ena.« o na Krk ena. L opra b /Z vi a člen i n ica ežica ji /: di k zno ure k v nasp a člen ra e o i ga pom , k n njev novit P ek o ji v Br zara je ega pom vka teg v p /Z se ra sta a ustre e bit sta ju k m ah upne več obm vka teg d o ki , Ko n o ji sk ciran e p ona o usta ra so i k ega odsta rv an im žice ega sveta a oziro o ih zadev širše rv p i: p e zadeve širš oženje, fin ega odsta v nsk a Zak m o lasg i, Bre ji ov. a o ena, ki prv okaln n a o i n n utk n kaln o ga člena ne sm k o ji otl osn a 15. člen a lo alog iz p ati ra 1 član ge iz anja l d k »14. člen i vlj o eja, o a Zak vka te ja n vlj d a Zak i: p je 3 tk tk v i: ca ob S edež pokra člen danjeg u čijo tudi pre nalo in u se upnega pom ati i a. sn ite . S sn glas vek. o opra v nov,« ne šte o se a odsta jn anciran va opra it nov. o o glas Bistri ji e o vlj en eja. o n dil b b e: kem ra neje ve sk m n.« odsta osto fin aslo m m sta k ali e ji rit re e u o m 32. člen n, ki se i: m a. m vek, ki se sp n v Krš e p nje re občine dolo a iz n re ji neha opra a in sk jš eni bese ne peti ge sa no ra ga občin v m glas doda nova četrta alin ne peta alin sp k ne je obil a. sa pre re je sp jo n i odsta gega in tretjeg ne in način n v od 31 do 35 čla o ji o d e. ji na pre rid v od 31 do 35 čla a se osta d m ženje pokra a p P dru e nalo potreb o, da se ji a. tu alce sk et ga iz asle iz vek posta irn obveznosti alce asle a v na obse zno sp ge občin in sto je čbi 26. člen d ji sv a: ne,« neja p biv občin sa e pokra i dlo a n a biv ji a n vek 4. člen doda nov 14. čle o jo en sk stre dpis nosu na pokra ki ga je p pre lag eni tak nalo m dolo a ali lag se P pokra vsk n d na ali zdru i odsta m člen o o 23. člen d se ji , da pokra vku 29. člen re doda nov četrt pre ji re ste nese nese trt re om i a osa ra na kot izv ti a p v k o ter u p ji o pre eru dil p i odsta o sk vanju jeti četrt 10. v o sp oženje, eg . p čij u se a naj se odsta čun pokra i žice pre pokra se a so no pre m u bese it ra žice četrt tan sa okra o vil aln m ica edež P ici. rv S danji P ji aktu vka pre prim dil n danja če Us P n S n P šte ) se ) en V V pre io lad se - do 160.000 pre ) ) m ev ) ev ) a Bre o ) ) g - do 160.000 pre - pro a Bre sklepa » za 13. člen (1 (2 S (3 S (4 po upošte pre čin v 7. člen »(4 podala Do 9. člen »(1 p pokra (2 odsta (3 vse bese re » črta se usk v pete » Do čin črta se št.   Ob       Ob  a činob št. o , v a, či nica o jsk a z nica . er rk n nz za ju ern ne rk dežem odlo tra a s tu sic mz odvelk e Ce o se P -n a P in ra o konse glaš okraji čin bo občin ali anim e n (so uta, . rsk a so n o ji M eta občin ra alci dež p o Ob čin dlag rim a dolina, Ce k iv zenica se vij P dejstev ača isk Ob pre op b nja, ih ošk re Vu dežu sv estit v isli šk Div e zakonodaje, p00 isi ke, L , M o se z um d olo a m nsk .0 dec in o m a a, o- n o na. ji 0 ra ja b v ji ji 0 e ipava in a z rsk šk ra o en ežica eta in n , Blo o eti e. glaš ro k ji n n esti o gij ji glaš taje im a za o venj G ra ji in ca, V Š m s z im a. o Ko o d, M k ra vnica ra n u n an a p jn lag o re n a pokra ve pokra anj kot 1 lo ega sv o ne strin k skih ro k a so ji a ne so ji d šk ji šk se o o jo jsk sto , S p lag o e p ra ra re ra vogra nsk čin enom čin d enom in ro ro , Bo a Bistri e p k k k ji o a se o re v p m o im nica o ni z m jsk Ob im p Ob d p p im sa in Ko sa p Ko ji na) rk sk rsk n dopolnit ji , Dra ohorju en zgodovin v ogatec tra em n e Ce lo n n šk na P ji ka, Ili ji ji a. be in jes iv e No n n a pokra ro dežu pokra ra čin a, L n it ra e v no. ra v ji a ji em nica se k d v k ji k ra ra eta v pokra »9. člen šk o nik o o a o m re osnovi a, P o a z bčin a z a se n k k re ro p et Ob rh p o p o o rošk o , Rib v Os V en o o p e. O glaš t ij o sp o glaš ij a, d i o a p ega sv (Ko a na Ko ite i sv i ev v ij o pokra v v k jn em gij v v no. Na it it rialn v it lag Zak it k/ Ko i /: šk o sk ji am jna, Idrij v a so v o a so v d u v v dnje k nsk Črn n o o rsk o tk o o sto o ji ro e re čin isi n n n re n o P d čin estit čin u e: šk sta UPo o osto sta sta terit m taje sta p sn tan sta m U i: u Ob b pokra občin P u Ob u in u Š Ob u in o us /Z u sa ro a nasle /Zn glas Ko ji ov pokra na. ji : ra se vne na Ko vet 1 1 v dlag k ga občin in S 2 1 2 o 0 2 0 ite p ti či m o član .2 0 .2 ln pre i o v a pokra vi, Ra tu .4 .2 .5 it vil a .2 5 p em v v. na obse d 15 3 2 o ji d šk o rošk ro n ti šte alce ne dolo in sta eni v celo Ko ji b e ob Dra u deli biv m m re dlj e a pokra 1 a o pre sp ovi se 2 m n šk 7 0 a na Ko o re – opre om se ro e, Ra 0 tan - 0 /2 edež pokra 1 vil Us Ko S /8 1 /2 0 sp Zak valj 7 2 g 0 1 0 a Črn u ) ) re ) lo tk sklepa -1 /2 -0 -0 4. člen s šte 9. člen (1 (2 P (3 6 d čin u št. 4 re sn 206 2 031 031 p Ob o   a n k a jan a ic e n v a čin k k r r n oroškem ob Ce Ce Čr K . . . št. 7 8 9 u v v a že a o u i o i v v in »s n v di lad uje o s er ab j alci ji dnik em ni v iv član tu er ra slito ne delj občin sic k biv sic dse z večin nsk žlj ji a se e UO o či v sk in etu sk p ...). enega član a ne dose et opre p ko bil zap ih« in in jo zdru n o in e potreb okraji sv lah ji i« oz. vsa k dolo i pokra ra sa UZR aje, a, ki k am v est istrstv d a vsaj občin nsk »in o U, m o dež p na se in z. se čba, da pre ji a p v n ih o nadalj se g: e), n anjša eno, da ni ik se ve, F v še e. (o dlo zak e zakonodaje, m u dolo pokra z občin a d e na m so gij ka občin o bi bilo, da sv delj ju elo e , nsk anj kot 100.000 pre e regij d cij – pre ln sk iti e upra n ne. e re ji čba 24. člen i ise šk opre , podžupan pa bi su ji – načeln glas b sk o kra ji a vsa katera ro n ra e šk ti lad sm ek ra cij k čuna in n ne z m 22. člen dolo v o re o ra ji ji v Ko p »biro p je v di n občin sta »v so m ti ra a pa ga voli re vku je d o e ne pokra k ve pokra , da im er o ne – vetu eta a, poli eti v o vet koro ti pokra ji . o it va tu v en o S sv lj sv ega pro e p o či S deli sic g v vati sk in šlji d to p bčin in im o pokra član e – 2v o o dopolnit n o danjem v 2. odsta ne – dodati: a, tožilstv dopoln ko zgodi, da zlas ra kovan odpor vku 23. člen a je – je p ji zag ekd ne odlo tujeta dnik – trebo o n ji čbo opre ro ne vpra e u dišč riča ek občin h ji be in lah dse o v se p be in o, ker sk pokra o od rip ra em ov – upošte se n ani b em t k nasp pre jen ln ji ne (p o o m o dolo m e pokra ji re tev a posta ega sveta ise ra dnik org se re prih k p ure k i anov (so lj v šk sp o član duje nsk sm o o sp ro e – si e – določba, d di ji p dse daj ejo ite vil u voli n dno, v 2. odsta n org n ajb /: v ji ji dse in pre k se o Ko dnje m ra o tu v avnim na pokra dnje o sta n k ra o je P so eta – šte – z zakonsk o ko pre am avnih F a o sta siste a pokra an šu oja čil u eta et a p , d a p rg /Z o a nasle zre sv em ik ločba 22. člen ik o im a župana je o a nasle n ega sv ne z drž ji a). /: n ne neposre o n občin ra am k a sv i d ji d d e član ih žbencev – n n in ji ra nsk dlag o eg sk naln se dlag k lag P n v d a se etu e enote drž o d ji sk io d ra n ji ). re elj sv p «. pokra uslu avnega niv p re m pre /Z ji ra pokra v re k tev p funkcij u enuje drž pre ju p tu b 4. člen ah ra o porc e p ci a – t bčin ciran vnih a em n k oli tv v d st o im em d e. em šk ji o p li li , o e. en ja šk ciran od vodnih povra ra pro o o rn n anje U vanje gij ov pokra m ro občin ji m ro re k a p . e v o eta. je P an o v u v eru v ra vlj k tv e (v – v jo o et k en nenja o delo ze e re sp p v sta v li fin o n li rim g d hodki d sv eden od županov (tak o a sv o so re šk u član a o ji ov za izv o p . opra žbencev iz sta p eg užbencev). a o pri občin – zato ro vil gom ra a na Ko n o enake dislo n o d – v k e v V ico ik – sk a enote – n – se – o – v – p o vijo m n n a na Ko o . n n – duje o župana in podžupana. Z n ik – . o p a glas 23. člen ji v p «. d uslu usl čunih O šte dlore Zak 2 ra o dse sed raji obit novij nih nih Zak ra vet Ko ) a Črn u eta vil k etu k a Črn u tk . in o ezau re o tk sklepa S (4 s p čin 13. čle 15. člen šte 22. in član 25. člen sv 29. čle pre 31. člen funkcij 46. člen načeln prid 62. člen usta 73. člen jav jav 5. člen pro u 1 sv p n p p čin u št. Ob sn sn o          Ob o  a činob št. le b nj, . . ša (o ba v em eta v bčin ju ru eznih niso ančni ne a s dežem v a s dežem tu a s dežem p m še se a sv ada naša s se se vpra glaš No dežem eg . a P Ko na fin m glaš glaš čunov), daj zvitejše prip a udelež okraji a.«). e v sk u in sveta o je e n e v vnih se ni tn a so anim n n lj anim n anim n v novo nasta ra ji , s se ji n ti b a so ji a so ji dolg so ra ra om ra ra v po posa e izra ale dež p čin dlag k estu k dežem re čin dlag k čin dlag k , ki č slo gij lj v v bodoče). se ati Ob pre o o T o re p m p Črn se v Ob pre p Ob pre po ste , ki o, kateri to er: viro e opera ti dlog, las dolo gij jek vzem di a nam namji - - eto e) vklap ij o re in o in sic ančnih zrešitv ča pre e pre o o a sk n m ih pro jsk it rsk ra nom e a s v a s rsk a s o fin n e pokra . čune, tu hezij ji len ule i vto zvojn glaš e in ra o im jša glaš im taje glaš im rim enom e agencij ra jsk e. Im a se a celo a. a a. ih stim k ra k na ne sm an Do n n n ra an Š n an P n orm o kot ga dolo o ji a so m lj n ji ji b a so m ji a so m jsk ji pre d lag o rak lag o lag o e zakonodaje, vešk zvojn o ja enih e p čin ra ra ra čin ra čin ra okra d en k k o d en k d en tran k re elo o o p ne sk re o re o o nsk h z nam e ra vlj im Ob p im b p p u se Ob p im p Ob p im n p ji člo zakone (a sta : »P obdobje (f enti naln čunov in e ali spodbud ti za Zah anciran ) nosa še gm ra fin je za n n n n o gio % ji 0 1. člen ji ji ji ve pokra se re ajan ra ra e v ra no. ra e v jsk it e pre (4 k (1 k k ji k ga pre pr. dbe vlad v o a z o o o za dalj a z v a z tran eznih e dodatnih ste p jeta p o p o p o o m (n ure d avnega so v obse tu o o o glaš o na izv ij o občin - k ij . glaš ij v glaš ij o občin -n . dopoln re dologij ite ro v o js o v o pokra v o o način sre drž v it rialn vij n n it it rialn vij n ktu eto jete valo o a so v o jsk ra ji a so v estit a so v o rsk ji kost re i n asp o o rsk o o be in i, ančni plan m EU čin n estit k len ra n m n ra po posa ev % k čin čin estit k veli sp ja sta sta terit elo o sta u taje sta terit rim o em lad dvid čit u Ob u in um Do b p Ob u in Š Ob u in um P p m sk uči u uči fin islek ječe stru olga si n re j ciran o m vklj e pre an : določi b u dolo 1 1 v vklj pre se i fin zacij anja d 2 1 2 0 2 0 ite dnje sp na kasneje m ed bo negativno vpli .2 0 .2 ln so o nali ji tu .6 .2 .6 binsk n a 2 .4 9 p e m bodo obsto p ob način kar d vzem 2 9 2 o n cujejo gio d a nasle zakonodaji o vse li sto i o zakonodajo re i – pre in o zakonodajo sk a, ter b dlag zak izk - m nsk , kako se nsk cesu n gij -3 e ji nsk ji ni večja, i 1 ji dodaten m oz. se sti), ji 2 m ter se e, o an a re -13R 0 re ača pre h vi te n 11. člen 0 1 isn v pro ed okra 2 2 /2 rji o ji čeni v v 0 0 9 ti stičn 0 sp to ra d o ti /2 /2 g k 0 a Div v pokra k v pokra opra v pokra lo o eo ap sklepa 10. in -1 -4 9 -0 se se se se zlas p se dore n da se n sta naši p /1 d čin št.  6 re 002 900 1 032 p Ob      elj a ik om n čin n str ača ob Čr De Div . . . št. 1 2 10 1 1 /, er z iz im k a s dež o i i im an ne in P i čem na ne ji se U ovanja er: dežem rsk haja dežem rsk an glaš lag a s u a s u d ju /Z sic bit se iz se lag re n oblik jo M M d in glaš n,, pri pokraji glaš okraji p pokra e. /, e v ji kot e zakonodaje, e v re a ne so o a, da se lj raji ora anim a anim k k a so n . a so n , p tn p o o m ji ti jn nsk ji ti u su p P ra o ji ra o dež p čin dežem dlag er čin dlag du, čin dlag ro i k b pokra ki. k b dežem se Ob v /Z o o osto o o tren se pre določi v kra G it Ob pre p S Ob pre p S se v a glede pre ah čem m o nji sa avogra pokra n lep ra , pri Dr om i in obli u sta k kovanje kot o g u a sk o a v utk bin a k a, da p se p obli e b a o teg občin a s rsk a s rs n eli o n a o u novi u ji dlag d o n m m em om o glaš im o ani vse glaš im o ra rep e. a. usta dežem e k osn a. k n učenih an P n an P n o a pre o se rialn ji a Zak a so m a so m a Zak ji a ji lag o d podpira s dlag lag o e p čin ra tk ra ra k u tk čin d en k gij občin čin d en k o u a vklj re o re o im Ob se ime določenem terito p sn re u z 2. člen sn Ob Ob vil p im p vogra v pre p im p a na, e o ji nenju v lad e o šk jme . it n n g itv n ro re . e Dra n . ji ji i ln pokra lo . o ln od šte ji a o m ji o o o čin Ko o ra ra a s o e d aln p n v sk p ra e v n a et sp ra e v n k k v sk re n o ji o isn k ji lep k ji o a z o o Ob se šk o glaš sta p d d v a z ra i sv a z ra p p en icio občin d p o k et ro p o k v o v er o o o o glaš ij se i da sk o lo i in be in pokra e o glaš ij o občin p sv Ko glaš ij o občin p ite v e, k trad sk be in v o i v o v it an jes n i in it rialn vij a, it rialn vij o a so v a ne so n ji d v em em eta j a so v o rsk sk ženega sk a so v o rsk n o rialn o očja o o čin n čin lag d m u u d m n n re rak d re čin estit m čin dlag enom dlo čin estit m sta sta re o e sle o re sta terit o sta terit o u Ob u Ob p občin Os p n terito zg povezanosti sp e obm ega sv Ob u in um P Ob pre im pre ki ga občin Ob u in um P nsk : dnje dnje sp ji 1 v a gled e. 1 1 1 2 2 2 2 0 ite čil n 0 0 0 m ji .2 lno a nasle ra a nasle .2 .2 .2 tu .6 k .3 .5 .6 a 9 p o ov pokra 4 7 4 d 2 o dolo e. d dlag 2 2 2 e p dlagre in dijo sk b e pre o član občin m en vil e o ure v - - 1 polj lo polje p 9 8 2 m ln 1 1 0 2 re bre jes bre n: šte 0 0 - 1 /2 ise n pane vse /2 /2 8 1 d 2 3 1 0 sp re 0 0 0 -U1 0 g a Do sm a Do 1 lo er: 0 2 0 /2 IS sklepa -0 d čin se Os čin 13. čle zasto -0 0 -0 -1 -2 2 sic /2 /4 št. re 3 7 031 p Ob in  Ob  030 7 032 1 013 OS/ lje ik d o n ra a a p v g n ja o re ro o n g čin b b va ro d ob Do Do Dr G Ra . . . št. 3 3 4 5. 1 1 1 1 n e o u ja a i ji ji so ne ju v n gom p em čno o m i eta v ra an dežu k re zato ka in orn edin sn v a b tro ne dežem orn o e in dlo g ji o se dežem rsk dežem en je a s u a s a sv se p n , d i ji er juje vrzel, tere en se se eg in in v G v čno kot pre eščenost ih. Zg pri dolgoro en a c M it ra n in im kar glaš glaš okraji sk to k s ji a, Šaleš etj o a e v n eru anim bčin i. v no, k jaz em o o ra šk u tl p di o anim n anim ji ji v . m n a so a so o n k ro a um ri tu teg dec), ji ti ra g e p ati o zapoln o em p a b d ra o dež p k to dlag eta o d sta p ra čin dlag čin dlag i di ed k b se o ju u rsk sn G o o p L pre sv Ra glaš h d m o u oječ Ob pre p S Ob pre so ji orialn re n tu kakor st a om ko pokra d ne (Ko zara ja n vseh občin ji obst venj o aleš neuspešn se in sta eto gom na P ore zrta ne, b so ji ap Slo a Zak m niti v zadnjih dese re in o-Š m p a o a n e a šk je je nah. a s rsk a s n e, u tk obse ne m pokra občin teg ji ji u ro orbo, ki m im bo ime d iran se trajn glaš im o glaš im ra sn kovalo v eta leg elen okra a. k o em ra rm občin o o an P n an o G bli p sv jala a so m a so e m njen deža d v Ko etno tv fo dlagana bodoča terit ji izo u . P lag o lag e p v se ra it ji očja bodoče pokra g sta čin d en k čin d im teto b anim p re o re im ln ne. gra lo o ne in ji orn je d vi dežu ti Ob p im p Ob p p ji no spre G ji za um an re se o obm se en jini o občinah (V dlag bit lag p d orn a, da pre e d povezavam in id ih n tri lj v določit jo n . n ji in ore e pokra čin e G re e, ki o h pre ji ji p vsa im je pokra estn o ra e e pokra Ob eta ra e v n ra k b ursk čin ega sveta ed di a). sk a ne, sv a sv k ji k o m ugotav n ji h m o o e ursk a z m Ob li lj v vse a z ra a z p om et tu jsk et občin o b p o k p v m sv o la m in d ega u bodoči er o o re om glaš sv danji glaš ij o občin p glaš ij ite i av i a pokra v o v v sp ga P občinsk asta nsk izg ani it rialn vij it o o P sk tujejo n jes sk zgodovin jsk ji m v se a so v o rsk a so v n je ro n prim o rit u o n vij rn n n a ne so obse čin eščenosti je o čin di in sev dlag še čin estit m čin sta nenju i av o oči sta te o sta u ed novit Ob um m k nasp Zg Ob sle povezovanju S bodoče pokra p pre m tak Ob u in um P Ob u : vanjem v a nasl ok, občin 1 1 1 ite dlag ano usta P 2 2 2 anjše 0 0 0 m lno .2 .2 .2 tu .6 .2 .3 a p dlag u ZU zm 9 2 8 d o d pre 2 2 1 nim inb dgona pre a s bit m Ra e ore -8 -2 -1 m ja glaš 1 1 1 0 2 2 re 0 0 orn a z m /2 a so 4 /2 /2 sp 0 1 2 g /: a G k glaš 0 0 0 lo -0 -2 0 0 sklepa d čin občin navedene v 13. člen so 0 1 -0 -0 UPo 2 2 št. re 3 0 p Ob /Z  0 2 007 032 ci v d o arG Petr a ji ji n n d čin r r o o ra ob G G G . . . št. 7 8 1 1 19 i / a, k a n e ji je in in o ju n, g in i o nja ji a s i n na utk cil alo i ne ji P orišk ša drugih ezan ne rsk dežem čin dlag n u ji i osn v jine ter glaš /Z ale olj nam se pokra v način način n ne sm in op i. anciran teh ji M čin ah n pre pokra eni n o izb ji g pokra ji ne »G d je okraji e v e. vlj ji anju n anim ne v Ob lj ra deli deli tem občin nalo ji . a ne so ra ter enot ti ji žale i dež pokra p ko s be pokra ra o su navlj e zasle je ciran dež p k b čin dlag m se opre opre onu o fin ro kovanja p pokra na«. n ev pokra est v an avo, pokra se o o prip in p S Ob pre pokra Do se določi v Ob G ji vnih a o ji usta zvoja m ajan obli so n ra se se e e pora o ime k ra novit n pri o upra ji za fin ern ed drž ces da da za izv v a a Zak /. a pokra bi p vneh odločanja. /, k i a, ja ra a, osti pokra delovnih ste v m sk pro katerih k o m d e rsk a s P a, da se orsk jn in a, da se v Zak n u en F nalnega a, da usta ji m v vneh odločanja. viro o glaš im lo UPo /Z dlag gio zahtev eznih zahtev ucij dlag anciran a sre ačun prim ra a. a. n dlaga, ad se kateri m pristo raven g k P oprim n an jes n /Z ji re a a h ra stit fin se o m a so m n o ji n ji ra b lag o d a podpira , v okviru ji k e pre a pre ge, s rij rij a zahtev ter na in a pre za izr ančnih e p ra ra en k čin d en re k rij ra o rij evern Id Id vire o re o k p rij na posa na vse rij nih rij im im p Ob p im Os p o nega e e ucij či ule e fin e Id e RS p ju nalo e Id e Id nalog e Id ačun o tv tav i e Id lad v an či čin čin jav sk čin it cir čin eni v »S čin čanja čanja čin instit čin n v Ob Ob . n za izr ji Us o o ji m n an Ob avnih a deli re Ob e dolo e, i. Ob nosa Ob čno dolo za form d nih ra e v n ra e v o et Ob čil et et cij u et a odlo et a odlo et et ule erj k ji k sk sta fin sv sv pre drž o o jav ra a z sv u sv sv sv a o sv i zm p o k p o en i dolo i. n i i i i i nje i v o o v na« sp dnostn za lj čit n natan form ne ter ra o občin i p glaš ij o občin lo sk a o o sk sk sk sk sk sk . n ji ev dologij dologij ji ji am ite o v o o pre v rialn vij it rialn vij jes n čin čin čin rit čin čin čin avnih anjša čin o o rsk a so v o n ji Zak eto eto n o estit u n d Ob podlag Zak in Ob pokra Ob kot decentraliza sto Ob m Ob m Ob povzro drž zm Ob pokra določi pokra določi občin m čin estit re rak sta terit o sta terit o u in um P Ob u in um Os p 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 1 1 2 2 0 m 0 .2 tu .2 .6 a .7 0 d 7 3 1 2 /8 0 1 /2 2 1 0 0 /2 0 0 ) sklepa -0 -1 /62 št. 031 900 (2 lje a p a čin su ro rij ob G Id . . št. 0 1 2 2 , n) h i k ih di ter ri n in e h p d ega – , in im en ed ji g irn kara o teh fsk štiri ola i pre ru lad v m ne vij , zara m zara naln Istra osti d sk so e Iz edišč e na več jn g, ki očje povezav, so sr ča izv estit gio a, geogra upnosti tu čin ih o občin e viro okraji in An enom cij , občin sk sta k ih re obm oječ i, cer: ave; tv dolo g nalo . iran ih ih st sk e občin em si nske zakonodaje P z um n, Ob bst o gij ve nalog deli , ki ji dež p sk dne im in drž n ga ira np re avne pristo čit traliza o se ajo b dišč ola, istrsk u istrsk ne z im d a obse se e P iz o ji aje, erje e RS Iz obse sre d drž ecen su glaš naro o go p sk o dolo d o zm pokra tav zakonom e: čin ih n ti n m zgodovin e ki ajati vlo ra s di povezovanjem vajajo kot o je d aln pokra ne iz u določil o Us ne so sk iz bnim ne, Ob k . pusti d bi anje di a a v e občin jan n ji per, no izh lo ksi oper e zak nese ij g ter n . ali ji vzele pru sk ki jem pose zasle ji in o zara ra n m re n povezanosti it k jem pre o K ji o s ra ji o pokra e Ko ena, kot tu v pra ev svoje ne pre se n nalo sp k se p an v Ko ra to ih 141. člen o oper n vendar ra v k in ji k ra in vic g o a o a e je potreb novit d av nsk vati o s nah ali e p a K elo p da pra jn nalo , e občin občine ji ga pom v, kar no občin a p ji g im o , ena) prosto dežem sto in z d e est usta lo jem oč in zakonodaja, o pokra jsk ajo o estn o erste d ge, naloge, pre sočasn m lovenij ajo s se re cil pokra a upošte a občin vij vanja M tak estn z M s jeta se n tran sa o dlag osti er vi S m ajo e p ga pom , re ji estn v treb varo ale, n partn dlag e nalo n it ančna m sp naj onu o pokra ra novit o-n pre je ojn sic nit v ji ih glaš irn ji ajanje k u n. o ln ra o k e zadeve širše vanja, širše e (M e značilnosti ga li k prist , in i čle k e pre o no je Zak p orsk b li e so p ji a, ni v ih o b pokra zvojn o izv za izv z usta rim ejše nkara kaln dopo i je v ite občin rialn ra in so v ja gorij v arsk občin izo lo it o e občin ajo v P e d sti, vanju ih e A oja čjih delo a. e občin e občin be in ajo v pokra n o kovit o se n (tak o k čnih en ji n ena njihova fin e naloge, zato sp rše čin terito so ajajo m em vlj ev za občane; sta trsk glaš o eli ri i zli o vlj anciran u Is so občin Istrsk g učin v izv istrsk Ob P k neobst izv ra podro p Istrsk Istria. Istrsk m sta rit irn re u avo in vna kate pokra opra fin bno poglav o izv p i; : 1 v nje sto i zagoto vire ed drž a usta oje 2 dnje sp ajo ša ti m 0 ite jnosti m m bit kot pose .2 lno je deli občinam tu .6 zbolj osti a ora ; 0 p nasle pristo e že danes re a občin kot sv d 3 o i in jn d ajo i sp n m ajo estn in a opre se ji nam občin vlj občin ali b dlag delit m i ji pristo ih ih m h občin k zvoj ter i treb i e ji , tv m e pre estn m i ra eji estn e opra re o 1 0 s m 2 2 čno opre ge, ki is naln čno je zm ge m u, da je 0 0 sp pd avo, pokra ra tatu /2 /2 g gio e občin lo e občin re s sklepa -2 -1 d natan nalo p re ob uvedbi pokra natan drž pri nalo i ub tem estn d št. re re 032 310 p Istrsk     klj m u er p n a o ar K n a čin O lao ra ob M Iz Pi Ank . št. 22 o o a a ar i: na . d n nik čno a s . ji čin . čin dež ju kšn ju rialn en ra m ta ju ne dežem dežem n dežem k naj pri dvideni dežem glaš a s a s tu Ob Ka a s tu se . Ob . se se e, v o . n p er pre i natan občin se em glaš Kra glaš a P terito o ji a P e ja). n čin glaš okraji ljp e v e n ra v čem ji in e n a ne so anim žalah a, da je se anim n anim n in k d glas ra pri anim n m su a so ji a so ji o k Ob dlogih a so ji ra ra n z. o ave ra dež p čin dlag dlag ro čin dlag k čin dlag k ji e p o (pri a so p oz. čin dlag k se Ob pre v Do pre G o o o o v Ob pre p Ob pre p sk e zakonodaje, drž ela no teg sk ne v pre Ob pre p pokra env d ji en nsk ji se ji iz o lo a v v lo naj a a d a vij jesn avnost pokra a pokra jes osti a sk jsk d n n jn e a s a s n a s rsk o ne na dva dela re d na a s rsk n en ji dežev. ji v re glaš anovit eli sre im lo glaš im o glaš im taje Os d avca pokra se glaš im taje ra pristo a. a. Š a. el z o za velj o očja ih Š a. k an jes n an G n an n ust ra lovensk o vlj an n o a so m n ji a so m ji a so ji d ra a so ji lag o d lag o lag z v nujn ern e pokra obm nskji e zakonodaje nos lag e p čin d ra ra ra ra en re k čin d en k čin d enom k ve čin d enom k re o re o re o ša nik leta dnjes e nsk pre re o im Ob p im Os p Ob p im p Ob p im p m re S a prip vensk ji Ob p im p gla se n ni tv ji v lo so a Os e Ka d esti zdeli ed pokra n n n dnoti . n , m poziv ra m pokra n ji ji ji o ji . čin pokra dnjes ji n o nik u re ra ra e v o ra e v ji ra e v n m jem južno se nik a iz ovre ra e v no. k k sk k k ji o m k ji o a z o o o g Os o a z ra eg k a z ra Ka o Ob o in aj nove i jetjem in . a z p p o en p o o p o k p n en re o p o v o v o o vij o glaš ij o občin o o tv n n lo a a Ka i . glaš ij o občin p glaš ij o občin d enovanje ik vi ni ji glaš ij o občin ite v o v o v p o n ra en v o pokra v it rialn vij jes n it rialn vij it rialn vij o čin estit p m čin d sp ra it rial vij o a so v o n k ji a so v o jsk a so v o vern zdeli am re o a so v o n o o n o rsk o rsk čin n estit d n n Ob um le se poim Ka Ob prip ra n P pojas p n re rak čin estit re čin estit čin estit sta sta terit o sta terit o sta terit taje sta terit taje u Ob u in um Os p Ob u in um G Ob u in um Š 1. 2. 3. Ob u in um Š 1 1 1 1 2 1 2 2 2 0 2 0 0 0 m .2 0 .2 .2 .2 tu .6 .2 .2 .5 .5 a 1 .2 3 6 4 d 2 4 2 2 1 -5 /6 1 0 1 2 2 2 0 0 0 /2 1 /2 /2 1 8 2 6 7 2 0 0 0 0 0 0 /2 0 -0 /2 sklepa -0 -1 -0 2 -1 2 št. 3 007 031 007 0 004 a oric vo a ci ice ik n n riče čin ančna G ma id ob Iv eseJ Juršin K K . . . . št. 32 4 5 6 7 2 2 2 2 e, . u o i ec, d in a, da o d a ik sk a ona o d o ih ra v n en zveza ne sk tu dežem čin sk dežem m jn v glaš ed o ja v en G lo v se žna en v u Zak v M zv lo a se o , zato a s . Ob lo . , ra jes okraji esti o e v utk lh v Ka nd h ure a ne so anim o m jes n n a, d na« s se ica je ih n jes ji v n ji u d ji glaš ji žalah n čevju p sre ra ra lag novi »Ju d o u dež p čin dlag m d k eta o jo re k k v osn u k se Ob o o re sre se Os p ne so pre p Do p usta o pokra v Ko er va – P L o ja s ge, ki sic bro c, ega sv ern in ate ajan ev i a g nsk S a, o d a , Do a o in nalo v . izv L ji i sk tu čin sk ed e ra m n glaš v en vensk žna en nom zovica er, rad ji v lo v nov. lo a se im a) m e, ojnosti ra esti , zato a s lo n o n o k jes n an na«. Ob a, d na« s p ime g ji o a ne so m m dnjes jes ter za rist u n ji ji e zakonodaje, edež pokra ra d ji glaš g lag o lag novi »Ju n im raji d k 38 čla k e p čin re rak d en sre d šn nsk o je alo o a se o re re sre vnica, Bre p n. P im Ob d Os p ne so p im »O pokra p usta o pokra tak ji a p og-Dra a. n ji ih ja sk oroB nik žalah. S ne šte n m ji v reu en rh n n in v e: ra enda, L p i ji ji ne ve pokra lo k i it m v Do u , ra ra o e jes a. in V ih k k no ern »10. člen n n e pokra m zveza pokra o a z o sk sk v o »10.a člen a se d ji , Ko n na. p p rial žno en en ra ga občin dice ezn o ji v o ne je glaš sre ij v v a se m a, d to dopoln k k lo e lo o nik ji vensk novi ite v o že e n a o m , Vo lo sa za v it lag v »ju no«, ki nasta ij an n o o a so v d a teri jes ji tv jes ji be in a p in z n o n n ern rz čin n re esti d lag sk na obse a pokra d d ra ja p u k em ev ji l, Ka e pokra dnjes sta sta p sre re sre o žni del. m i: en i, T ana usta u Ob u in občin um o pokra z deli p o p ju (S v lad re lo ij ajan orju it sk blj vensk glas jes L vensk e osre izv ju i: lo v : n a pokra H lo n 1 v d o L glas 2 dnje sp o pri ja i se dnjes 0 ite sre žale, edvodah. evern m .2 ln /: o, da se dnjes v o k m jan o tu .6 a o lovensk artn M et S re , ki se a o 3 p m m d 2 o a nasle P ern o občin d i sv a u ra eni tak ev dnjes e osre je v g žna osre in dlag /ZU m ani, Do nsk egn ro estn Ju b re n S re vče, Š bčin ji p p m ji se blj evern u M - e ra sp i a osre ju ora ih vi se 8 k v L sk 1 m o o M eta o i o 0 d re čevje p p i pokra no in n določi zakon.« nov 10.a člen tan tan /2 i evern pri edež S rv ji ji 1 v S S 0 sp it Us l P Zara esticijsk Us 0 g a Ko v 10. člen ) ) engeš, ) ) ) v ) lo o edež sv sklepa -0 d čin n se (1 (2 Do M (3 S (4 (5 in pokra pokra doda se (1 št. re sta 032 485 p Ob u   a čin očevje ob K . št. 82 a e di h a e e e ja ih a o in ji val in v no. na na n sk sk gij n d čno ančna edež ji o član zara ih en re rše ji a alsk ne ašče. . S ven zličnih , ki v ra vensk m a s , Iv o lo ra k lo em etn Zak je lo del o natan pokra anciran občin ke L u m di o izv kapit plj očju ro jes i p ziro iz iz občin glaš okraji e, Ig eli tk n o o su u funkcij dnjes očje p d ij dnjes na v fin v nos tev plj V ro sn re , obm re vern kovit v re no. dlogih po občinah in a so s m ela ih it d ji dež p su in o se v Os v Os Ob n ko. Zara m o ave viro terja čin se ro ica v G o v te a Os je učin n a kadro dnoti je er iv tev ra v drž in Ob v an v pre ne, pre sta del d v in ji e, G del. p znoli v se koflj sic žlj u o da u v a o pokra iz nos vic in , , z n dste ovre polj , Š enja zdru a deli ih eno bolj naj pre in več ra lj pra zasn ja eli vensk osti sre i a z bre aje, južni sk o enda gih e žica ega sveta d o župana in podžupana« črta, ni dlag n živ kažejo m zd lo jn ne, n o bistv ji bin glaš n in ji strin ra e na pokra ji , Do odra nsk ra ji ov.« o ne i k ter a tak Ko ta in ra ji gov pre il a se e dnjes pristo ančnih tn k unkcij ja b čuni zno in d re pokra ev, dru o in zlo ra se a ne so rknica 3 član e zak enda pre vern b čin fin i, Iz en a e zakonodaje nos na po vse e p nica, S sk pokra m se niran g m d e las čin je 3 n i ter f ih ih ra Ob , nsk delež im ji a. am a pre fsk zlo ko ustre o žno Os ih Ob ke, Ce , Rib edež pokra ra nos k e Ko e Ko ju sk . S ra o dela, jem raji g zvojn i ra naln vij o k odvzem pre občinsk ne šte dnik čin čin g o elj n ilnica ji e p eo en o in dnoti g ra a funkcio estit o p čno popiše ji e: Blo v Ob p čevju dse dva it i funkcij ih ed nos ra i: et , av et Ob um d vern ovre re novit k ln na ih sk nefukcio k, da bi lah e. o njihov o k, Os o las vi.« sv n p o, da se . v Ko e pokra p sk gij g sv o jetjem in a z p o avnim g podpre i i e re am e, p v sk ne in na alo n ni: se n ne natan ga občin d sk re in način jejo veli sk alcu en ji v u ji rialn ji ji ni ter ji ev, usta ji glaš ite i poto v in i upra o k sp iv v ne je čin d gih je n čin ra d dlag ra b o ošk ji lo be in o, da se a nsk o k k are o o re re o re a so n Ob pokra dru potreb pokra dovolj Ob terito pokra pojas P občin delež pokra jes o »z drž em ji zg n sv p P p p čin sta na obse n m dil dnik u ji na, L d 1. 2. 3. e pokra Ob re re eni takm dse a doli a bese re pre v pokra a pokra vensk m žne Os 1 1 ošk lo dnje sp a sp e 2 2 0 0 m l, L .2 .2 tu vensk et Ju z delo .9 .6 a ste dnjes 6 3 d lo nici. i sv a nasle funkcij 1 2 Ko vku 31. člen eta in dnjes Rib nsk dlag ji , vek 32. člen žne osre re /: anje odsta 5 čevje, je v ko vlj ega sv -8 /1 P ra 0 8 bčin i pokra 3. člen gem 2 čevje p nsk 0 -1 žna osre , Ko /Z gi odsta Op ji 8 Ju edež JuS rv /2 P ah 1 1 ) eta o ) ) 0 a Ko n 0 ji črta 2 v dru dru 0 /2 sklepa (2 gorica (3) sv (4 čin ra se se se »(2 pokra -0 -4 k št. Ob op    031 032 ad a en čin m zje o o ob K K št. 29. 30. i . vit . anim v u ne v ona o o ne dežem lj ji kem a s dežem n določiti se dlag se Ce re o u Zak glaš i: v okraji o anim e v pokra /: n . utk k anim ne v Krš n ji a občina a s p a so glas ju o ji ona o usta ra n P dež p dlag k estn glaš dežem F čin dlag na ra o se pre o v osn ki se p M so se K /Z Ob pre pokra n er n u Zak b ji tre ra utk neja, k o o a p a a in sic - a sk a ali je a. p a s o n je v v osn u n jsk ju ji u je e jsk ji n sk a a se sa er n in glaš v ra en a k en o jin ji ra re P av a se k o im o ciran im a, d a sic ra ra a in a im o a. a im a. in k k S n a, d n an G n an an Zas a p jn lag n n doda prv o o m a p a občina a s m . a ne so m o ji ji ji sk d ji je ali ji lag sk lag o fin o lag o v stoo v a se pa e p ra ra ra v re ra ra en k d k lj estn glaš d en k e zakonodaje, čin d en sa k sa k o re o re o a o ra re o p m o o o sk im im p p p Ce M so p im p n p Ob p im p in sa p P p v jinsk o uo sa m o , n a o Zak o . sa n o e zakonodaje, vek 4. člen i P ji n o in o ji ij e o ov,« v ji n / v o vij z nsk o ra e v . glaš rialn e v ji ve pokra k aln ra ano sk o ji n k ra on o o k k sk v n o k o estit stičn o ji ra o k P lo a z av čina novit sa ti i odsta sta p o ij o p m dlag o lad je. u v p ra /Z o o o občin k v terit u v o it o občin p ah glaš ij a pa s o -pos e p ite ij v in o n irati v jn e, sk sa se v it rialn vij p o o n vij dopolnit it no. Ob n o ve pokra ; v prv a o v o o a občina so n ji ji jsk rm a so v e v pre sk ji a z usta ji P n o o glaš rialn sto n n ra , danjo sta , d estit sk n, fo n o o lj sta ra k n ra k estit re ji čin av k ij sta estn o ji glaš sta terit o o be in re sta bčin m o g v od 25 do 30 član ško u u in um Ce M z u p um G em p rak o Ob u ne so terito o Zas pokra so sa p dose re it dopolnit Kr m a o o pokra v ega sveta alce re n p : o je : nsk biv 1 v k sti v be in ji o celo 1 čine 2 2 0 ite a sp Za jn o 0 ite em Ob m .2 ln /, ln o k .2 o m tu anciran .1 dlag zacij .5 re m a o 7 p risto 2 p o d 2 o P fin o ov pokra d pre p ali 1 g ti ti n d a sp lo in nj /ZU eli io in d b n d deli g b dlag o član re m ji 0 m /: p e ra rep z re 0 e k vil - m a Kra k 3 o o o o m P s u -9 n re p o d -O re ko pre (šte d 1 i 9 2 v čn čno opre re 1 la 0 ) /ZU 2 sp it o 0 sp n sk /2 0 g a občin v g a Krš - od 70.000 do 100.000 pre lo o zp /2 lo ji sklepa -1 1 n natan natan v -1 ra 4. člen » V 0 1 d d čin 0 estn k št. re sta re o 90 (4 p M u    031 p Ob p  j n a ra K čin O rško ob M K št. 31. 32. v , e r e o a i e a i s . e r , e a n o m d g , s n a a o tu n m in lc ik sk te sk jin jin v n nah za v je a n to k o a im h lik sti in m v tu o ji a , k s ra ra e sta k a re je ne o n iv v k o sa k k o v i a stv en n b to n je a sta v p ro u o o o k d z d stv . sp v re d a v d p je p a sta re a d u o P n d g e o v lo re la a e največje i z o n e okraji jo ik in v u i u ji ru p a sti. V sk n n a te sr o d a o e d sk o j se m a o im e itv e a ra b g iv n n T ona o pokra k i, b p sk a V sk v nenje«. M n e je . itv o z dež p število p je u m . v im ateri u st o re rip a im lja v nančna sre p o se p sa a e jin k m sk ro p a , pa o d v lja u Zak fi »mo e jn je sv r e v 0 jin g p li po ra e na n a je o 0 ra Z d o , u k e, s v eznih nalog iz drž v sto g tu sk 0 lo o o utk e k ik k n d , a p ese o u se ža ri la , m n o za šn p k d n e r p d d j 3 p o re 3 e re b o sv čin ro a n a n 2 n a 0 a t o v osn z jo m v če edišč e za . a p a e p e ji p ob e rip jm sk . Tak 2 rg le v er g v n a n a sk lc a v a sr o jm h o sti e ji g i a p , lo d rja e n e d re n i n sa a jin členu določa ih alo n a v re v o m a ra jin v iv ilo o n n ra e u sp d k in sic o predloži d z k te ra b v živ P l se k . n r u a vljanje posam a d o a k ra i a re šte ve r . čle o 3 o k z a k , k o n p z a lja im . ja lit ra zn n j jih e p je o e p v zb ja p e ta p m a v o ro o v a v i n o m en im e tu e b c ti 1 n v a d sti, ilo ji n t, k je sk e n re ij, po a v m se zagotovi tudi ustrezna finančn sa o sv st v v e v a , o v c v in jin e je o re a o sv ža jn n m sa v o sa m o lo ra je n n p o g p a m šte i sv a n m e jin k re re ja z. p n e u e o Po sk -z b e zakonodaje, d a Dr o p a se o ji sk s sk iti d ra delovanje« rist sk o -ta a d n o a k p sp nsk v m vo p ra sk Kr o c a n jin re e sko k e o e m ji m iz n k jin čin je le jin ra jin a v a p n o o »so o je o ra sk a so b e k ra ra n n čin sa Z o v atere a k o p k m o m se o k li v k je rg o doda besedna zveza »in zagotovila k o v o a o Po . o d sv a a n o ik a za p m o p in Ob p z jih , s k se v ite a ro e o , d n r d ja e ira i določa, d v iti s ča p u e o iz v g a o a e re c c e ve pokra a z n n g o e n k m o d a m čle čn n , k o b lo n ištv jn je a a a la z a v rv to sa . a m z h v n a sic n n litv se d v g sti tisti p a): 5 na g b z o o sk v a ve): re sta to sto fi iso la o n v e o a k j se zak j p u v v n o a p sta d p e tn u , a v u a , d drža o m n d a e d u raji m iti 1 d iji in rs n , d z ju dopolnit e a re jin in n ik k sa n a re z g v e ča u n n a r jn m oupra n re o e ra n a u m p p sk i ri a lo k ji v n o im v m o e be in n sa a p v i re im jetjem re p g o o ra lik člena ih a sta sk o n e m p k lje e sa re j b sk n b o i v g ic n e d . čle o a em , je a m , d d m d a s 3 p d k e d g ru e a obdrži, p v sp lju e n a m nsk sp d tu b re ro sa sta o tist c isn tu 2 re n): V jin ji te d a . n u n n p z v a o k e p a v je ji re d b tre b . čle st v ra liti tu u m o je ite ik bi a lje k e k p o d n o-p se tre 6 i ijo o a sp o o ji sta i m i. d n avku tega čle o d v i p sti o v 1 ciran m o re da c e itv b p , da e d jin k re re d p o pokra sta je n sv n u sta avsk a ra z e u an a tre dlag ge pokra p d a RS e določitev števila članov p . a p a d , je v a o ra v re o o o 0 -ta u o p o z k odst i n o lad 0 , d sn re m m . p o sta se u p izvajanje«. st n arstv spr le k a o o ru p o o p i z e, fin o m V za .0 o a sk p d b a sti. n (Zas g g e n n n ko pre (nalo o (v d 0 e o jin m je ln e v ji bo jn tje ra 0 im ta n la lo u c e rim a v tre o re rilo n im sk p d d ra ri n sta tji o d ra n o o p e 1 e j m se j im k e ise lo te k drugem sto tre a a e re o p o e re a la o le a Krš /: p k jih ri a m sklepa m do M sa ro p n sku 15. čle Pr p p V im sm d m 16. člen (konstituiranje pokrajin): T k sk p Č čin o 6. člen V n p je 7. člen V d in P št.   Ob /Z   a činob št. z , i , , a e v 0 a o g e e e li o 0 se e. v si n čn a ila je n pa ijo je ik sk 0 čbe n o v b aj z d le ji ln jin c A n j . m ik ji n p jin o a n a lo a a ra ij u re ajan ra USZ n ra ne an v tre v d j 3 n g ra n o . k k je i ze o k a d , p iz o io k sk rt)? sta e ro a a , d n e o en p re o n d n i N g o v a o elo e d n lu e p v. Klju o e sk o d sa d rip in lj p ja m a p p šp re to jm e n b a a se v je iv rg cij a a re g a okraji d o so h p a z g ra dste la d in i tu Z in p e se , d o n en ja o n e n lja lo , re o a to i n ev n en v d je g ilo em m v alo rip 3 a n it a av v sa e n a to Zat sre S v o b ta m re ru an dež p am . živ n p ag k a ese o n o na e je n T o v o z k ih e a o z n p se S ajo r p e ti e n i. k iz p sta žev . je ati it o z rid ir ? re rib lo n jin sv iv li času a a ju m o led d psk NU ets u p to , da ra ji ra b eta): tu b t, k rm n sa o , p v b zirati: p g in e n m o li a, u o M liv ra k e re eji na šte e o e o tern ag erg jska ev e e d p k o n c ti ih in evro 2 n it d o . A v v o p a i p re a 3 v ril S litik e lstv jstv p z sv v jer p i sv k jn 2 o v e e d p T e en o o v sist e b in šo o n ega sv m o lm itv n o 0 n rad a rn k m d rz e o anja ja e , k ta om sk to d o zv aln p a ti a o e n se 2 te n nsk sk - zn k b NU k e i n te li ter n iv jstv ji jin žen o ji o re ra črp o eg a e le ri en st n zgoja in izo ra m u in ali jsk a a za g n v k v d ra k jin k p se ih leta ti m je e lo n a e p i ta k n ra o i o u u ev a p iso šte l u to o zdru k se n je l ob n aja k st sk v tičn stv RS en v e lje o vni občin a r u o eb aln o a išk n etk v d d ajan o ij o a ed d lj m p e p b to e p g n iv ja o va pokra p ra , d tr o bo a o r išlja o io iz u m d la m o u so im g te a sr v nenje , k zač izv o o rid sta t v o a re že ra z rn s n m p a k a re v čela d l sta lj sk aj p ki k p o tu sti tisti p li n a je i se o e o g e ze a n e g o o o je it g za v ejse b tav v e in , k e ra , K (se p la n k k razm d a v sn navlj b o r b o ri te i? n o ije zno m bo u sv d p ri a ? u z jih an ze a in je jsk se m p c a ji v sta sn m re V 7 te jin a sk in 3 ra n o o 2 tem k 2 a , d ik n v g n ra , da sk . a je a e sk g e k zp 0 o o 0 usta o a zag č ja ra k ustre a o v o sk e ja li p k m n , n ro stitu lja k o lk 13. člen ži, p lo e b 2 - 2 ji e o k b o a sk r sk zij d čen o e v 1 ji, k a b n atere re a in p in m d d n o 2 : »in e v ra v a p ju i p v v b m re c lo n o e k ta k am e L obiti leta ro zlo le je ji 0 m n 2 il z id o S n . K ln a ite a ro občin o ro ra i p do j ra d v sta a či, jem a g v a a b jaa sa k do treb ce ze ta je d a p e g re ije v na o prid v n ev ik o d o o le b ese ra c lo Ni la n a upnost) to it žitv šno , p bo p o re , d že d . h d n o m v o k jsk lo n lo jo o d v a b sno ja n sti. a sp o re sta z stn to re tn z o a se b b d a a m no dolo o ? n stitu m u o o v d a sk v sta re k sp isle in e zav o i«; v n ji i p d ena): k ra a , d i ja sti (p a o te jas p ek in v iti a sk a a u n b z pre mz ti n za o o n n o u ra e izobra o v z a sn re o erav i čk n ev k o i p ra čela en p a sk o ln a siste n to p sti. k m j je e a a se en čk u je čki i a o ni g c im a m sta risp m tak o j v a o v u lj . to rn ij v g in rom a n se n v a p je a re upnostm p ega pom sa e za . to c , k alo k , d 7 sk aln i p d že a te m z am ra e j in k m , d j im o 5 ); točk z e a se a u aj v n a se a z d p v e n ra s tu , a b p naln n i to lag v ri v i sk ln a v 8. to lo aln b a stitu pri 11. točki je, kdo bo financiral to področje (v a n n sk d so d , d ti i tern a se v kakšna n aja, o k je d jin n r o k upnosti tre p u o e gio u žijo im o re o jn o se a jitv n je ejo av v in n ra ji o k sk tu p v ek o i d e a n n m iz sa itira k li lo o ejah d o aln , d loa m o ih o v o ra oje predstavnike v vsakem i p o sti in m clen z n n i ejst zv , da k o z st sta a n in ra ln p k o ra e čk ersp ra tu b o o, da se e -P g a o dni sk n sv k n ti lo l p čk p ro b ih e, k n ali m a d ati m a e ra n o e v je p a u v aloge re tern to a p i en a in am e g e vpraša tv to o z n -ta . V o o istv i n sko cn o n fit ti tn jem , d v o e n išlj m lag la z ta stv v ra (naro o le sti sk ik b ri d je atere e n n (n n an m u d d ro a dlag n sa b ira e c a o d e b treb k te a rj sto aterih led n o z o re žav re a stre ep g k zlas ese a e o n žen im n sk a g v prv pre n ključno vpraša a n p p lo ro o ek G fi p ra d p dr p k u n te in ra d z Z v iz n e j im u m d g ri o o n sklepa fi zdru 8. člen M sa sk ro p 10. čle Na p p V o o o o o o št.   a činob št. o e, a , j la je a h a, ji, i, v st a a a u m z reč ila a te e e o sto sk d n lag b c jin o z jin , n o v o d st ra cerja. jc jn lo jer ra acij in u ra g d ne sa o v se vse lu čle o o o o k k b k o sa rn p an o ti o tu e o m m p o d se i m risto d p j se e o e d n v o p p ijo i P a n o bo i fin rja, a a ak nu in či v o c m čbe v okraji b v b n tu n e n e a ra g čit ra iti p o d a to a ževanje le­ te lo g n lo n u o m lo p g o so k j v te b o v e p ra o e sek la cialn v zato d u ra tiva sta dež p a ta način nam sti p o d d N g d tiv o , sa . T in o e u sta u se o jm m o a re : so je a n n . ro n a zn m rm z d p re sa g p eg p re z o e se o u rm a e člen sp lo ri en stre ltu p in n m m a o v ciale te o očnik u to prepušče v e . sk je, ela z. jas u re je sa da g 6 e a stv o o o k k im n o o h k v n so u . e ru 2 ln g ja rji, n ra pom ju li bo , ki žn p v a o o te e čju i c o o in d e k b o za c zd , da ro a aja ju b ško, o n ro b r n n a o d sk istrstv d in i m se ij ji ci p v lo e ciran in b če Kr lo d o e n je o žin in e izv n a it ra o , če v an n jstv p in se i v e d k in rim fi a e a p m a jin to re o a d iz fin v riča reorganizaciji in zdru o n lm je . v r itv in u si ajala a p d n ra z ir in lo d c p r dru jn e k o b e p jin na v e d o o re članov.«. V jo ra o o ajo , ki i z v d d na d o o lik ri to u O n im k e m rime risto v i p g o o ti, o d o a p 45 sta o ko izv stv zen n alj d v in le n p z v lo k je m e ča a o a b a p a k n e na načrtu r l ob o do ad e, p i ti lo stre z , da n ra ji n . V e g n v it je i sr d u e a n , d e; o v a lo 25 ji o i išlja ati b na tež n v z , k d ljic cer. G e a zav ja n žijo a m a z n ra la ji im re čit irac z o rit am re lo n z re od clanov,«. n k rm ra o lo ite an ja lja ija z o p a o o o n v c j g m o v a fin o na lag k lad d a a ra a ra s 30 p n m d o i b e sto n iz b v n v finančn e o fin d re z t im sk n n ja e n o n sta a vi, da pokra o a sko u e do ite e in a bi ge pokra sta i tu iji, sa o g n d v n d sta led u rg pra c ja la sv 25 a ni o st lo ji treb u je b z. n ca. P a o ra čn e n ard o e tu n d d n o i g o g n d sk od n ra p p jin , o ti jin j re te ta re c v eta): člen sta k ati ste o je , k a v tu ra a a v e u le sta bo nalo je ra m k i p p sku g k a o sti o k n ja , lc a a o je ZS k a asi e 16, ki ri in ge): a a krajinski a 14. čal ic li in p n ega sv a m d a alo p n b n a i tu čk j se žitv d iv k a , ln ša ZZ o i d a o b v o a n o išn g to lo n čle o d ik re nsk ru seb , d tu oči p n z o ega sveta): re k b o ra n ln a ji sta o p d c ta je e ra ka o si: »Po p d m o dolo rji. S lo d b o a o e g b nsk 0 e enim i e a Vp b n lj lo b avne nalo lo z ji b la 0 tu c . d v elez a e b o a o m a o a niv n g , d d m a in ra d o e .0 pokra d a tu iz st. e treb rb o a ? n j v j je 0 eg g, ne bo pa razpolagala s o jin a di črtan a m t la v o p režo pom e j se 0 g avni čke m ejsi ra sk m ne drž n sa re 1 fin b p u a ru lo o . Za ljiv n d k li se v , k a k o v jnosti o tu m b z o a o si sa ža va pokra sp n do d i in . n a itd a je n k i to k je a m nese r : e g i p 3 ,.. A ča am d sta e 0 eja et drž a lc o ra . re o ja 0 risto ise b jin e ln v m la n 1 traj lo e de . e n ja p e 12. to d stv o o v o p najsta točk rije v tu m a .0 a d e ra o e. d n d tra p dlag n (p o n (se ag sta lin 0 n (p v v k e spr n z ra čk lg čk le o re se n jin d 7 a ali bo sp re o e ajp o a e a iz p gled iz p sr Ni c n ra na to d več v to štiri g da P zagotavlja m drža e la n d ra i o a m e k v istv e o o ed sklepa o o o o 11. čle Pr se obrazložijo b 13. čle Pr p Prv n » - od 14. čle S št.    a činob št. a t e e i n a a o v ik e i v ic n čja da m ik g o i k jo jaa sti n sk e n o a in n e cij n o d čla i sv m , k še, jn n čle d sk kn rih jn ne m žitv da se n čla sk ro čla b se o ču iti ta ajh fu p a b o pi a j 22. d jin d lo ča, st red jin m re ra s e z . ri p ijo ra lo sto , d n jo re p k m ra o o e p okraji d ra c ta , sa d o o v o k ro ci z e o b g p o ra p re v a p u p p iv iz o d o ra iru g islu o li k a p v p a sv v n te . žlj z m o čin v o a v p j p u k dež p da a o v člena pa o in in v o sm n a sta n ru o k n o se ru e g i ve m a, im o ne d e d d a čla n p a za b v , e jo 23. o ezd e ta sa »v d li sk v o še e v d a o tu m e n a e ilo m , d v u jin je dnik e im d e n r šir jin t. k tje m n lna g isijo e j n r ji ik li ra a ra le e v se k o dse n . Pr k e ru ter m d k d n a o k tre iz ra d d . o sic o 8 ji sta a je k ik lo b e e o pre ri k re se ja d p k v u o se n n o , in p p ra ju a k o v e e n d d klicno, 26. čle o se ji , v jin lic e v o e a p o o o in su o n t je tra o n re se iv ra ra v ču o e p m p e . Vs ik d p ik k jin k , g d ja le k g čla o i sk im n re n p o o so d o ra n te ra jin a h b d a p ijo m k p a re funkcij c ro ra ik ru m ik se p d e e p o se tu k ik v m d e te p čun, k n d o n o n m n člen o n o d v d re je im p n i ra v je a p e d m e v t in p se v rip se p sa ik ro a d , anje d fu a ik se sa lo ik d n e so p o , d ijo n d j im e c dopiše za b p ik re ic la o acen vlj re k lja n d fl p re d p v n n v n p p iše n n , sa in se o ra za d a g d d ija ra ji se p m o ra o o o d o d c fu p ij e e i p k p ra se p h . Na (opra k o ra o d ana že , da re eta v n u p b čin d v n k z a o p ) e re e re o žitv ti s o d d sv žit litv se o o v a iše, so o p m ve p , d fu lo ra a p o a v b t p las ne): o a liln a člen z k irn definirane in obrazložena v obrazložitvi, sa v i ča ji g p zlo u o eg , o , d d je b . ra . o k m n v t ze n a g ra h la ite je b ja m n a e 32. lo b ire d v sk n e e ega sveta): m sa člen e d o , da lja (iz b o šu n eta): g z ij, re e a c m k ne): le ecin d a o v o pokra n ji ša . i sv re z o ru v nsk g a 2 a ji in n v ra k z ra o ra b ji la la iz , ne e 2 n sk i g a v p o p h jnosti tega org sta k n p d d n e ne): ne): e st e) čle n sti iz o u ra o v o t o re a ji d ji jin la sk . o la o p lad jin ri o te in in jin 6 čle časn ik člena p v a rg : V ra ijo rist nskega sv sk o k pokra p o ra . a ite k u pokra . Z 2 c n ožn li in o ji a g i tn v s k ju orajo biti jasno u o n . . 2 k d p o n a n o tretj e d o čen v a a lsto n se m te g p a pokra o , 3 tin a pokra lad dnik se v k pokra n e d sk a član n čle lošne li p je t v v d ela a lo tele ste sa n o ja fu re a n k m e o a d o sp dse e la v ed pokra m pa a d jin eta. d ja v g o le dnik dnik v sta to p e tu sa a d i d vnih v i k i e t n an d dnik sk ra sv d sta a a i sv z te te e a dse d dse g pre o k in o ne nadzornega odbora j d d d izm eg žite n v nesk in n o sk n u u slo g ra la lag a n g dse a ta p in o je v jo lo n k o e a d stitu p e a v n raj d eg o ša a jin u z p z sta o k g ati isi v e pre e pre p o in re ik n trte sta sk sv , d jnosti ra e ra va delo n en ra čle sta i lo tv tv n n a lic p g k rm m b d m d n e , da p je i p odpre ji g iše k o ru im elovna tele o o sta na a . a it če čle v k e o čla d oli o oli e ezaupnica b a (p se risto . d ra p o o d p n n a m e ik ju , d k sk u p u a e e): 2 d n n (d o o sti, o m a n n n tiv n (se a g n (v la g n (v d a n (n o im n re o n n (p nadzornega odbora m si c ji il n o a m e jin v ra n ji 3 p jin lja e n , d z n ste n čle g k ra d e e la ra im o h ra a p ra čle v o še k se v p rm še iro b d k so n m k . in ta k ra lo ra k o b o z o o redse la e i lo o 6 e o p p sklepa pi p 18. čle Be o sku n 19. čle V o n 22. čle Pre 23. čle 22. in 23. člen p p g 24. čle M b sp 26. p 2 sv član p 32. o 27. čle Na v Na št.        a činob št. e , e a , a a ? n h o i«, z o, g at. n g ja k in in m a je ji ila te m u e d e n se ik n n n a st ra d lje e v isliti tje ja ti, c račun ln an o sk ja n d st ok n ne k la a enim a ra o inistra, m v la o v v se p z tre a b p pro st čin tra i z d u rn z o sk o strin ste i o če m il iz b tn v re v ra m , ra o ra e o d b e o čas p u ih o o n o p okraji o nalog, če p te b le g n b n m u n s a b n lje d . »in v u e je la e sk šlje o ih e ti tu r če več do m v se a m z če a m m Č v i, d jin Od tre istrstv dež p je la o a o m e o v e . e . g a n v p ra e mi in je se g »izbere ali potrd v in a p eg , k k je ilo o z o pokrajine«. M n spr v m v en e lje lišč e o m a rn d d pr ra sko z 11. čle n a . a p , je n i m ra z lj čin o tn p e n u je b zo se o ju se v e odločitva e d iv u d n n b (o b b , se le v g se jae a ad n b la m b se račun o e lo c o n e ra , o v izv il iz re % rje a d lja je o e il 0 iz % to sk n sk ro im im b b b b p 0 k e o e rav re ti za d jin lite je o a 2 2 jin n so v e jn n o clan p ja se o ra se je (p r ln n ire ra v g n ji i sp o a k ti d a e a k o takšn d n g . o re je % a k lo c ln risto ra ri e ji. ik a e e p sta 0 g o rz a k sa p tu m d p b p ateri o sti p d n lo ise j p o v rn i, k se o i a o a k n o t e e a n in z n z oz se čja na re o n n d e p je o u d o , v čin lje p jn n se v sm , sa im k k a . oz že m e b v ča iz 1 e e ža v o im treb lu a v eta): e e sto a o e n o b o v o v n r te d z jin rija d o v e o alno prebivališče v o sm ve): m o re d šljiv , pu pokrajine. S o enuje« sta o n nanaša ra ik p e redi o k p a z ta ra a m g k e t, p ega sv a p e sa a n , ki so n n m »im ln u p k o je lo rg se eni st a n z se e a ji ta d čin d . e v isa so p p e upra in o n o b sv n a nsk re n šn ra i a , ki d d re e ki čja em a h ji a člen ta nače g . tist k to k ap i odbor sto a p n i o g m e e nsk sti a re z o z n o a a doda nova peta alineja »pro o e n rn a se z , ji e v n n j sv o e uprave in do predsednika pokrajine tem p o ta je p e, k o p v in a jo m spr sk o re , d re e a v je n rg b a p rn ji z a ro e b m u g ) je p d a o g d čil o čin t p a pokra g o m te ite ra a i o o n e o z lin b sv a vku teg e v a lo ije v jer k n ro d a ato d o te a c rihe o k o n b z d o a iz d o lja n sk g anov ter b . K n k n , a ijsk a a a d e k p v g tre n e): ta an v o b e e d o stre se v n e član a rip e ra m odsta jin enot pokra lju n sp rim sta v te le za avljajo žu o se n m p ra e se p u h o p i u j p sv čla o o e in sta e o a k g , d jo a ed t k . K mu jem n e ih d z a je o unkcij o g a r unkcij o ih g o atk e la p z a lja čje d m e m e i m d je ru re anov in rn ru i d n a a n e ličn o n o g odstavku tega čle sk k a a o p z p g ru g d o le p i v i, k v tret n določitv v je a i lo b c a la la anje f org o e d d jin eta, m rim čla e g (r ), v m člena.«. četrt it d d a n ra a čin p vlj tek d sn a a i b g re ih upravnih org isi, k nehanje f re k h b d a je tu re g o o re predpisi«, sa p o sv e m sto a vnih le o n a p m p te e p a d čin, ki ga sest n o e d g g ih K d d te enit d v e u b u a b u p eg tn e pra ? a o re jinsk n k k m re o pre k a o n k z a istrstv k m in g rn v iz v t o v n sk ti v ro z ra e n sle v re o a a e , p e e a in a ati je z c st iro k z s p sta čla čin o sp ilo za opra a se m isle o m z st sp n d sta n a a e d dčasn d ) b im p sa . čle m d tev a d m d o o tju et občin): čin , d sa re o o, da se v petem l sv re o a o n lač o odenje u o o 6 g o je n o e m jo ra . u b ra o . p v 4 ilih a v ri n v e a m p p r a o e o o , v m e o u d g o zah o p m d spr n (sv m h o g n (p e lišča o ta n (p a n (v o ik a k o e n o a m e tk iz m re ste d n jin jin la a v i m v član g m ln čanje ni predvideno do direktorja občinsk g v lik a rv ico rv d lag v a se o n d ra p i ru ta n d in ra je stojnega za določeno podro lo o p treb d se k d k sta k n o r b ra o j g se e k v e e a a o rebi u d a re jn o a v d o sklepa iz P p p sa V k V z so 29. čle Pr d p 33. čle V p T v sv m 34. čle P se p 46. čle D nače poro pri o o V p št.     a činob št. v i ja o m m je je je je re s o n e n n n sk n lih za n iti a i atere . če n a a a n a te ju d b n v ona k u o v v v v d sta a n ne n k ču a tre u žba kot lo ža lže če se o li k v tu o g e lže d Zak as, r čle te o o la r ih a lo re p lo slu d p e g d d e o a n v ri a a d itn h r okraji d a i k a z b a o je re in n z o rim sod k p b utku im li p i e p re jin li ga ijsk žitv d b se a o edni prora o ra o dež p raču a rn iz e k in v v osn lo v d n m o k v se z »in v te e re jo v ra pro ža čiti tu so d p a (v ste v a b r so z ja a o h neposr le ici. e d r a a o n er o g d t e riv e a go dolgoročno k o o n n v je k sic v n i, g o sk m o n d k z sr ik tra o a o n lad i občin o a h p ih dajatev. Zan ira ču m b e a n n n in jin l o b b rg d te e h a i ki fin ra ra sa ih zak a Zak n se d v e k a ra se ja o n lo o i o ri e enitv ji , g v n , a d o žno a e m sk p b a ra o sta p slo sp e k o stv in išk n o o n le ja črp o m p je d v jin z d b n n o mo n e . je d rja v ova okoljsk e se čuna): a d k ra ra a d e p a v la a ic ri p p k n z sre zakonodaje, v ra e k z n e lžu sle liti, k o c o a le im o se rš a i d . P e ge iz 11. člen p e ta e p re n g o a v z la te d jn d in a ba k o in o a ev r , čje nsk a se iz g a ite re st a d a zad d it a o ji ega pro a e z u p o v n o d n d n o , d tn , do n o ni ji d re ji n m o m ra a o e b nsk o iru a o n m v e ne): n sa p ra v za nalo u ra v k am ji lži z k ji b u in ik o k o pokra o e tra tn a b o p o , d čuna): n o v lag a a o dste le tre to se p a akon o finančni razbrem acn p ve d okra m v okra o sk v ra o z g v čle lik z ste k e a čje so a re d p e jin ta k ru ite v . S r je ra ev sre v v ta o ? P jin jo e ve ilo li k lah it a d o v): n vanje p ra sr n e vanja p A o pa ega pro v sta n v u , k i b v ev d dopolnit k a a ic . se o to d o estu rše o lc z n d b a p o ejet nov Z id sta o n re nsk p a n ik nvesticij): a v u dpiso d in m lja ču to ji iz o sle n a, da g d v jše o , d o b v): ? je i e pre a k e ra d zag e re sre h ra n p o raču o ra elj g p o be rv č z v): p a tern d a o dste za i jem p la u o im b p pokra lo p e ne za izv pro r v re em ji ri g a za n a a k e o ru u je bil spr n m e n u k c a m viro se g om anciran j), a p ju e ožnega zadolže , d li n n m ajan a a re /: en o a im m ih e o o d k okra n n r a o ga sre rime n fin , d v tu a n sp o , d m v a k je sk dolg k p k a e P rugih islj ča i g m o se n ža v n e to d sp o financiranju pokrajin ni določe a m sa u a t, k sn c , v obse em n na nad izv e a lo tu a dr sta ln re i n n ra n . Gr /ZF o p tn se a dlag n e d e so vanje p le obse Ja anje z p gi za so d a za raz st. o ji d le r ic h o ? ro ise čitev re o a k k a n k je a pre ra e m a te d ečji tu stv g o p vlj n e dlo , da i.«. d rn adzor in e o Z k hodki iz d v , k tre e n ih sm olo o re o o b . o ajatv adolže sk u la je i daljše. n k sn m m ti. v se u e ko sta n n k b d rv e d a a a o n (n ni v g p (pri e d (z a o (najv e e (upra n (d v n (p g rja a sre v d g jin ju sk ču ču z d tu p n re , k a d r lo Krš n b o e v sr e la z čle e d ra lj i o ra ra e k d o člen g g d o atn ste o k ra o ic o p d re o a v o h le ciran retji odstavek določa, da pokrajini pripadajo prihodki iz nasl k ro ro a p e li ru o p sklepa in 50. S p obvezna služb p čin 5. člen T o 7. člen Prv p p iz z la 8. člen G uporabniki pokrajinskega pro u n 9. člen Ta 15. čle A d 26. čle Pre pokrajinam Op d u an št.  Ob fin       a činob št. i o žje b im o- r d ln i . jsk la je a atere u eli ne e k a s dežem rsk a s dežem lj a s dežem a, da je e k tk , k u lo avin red ne v g u se se je se M Ce p ji S sn a e glaš im glaš glaš . glaš alo okraji d n e v e v e o e v e zakonodaje o o anim anim n n an n i. sta a so n n n ji . a so ji a so ji a so jn nsk se ilo o ti žalah k o lag ra o ra -ta ra ji v dež p a l čin d čin dlag čin m čin e k b k edlag k dež pokra sto n se i b z d Ob re o o o v okviru le o o ji p p S Ob pre p Ob pr p Do Ob se P b e ra a ri k p čn o te o pokra r ro a vanje , da se p a d k je vij ju d o a a a u n delo lep e in liti. sk en avit e i p e sk d a s rsk a s jsk a s a, da ciran n u , v m m in en ji v n a re m jel an b a p glaš a im im o glaš im av glaš im lo glaš n - a ra re jin a. a. odnje a. ji o a. uvelj k lje m o an P n an S n an jes n n fin o v e jsk a ra a so m ji a so m ji prih sp a so m a so ra n ji k rsk n ji o st m k čno lag o lag o lag o d o o o in u e p a e o ra ra ra ra n p n čin d en k čin d en k c je čin d en re k čin tra k vij o ta re o re o aje. re o p rim o im z oje o e a Ob p im p Ob p im p d Ob p im Os p Ob se P No p ak n i spr d sv o z a ogate n novit Z im lj n je o re rip o in n st tn p b n . n e L n n . ah ji u re ji ji . ji ji - o k jin o o čin e zak o n d usta n ra r n sti ra e v n ra e v n sk ra e v o ra ji ji n. k e o o ra k ji k ji n k sk k no ra ra ji o o o Ob o o rsk jn k k o a z ra a z ra ji a z a z a se o k pre o p . k o p o k p o k bno načrtu e. et ra p o en p rial o v l sic o o o o o v o e z glaš ij o občin p okra p glaš ij o občin p p ju gij sv k to o glaš ij o občin lo . glaš ij a, d rim o o ite d rist sti p v o v o i v o v P u v o p o it rialn vij it rialn vij it rialn vij jes n it lag v jsk n ja p o isi o jn a so v o rsk a so v o jsk a L sk a p a so v o n ji a so v d a teri a, da se o n m p o o ke re o o d in n u n tk n d n čin estit re m čin estit in čin čin u čin estit re rak čin esti tran ak sta je re g sta terit o sta terit av aleš sn sta terit o sta p m dlag u a risto Ob um Ob um Ob Š Ob Ob um Ob občin , Z anciran i p lo u in P u in S o u in Os p u in u No p n , d an o ji n fin lja čim l b : na pre ra iri v k jo e v d 1 1 1 1 1 o ta tre 2 1 2 2 2 2 p o lja o 0 2 0 0 0 0 ite i si v m g ri v m p .2 0 .2 .2 .2 .2 ln a doli o it tu te je .1 .2 .6 .6 .2 .1 v a o u re a 5 .2 8 1 8 6 p ošk o d o šn k n r pa 1 3 2 2 1 2 d ne ter v lo , o o e L sta ji j s sp n k in a e a b čin u p d k o u e e m u v -1 e Ob a 1 n o ko na sp n m . Vs 2 -8 0 1 1 -47 -4 et na pokra re ti sk a /2 2 2 1 0 0 sv jo v 1 0 0 2 2 2 Zak 0 0 0 sp i a Krš a sno stim 0 /2 /2 v n g ja o sk naša n 0 1 1 /2 /2 /2 lo o sklepa čin v -0 -0 -0 -3 -1 -1 ij ra p d čin d pre št. Ob b ilo re re o b sku 900 031 032 013 031 031 p Ob u se re a mo n g a oli a a o c m n te čin z ško b a -Dr ška d u g g ob K La Lju Lo Lo Lo št. 33. 34. 35. 36. 37. 38. a va a ne e nn ne na ne a, d ji a s ji a s ji ra upošte dlag eje. glaš k glaš okraji po pokra naj a pre dež pokra a so . a so . se dež p čin se čin dežem ju čin dežem ju se Ob se določi kasn Ob se tu tu tem P Ob se P je u a. a a ave, pri a, da en jin e a s rsk a s rsk n o drž ji dlag a im – – n o o glaš im taje glaš im taje cij ra ji a ali Š a. Š a. k an n an n o a pre ra jsk jsk a so a so k jsk ji ji o lag lag e p čin čin d ra čin d ra p tran len tran enom k enom k o re o re o im Ob se No d No kočevska pokra Ob p im p Ob p im p decentraliza n n e , , , , n n ji ji i a v b ih , n ke, e. ji ji ji ica v Ig og , e, ra ra i n ro l, atec o pri ra e v no. ra e v no. k k jsk a ra rk b u , l, L g ilnica k ji k ji o a z o esti , k a k : Blo žica ašč o o a se o o ec, rj o artn a z a z a podpira p p m n občin bljan p d ste L p o p o v o m o o glaš ij ji ih dlag , Ce ra a, d u ju k, Os o ala n je e, Do orica Ko er, ke L glaš ij o občin glaš ij o občin ite v ra v notran jsk ica lj G e, Ho , Š eli v o pokra v o pokra v it k lag o an vi občin n o v lj m , Sodra a. it rialn vij it rialn vij o a so v o d k a pre v v p o p og ica a so v o a so v o a občin n o rialn p li o i poto ik o rsk o rsk čin n re o b očju k sta re lh su nica i, V n n n v čin li zo b o čevje, ij čin estit čin estit sta estn sta p o o dolen žno od L b ro ančna G ošk koflj it rh sta terit taje sta terit taje u Ob u in terito n se obm in ju Ob o v se Bre Do – P G Iv Ko – Dra L Rib Š L V Ob u in um Š Ob u in um Š M 1 1 1 2 1 2 2 0 2 0 0 m .2 0 .2 .2 tu .6 .2 .3 .6 a 4 .6 0 8 d 2 9 1 2 -13 12 -4 -20 0 1 1 1 2 2 2 /2 0 0 0 12 /2 /2 /2 -1 sklepa -2 -1 -1 03 št. 1 031 031 900 0 ro rib a erk le a o M čin ški potok ajšp ka O ob Lo M M M št. 39. 40. 41. 42. e ih , a aj no ju nsk r ne naj dnja n . ezn ji ne v eru o glaš ji se edbo se ju ne m a s ji b zvid n rim izv a s dežem sa ari ben a so er er ra anciran se o p j nasle p pokra glaš in Kra . V pokra sic sic glaš okraji pokra st ru O M občin . in in anim e v o a a so o vo n M ju a so ji utk o s, dežem tu na vsa ra e. ra dež p čin dežem ona o fin dlag arib tu aje, čin d /. k se ezan S v osn Ob se a b določen pose sta s se a P zvid prip bčin o Ob pre o o M d n ra n e zakonodaje L p p s o a Zak EL a iz o nskji čil rnu enega e zakonodaje, e zak a lt a dolo ve /M u nsk sk jsk e k vlj a s rsk katere n pokra i a s n n ji povezane ji i ji re in pra glaš ra ij bit im taje e zakonodaje e k oupra glaš im o er: ra pri Š a. ave in o jo m a. k a an n nsk šk an G n sic o sk a so ji ji e p ora a so m ji in lag ve pokra stro drž v e sa lag o in e p v čin d enom ra it it m čin d ra o k iz en k re o re o im d Ob im jo ln kaln Ob o podpira p p i pokra p im p gati op zg ij se naša o ne lo ja, zato dopoln d n a, ne n , pre sti n . ji nv ji a el in n e e li ji on e zakonodaje, ra ra ra e v no, jem e je ed be in jo ne pre b ra e v ji k p k ji o sk id h a. ji m anciran k o u a z o v av o nsk g n ji n em ora e psk a z rak ji p p o o ji i lep m m m o, da bodo v končni verz ro p o o v a, vendar o o glaš ij o občin p et d rak re e re tak glaš ij o občin p ite , aje. v o pokra o o aje raz a, k sv u sk čju fin v o v arsk d it rialn vij p p d il i a Ev it rialn vij pokra o d o a so v o na pokra i o v sk a sp a sp a so v o jsk n o očij n o rsk o n ar ij n to venij n n om sp o čin estit d o o lo čin estit re sta o sta terit taje en erz dlag ge se dlag dopolni sta terit o u g obm zak Ob u in um Š v da bodo v končni v zak zag občin v 5. člen o, da bodo v končni verz S 9. člen Ob u in um G utk u pre ke nalo u pre ok/ ne na podro čili : FP : 1 v 1 v ge k osn 2 polj polj nom 2 0 ite epubli n /Z 0 ite m .2 ln ln dlo o R ji na z dolo .2 o tu avto .6 no, katere .5 re a p 3 p o aje; : i 6 d 2 ok/ dopolni tak d o lad o d avskem P alce o avskem il 2 d n zvid pokra v bit in o ju jo in dnje p b biv i ra too ok/ sk b m pre g ora P -7 m asle e ž na Dr nah /Z bit ž na Dr 0 e 1 ji e zak 2 2 m za sk 0 m 0 lav ora lav anciran je za re n n ne m n /ZF re /2 /2 ik ji ik d ji ji 1 7 a: 0 0 sp ra sp g il a M v risti k no m a M 0 g a podaja n -0 lo o o asle -0 lo sklepa 0 on o pokra to k p jas on o fin n pokra pokra 0 2 d čin o čin j 1 d čin št. 3 re sa 3 re 0 p Ob Zak zag   Ob Zak v  0 p Ob me a vž na la sk lo čin v u ik a lj k ob M o Dr p Na št. 43. 44. a a i i i e a a e ah g o n n c je g z d k b n z v lo n n ; v e o v pa ne anim a jin ji čle a je ra lo liv d o ta ra lja e sk n n e a o ne a vi ra . e re i p o k v d 1 isija d v k p ; o jin v isn e e p akor dlag o 4 m , k ra sv v v re i lo p o ni p p a ra Zak d 1 o n e z lijo na d a o g ra e k a ern okraji v No k k e o o u d o , nik a o e o v v t la ga ik a o m e n d sk p tk o d ri jo a občina a s p . n v i n o v v a m bo e v u sv a , ki d , jin o o o d p dež p estn glaš dežem rici st z a se n sn b ra ja o d sa jin i n n d ča ra o jih e a se a zniža M so se G Zak e k u ra lo i o n dve ; k sk n id re o o čla v z a n tk g i o . čle p d d a ciran u lje jin d p ru e n e z e čun p 2 o a a er d i, je an sn d d ra a ra n m ja k redv 2 p p sic n m ožnosti o re e ro ik o p k čla in fin v ti da p v e n iz e ta a n p v n ira g o ir a v o p d je da a in c e er n čle ijo v n lo n t v n li n, šte sta je i se o d ča, . c o a a i e o ji ji po m r za d 2 k n im orišk sic o r o v t, - ki lo 3 n e aje, n k ra se G p re o a. in a žitv b u d e im k an p n u d d e trti o d , fu o n sk sti o a občina a s n lo im n iri fin o pokra ali ji o z stit n ta lag aje, n e r o da jin če e s ik . a o isap jin e p d enom ra d b ra ra čle o n i v ern ost vni estn glaš k b te sv d re o o , v n o k . d ik zak ; ra m im ra M so p im p n tre za in na k ta ja ča, o 6 a se n lje re o ri ojn i o o žljiv d k e v n p re je g e e ije a lo u e d d p n i p ječ p a v o ru se d a : 2 re d sk le e i p v sv st o d ik n e - g lic m sk p re ja v o n a o e za i je a n ji e n n o i z d re p a lo im g ji sk g v ki sk n jin o p ra n n m d ji o v a ; e , ra n p d k o S z je ra e v prist glaš e rialn e v ji sk ra im se ra se čle k e o o e n k id o p m d k iz k o je p p sn m o no. jin čin re na obsto ra o o o o ji k jin in n re e p jin a e n lik sa p ij o ra e p p v ra ijo v b o v k ob ra u a 32. v , d c je u nejo v terit čle k it iti ja it o občin e p o ih k litv a ik st o o o k rn p p isliti o ite oja p v in v p o o . d ; n d n n n ln b k e d m v občin, o n vij p 2 d . in p e o o e o osta a občina so it n ji o pokra R in stn , v 2 , 6 čla a d p jo e re n ln e sa se tji o ik e o ra ru m osti o isije sta ra o ja ča d 2 v d n p k estit v m le enovanja, če d d d n a ti s fu o o o sta estn p e e o oršk n o o e lo m re e d b lim n u jn ža ša o n ra k to M z u p um G r g te m o ; tre m se o k in m h z e b avnega niv ve naj d lo a d k a p h u n ra e a m iz d k h jin rz rž d e tre d a v p je ic d n je e re b la m v o upra : e in ta e e b e n ra lo v ki p litv d p v lja i liln m n 1 v e a la d v k m e , o o la jin ra e o jin v im , p o b ne v pris šk 2 sk ra 0 ite e irn d tna e m v v sk ra p p m p ra ža jn m ezau e k p o .2 ln m sti m v a n o e ih re /: k se o o n d n o o p k o v tu a naj iz d .6 re iz n sk a n n n p in je o ijo z o a stro a o 7 p jn a n čle de o a ijo P p ih d 1 o ča n a itv a sp o m b jin čen nb ik ik c v o ra n naj osta arstv in d lo sr k d določe anja, volitve in im a . ra n v lo o n n lag /ZF o o ra 3 nih in rist o z tre d 2 k o p tre d . čle n n čine v Dr čjim ra b dlag aš o i p i d r p o e o se se 2 fu ji b e p m so p p n p d d pred sta i 3 ra ve v v rosto koljev -13 e , k u v isija je in a je d a re re to k u e o 1 jitv , da m a pre e S n a m a k e ik u n p o o tn . 2 o n a p žitv m se d 0 d re m R čle tn iti d n iti je p m o ra ib o nje p čje o o zaposle jo je /2 z e v jin v ije k h v . a lo ju n d se . člen lje u c z in občina sa e o g o ja vil o iša 1 sp si: k ra ra ra n 0 a g ra 8 n p k d 4 o p e k ra ta d m k d re 0 a občin /: st a le v n e a lo k ri 1 d o re 2 d b ciran re a sa iz d sklepa u podro šte zv /0 p U v m te o p p v iz o im fu o sv p n v v o 1 d estn oP estn an št.    3 re 0 p M /Z      M fin   av a a No čin O rico ob M G št. 45. . e . - jo s ; 0 u u o a k a o e o tk tk dež k ka, d lc 2 tav pri a u u bčin ičn iv v vij o- em dnice se ld rs ne r im in iv čit v sn sn o o v zvezi o je vanjem je m ti b i je jsk a Us eta o dse a re m st e No v v ri na, P , k d ošto P p o len te hera okraji m o jsk d rn n e v aje aje n sv , kjer a a a občina a z dolo n d d ju s sp n in vztraja tn a doli o i na . v v ra ji k o o ra n žen (s n eta i edež pre kovalo ji dež p sti ta n e b ža estn glaš deža Do k estu o o celo ošk se la ln M so se elo o vek 141. člen v kra a, ki obli z tre dr ia b p m obse ne. S o c zak zak ji grb se p v a a ega sv ca, L l; , se st pre ev pokra a u e so sk sk nsk ve je d se n c e n n ji ga je o čin in no n ji gi odsta ji b ih a ji pokra ovanja novit e, p čle ra ra ki je ra m ij a Bistri e o g . sk k k ), dru k e upra n e 0 rstv orial o o- o o to no, ki usta re rsk ji rijo k a p p a d 2 jin tu nsk ji v jsk vati ji oblik e ra o ra e p e e v a v v sta k stv h k g len 1. člen deže pokra jsk o o jsk it it u ri e ); n s n p je p n ano terit ne, ln ln e se način nica, Ili e p je h e ji ra o o et pokra i tra v st o pokra se k p p o o sv o rk im , k jo ec stv dlag e v Do d no upošte d ka podpira -n to a v v re elo nalog (1 časn i njsk dvid o g o ra ne in iv d i). -bo in in nsk ji pre rsk na se čju . nih kra o e e – 46. člen e ji o ke, Ce n e o lžin z a s p potreb e P d ro o t (S e na pokra jsk e občin n b v b i ter za ji . le pe d ji ra o d čju nese p m o čin rim ra em g p le glaš len estn ra i je e i: , pokra -belo n P k j n in ro 5 venij k m m pokra o ji Ob a (Blo o a a a d e u o 6 Do o re pre nam re i občin či jsk ra gij p , ne n ; n lc d Slo o m p sk ji glas k et eta v ) a p o o sp n sp o v ito n liv a iv jem vij ji len p sv S a re ite v p jin n o R jsk ra estn dolo e zakonodaje o i v o b jših an n nabora k u o n . čle i v ra vek. m k re jin a občina so vij v estit ra dnje o pokra dnje ega odbora nsk zn sk g jsk n e ln o re p o e ra it k k o, da se ji lo ia p a k li občin m čin d sta lja v (5 c estn st p o sta b um elo znost občin; a za Do re u v i n o sa sa M člen o in b avo in ih i odsta rb o Ob p notran ta so m st i p k a nasle an tj a nasle /: eta p o o a e e ustre k eni tak ne, ki je v i g n g c m a g u pokra a d : izir estn m ji sv g u e lo ih g v dlag dlag re ne, nadzorn žb a ž in 1 an ed drž UPo in ji lo utk stav ce n sk lo d a 2 htati d 1 0 ite rg m gi in tre /Z sp 2 m ru i jin te ln pre te o pre n re re 0 d i n .2 o /: i ru ji tu ezan im ra .3 k d osti a se p v osn .2 a n k ti u 8 p esto o esto ra dež pokra lje p .4 d i in e o im 1 o e naloge m P jn k a pokra o 8 zav n iša o ln id p e v d a tu irn črta d ega sveta a v e /Z bno pre ajb za d id z in i p dnik v o vo m jen vo m b v nsk a, da se n se re d n ah en i pristo it ji o j lžin m n potre v dse i prihodki iz drugih viro fisk p b ča izv vek 3. člen n o re e ji m tv sk p u naj se on dlag , sa n e s d tre - m ra re eji 1 n e b i a k i s o 0 re o sta a pre ne.« ejan 2 ji id m z rj e e z p 2 pre p a sp zm u m ji 0 ra v e v e 0 sp il ra zakon določa se e d /2 k d m z m v /2 ) gi odsta g b , ki dolo 5 o re o z z 3 5 a občina No a o a občina No a o a občina ne podpira o in ik lo n i n edež pokra -1 sklepa p p p v ra v členu -2 0 o ponovno je b pri RS v 71. člen o dru »Ta S oziro pokra ld 0 (4 d estn estn estn štv 0 št.    6 re era 0 007 1 p M Zak    M Zak  M dru h 9 ov a No a čin O sto k e v ob M m Pi št. 46. 47. o na a, o a, ne a ne jsk anja jem ji a o a s ji lag ji i e n ern a, d e o o ne dežem d tran jem iran e NE šk občin zm o re glaš re lag e ra odvelk rm se p vensk valj ro d rošk eti gij Zak P o-n sp a pokra u e. e pokra fo lo re re (so okraji Ko tk . šk s jsk anim e in p gij n dež pokra ne odločij i sv e re u uta, orsk pki i a ne so ji a P a z navedenim ji sk k se ci. šk sn alci M oro avin ra e in dežu Ko e re dež p dlag o rim p čin čin ij ro o k glaš dežem g biv zenica šk K se posto S st Ob pre op da se določi v S Bistri Ob so se re o se pokra občin Ko nja, s o er v Vu oro a v P p isli sic K občin žit se a, da se a o- u a in , M eti znani a esti tk šk dec in d a čin . šk u novi ra sv ro aje, 100.000 pre občin i e se dlag a s rsk gij ro sn d ežica sk n o, zdru ja, e um eti o Ko on kot ji gij glaš re a usta im taje n. Ob Ko v o venj G i sv ra ek se strin ek pre Š ji a. ih šk m d, M k an anj n o lo sk o o re a so ji ičn a se ro n e zak o občin šk se e občin lag st enom d z m , S e p ra čij odčetrt sk vogra in čin d enom ti šk a ime odčetrt a. k re o o pokra n Ko n ni občin im im -kra n Ob p im p lag ji z ji ji o e P ji vij aje e P d ra ohorju d . ra koro a k , Dra čijo k anim re n o ne odlo aln čin on čin o p pokra ji em ji n novit o jejo n ra e p v pokra šk na P ji Ob u Ob a p ji novi 12 sta vi k z Ob dlag a in o itv ro a. ra et zak alj et ra e v no. a, da se n p eta nica k aj k ji pre ji ln »9. člen bčin odlo o p sv e ad sv a z o usta o a z usta glaš ra novit a p e pokra p u i sk n i p o k jn o , Rib šk v n o o eta o sk sk sk . ji jin je Celjsk glaš ij o občin glaš so no s sto d ega sv a na Ko ro b 4. člen ite o u v o pokra ji p o a. em v a), n čin ra ra čin a en it rialn vij n šk Ko o k k nsk jn ji o o a so v o a so ga, da se a ne m ji be in Črn em n Ob p p Ob im o rsk jsk ji n la ona o usta sa ro m sto ra ra dežu sv k čin estit čin d čin in t k em e: eta re sta o o sta terit taje re v o o i: u P p 1. 2. Ob u in um Š Ob p Ob v pokra sa Zak k p m se re las sp ov pokra g na. ji ega sv eta in : se vne na Ko 1 1 v ga občin nsk 1 2 2 dnje sp in ji dlogom 2 0 0 ite o član ti m 0 .2 .2 ln /: ega sv o k a pokra vi, Ra pre tu .2 .4 .6 vil a o .3 4 7 p v); na obse nsk u s d 4 1 1 o a nasle P ji d šte ji ti rošk alce ov pokra lad in dlag /ZU eni v celo Ko b n deli biv m e ob Dra m ji re dlj -28 -4 e e pre ra a pokra u član či v sk 1 1 9 k pre sp ovi se 2 2 1 m o šk dežu pokra vil 0 0 0 re valj p – opre om se ro e, Ra tan šte /2 /2 /2 re i dolo 1 1 1 v vil Us Ko O se O 0 0 0 sp it valj 0 0 0 g a P v ) ) re ) lo o sklepa -0 -0 -0 d čin n 4. člen s šte 9. člen (1 (2 P (3) (4 oz. se št. re sta 032 007 031 p Ob u   k te e a ne lja čin dčetr ljča v ob Po Po Pre št. 48. 49. 50. v a u a i i v a o ik ik in n v nih a o i n ne n em n eta; j „s ji n n o alci d ov. V občin d ra slito jav o b ju. ne k dežem biv se nsk se a sv UO o di a s tu Zak občin ji d ; etu p ....; Zak se u enega člana red eg zap o glas re a P p o župana in oz. vsa tu u sk ok in e potre glaš okraji tk tk u j i i” e n pokra nji a pokr. sa UZR ” in u anim n sn anjših ab est a.”) a so ra ik am v ih sn ji k U, ra dež p o a vsa z večin m o ezaupnico v čin dlag : ”in funkcij o ih nadalj k se bilo, da sv dolg er v o od m et g se e, F n Ob pre lo a se v o s n p načeln v v er v še ati p d a istrstv u določba, da p sv o bi p iv – z občin d ra elo in so in sic re čla p anj kot 100.000 pre ln jo sju , d in sic katera deljuje n – p ek iti e u ne; vzem ti i ise a se v gla b su ji sk o a s a a vsaka občin pokr. n združlj ko bil n e na m e sm sta lo cij čuna in e pre rsk n ne z m d li re cij ra glaš ji ji v 22. člen n vlad – „v so ra . o o o pti kra im taje ra je e KR), m ne pokra Š a in k , da im r n S a, p eti an n o e zakonodaje, – 2 i pokra ti ji v e zakonodaje, a ne so ra m eno, da ni b ji e dodati sv „biro ega pro jina ne sm lag e p o nsk sice k je v čin d ra vati deli o enom odgovore o – nsk sk k an ra p re o im ji in delj e en o ji Ob im ko zgodi, da zlas p d p n lj n okra p p jeta 23. čl. pa ga voli ik v a, tožilst n opre e u ji to tu d , podžupan pa bi lah ra treb k o o n ro di določba čl. 24, ki opre se o v se je skn o dišč hodek občin in n ji ve pokra p ve pokra it se lah čba, da je d jen bčin ji p zag o kovan odpor it odek občin 1. čl.- „P ji ra ov – upošte va tu re ra – b ra e v k tev nasp k (1 k o o določbo opre p šlji ure o riča o je eta o dnik i se prih kot pri a z p u p anov (so lj p o v dopoln o član di an o o u voli e - si e – dolo d v 2. odst. n sv dse rg ne (p dopoln daj nejo tujeta glaš ij o občin ite vil n dno, v 2. odst. n se in o org ajb ji v v m ji ji d o tu – v pre . se ro it rialn vij o be in o ra ne vpra re m S be in a so v o n z zakonsk k ra je čla an je asp o em – šte o k so o p šu avnih em čin n estit sta – siste a P rg čil sta terit u m m re eta et em ; a p a p o ima o o, da osta a si n Ob u in um ik re ne neposre ik o, ker ih ne z drž na pokra a sv sv v) n občin n razre am i te d ji nd e član ln v ji žbencev – n oja olg eg in sk ionaln oli se se vetu ise rap e enote drž dlag 1 dnje sp sk n d d dnje sp 2 n ji uslu re pokra S u ”; pokra . niv 0 m ji re anje d ra porc p funkcij t /: o enuje k pre .2 tu ra k e p ci – bčin ciran vnih drž o .1 a k o st tv en im P 5 d a nasle o p pro o ov za izv li liv ja a nasle od vodnih povra vzem 2 o o rn anje občin pana je sm je U dlag a p ; e v v a določba 22. člena posta o P v vlj en dlag /ZF v u jo o et d nenja o n /: k tv vzem ji sta v li ne (v a glas li g o sodelovanje hodki e pre k ji o d sv eden od županov (tak opra ra o o vil 23 - v žbencev iz e pre k občin – zato 1 P sta pri d – – – v a enote – o enake dislo o 3 valj e v e; n – se – o vijo m – pre n , da velj duje n ik valj p - -1 uslu re /Z . o pokra ji ”; ji upana. Za žu re ju čunih 0 ah 2 že šte a 22 in eru ra dse ra obit novij žbencev. ra a 10 in 11 - pre 20 a P n eta k etu k nih člen ji . in o o slu a P ciran /2 sklepa čin ra 13. čle 1 15. čen.– v sv dose člen p prim 25. člen sv 29. člen pre p 31. člen podž 46. člen načeln prid 62. člen usta 73. člen jav u 5. pro člen -1 k čin an št. Ob op          Ob fin   007 j a Ptu čin O ob M št. 51. ci, h, e eta ne ih se ji nsk za ršin ji RS naln danjo a v ne vi ah e n n gio ovit v. gorica edež sv eta ji v pokra re led ina, Ju lo pokra okraji ra g jd ko alce om e na dose ter ž v S ožu. S p biv dež p , Ha m utk a o avnega sv vanjem gled se ona o ustan ica ndra n v Or o o pre osn vje A z Drž orišn je vil upošte osa u Zak Zak a veti u je eta tk ob na P u sk u znanil e v ava, G vi, S devanja sn ji žbeno povezanost n en ra e na šte osnutk rn o. se ji a se d o o ega sv čij priza ra je dru a im p a. il k a, d n n , Do aje v o nsk ji je ji ik v. d ne gled se ršo lag n ji bo pokra d e ob Dra ov.« štev o ji ši e p d ra ra k o k n re o p o strn alce o podpira zakonodaje, naj im p p S p dišč deče o in re biv pokra 0 član e zakonodaje v te pokra e, De zno pre e zak Ra ter je 3 sk eta): e i n nsk tuj, S edež n tom ij ji ji ulan ji tu čin en deče je, . S ustre v vanje ra o nov,«. , P . ju ne šte ra sta ov,« k sk ji i se k ega sv »13. člen Ob lo o v Cirk o s laje e Ra neja: na): »13. člen nik i 84.442 pre tu S p ra ji nsk či et v čin v d člen e p ji usk o ve pokra v sv . it Žetale živ2 na P it ite p o a ali a. odleh i aje v n n e pokra tali ln d . o je e Ob ji 6 do 30 čla ji rč in o ov. sk o nje ik n n a pokra se dolo ucionalno, gospodarsk d 2 ra ga občine: ne je vsk Os p n o ra o k d k ož, P va pokra čin o sta p ji o dopoln o vsk o d eta ecif tališč stit u S p v , Zav ira. Ob nadalj S in a p podra esta zak sp be in e in v od 26 do 30 član sk em b (s : alce podra v na obse id v em doda nova prv iv ji e pokra m ega sv alce b ra V e 1 ite m d m 2 re a se re o vsk podnje zno korig re nsk biv 0 m ln p arkovci, Orm od 26 do 45 član ji o p podnje ne, ki obsega 860 km 13. člen i: .2 tu 9 je a pokra a vas, ji . et S n .6 a p 9 n , M podra ustre ji 3 d o .9 n (S d d dnje sp 9 o vsk i sv ra 2 p erk ovsk vem se dnje sp et ima k in 9 rn pokra nsk ov pokra o b o S vku 4. člen riče d ajšp ji i sv p m /: se podra e a nasle k 0 dopolni se sk 0 i v až, T očju a nasle n a v m o Kid o član P odsta .0 o i 12. člen ji il 2 re dlag 0 nov 13. čle vo, M om obm i pokra dlag ra a im /1 em 8 tan T edež Spodnje je v rv ječ eni in ko tev 1 sp /ZU d Spodnje riče Na S P m Š , d 2 g Us P 0 a pre n sto o - o ) ) ) ) ) a pre /: re ) ) lo ji veti k /2 sklepa d čin ra v prv » doda se (1 (2 Kid S (3 (4 občin (5 Ob sp (1 (2 tak - od 80.000 do 99.999 pre -3 k čin oP št. re o p Ob p   Ob /Z  900 a eče čin d ob Ra št. 52. e i a je v a, čin u it . nah ne. v elk ji treb i. na, elj ji o v ju ne i dežem n v ji d n do a s vi eta; et Ob a t. re sta P se na vseh g je a se v p Kra ovit se Dra o u glaš okraji i sv b n . i e o ta, e v sk a, d anim ega sv v a pokra n u n e o a o o šk deža pokra a so n M ji naj lj lag n se o ra nsk ona o pokra dež p čin d d ro čin dlag in ja, zenica k ji edbo nalo ; se Ob re sta o Ra p u Ko zato do se n Ob pre Zak Vu p ona o ustan izv u isli u Zak irajo irajo tk ... u utk u Zak ov pokra Za a s sn dec in a o- a in je v je na. ra o defin n u ji o jsk e šk ji v ežica, M a s n v osn bno defin tn n glaš ro bčin ra en osnutk 39 član upnosti. ji a se re im aje venj G glaš im o ra Ko a im d d, M eta o a. k an a, d n a pokra o lo an G n podro e sk konkre o a ne so ji n a so m ji o vsaj lag ka pok lag šk o , S se k lag o e p a. ra ra ij čin d enom d k ro vogra čin d en k am kaln g re aleš re o dež sv re o lo im Ob p im Š p p Ko e za Ob ohorju p im p e zakonodaje u naj a re ge naj se sk , Dra dlag n e zakonodaje v nsk jn ji em a ..., se ji n n ra šk na P ov.« n . nsk člen ji stoo ji k ji ne pre ro ji o m n ji na in kaj ra m ra o o nica ra e v ji ji k k no »9. člen eta je n k zakonodaje. avne nalo o a z o .. član o v te a se šk e p a z rak se ve pokra p e sa p rial ro v , Rib je . p o o it v g o it o ge glaš ij a, d to ve pokra e pokra . ln a na Ko glaš ij o občin p it pokra ite alo v o o em ega sv v o nje v v it lag v Ko n p šk it rialn vij ra nalo ja; o e n a so v d a teri njsk ji o Črn nsk ne šte a so v o jsk ajala nesene drž n n o ro ji o n p čin n re esti ra d ji n dopoln k e: čin estit re ore pre sta u sta p o sta terit o dopoln ena): u sk Ob u in občin um p anciran e in i: Ob u in um G v G b be in bo izv fin ge): m na. e pokra be in glas ji : alce k za noveli em : e vne na Ko šk v 1 v m ga občin edež pokra ro 1 em biv ro m ega pom , kaj 2 2 ite m re 0 ite re 0 re eji zen vir m ln .2 ln sp ... S alen sp o o, da se a pokra vi, Ra .2 o naln avne nalo tu .2 et Ko .5 p o pre zm a 2 p je na obse 0 o d 2 o n tak ji vil gio d rošk i sv 2 d dnje ne je v dnje sp ne drž in Ko ji nsk in i bolj re čno ra b e ob Dra ji b i tudi ustre m /: 9. člen dlj m /: e na šte nese e a nasled k a pokra e a nasle k a nasle aloge re re 1 o ovi se -5 m o 2 m P šk 1 P (n 0 re dlag ro e, Ra i pokra 2 dlag : gled n: določit dlag n (p eni se tan j določit /2 edež pokra rv 0 spre čjih natan 1 /ZU m Us Ko S /2 /ZU re 0 sp n valj P i n 0 g a pre re ) ) re ) ) -3 g a pre a pre /: lo ji 0 lo ji k sklepa -0 d čin ra sp (1 (2 P (3 (4 0 ra 7. člen 23. čle 10. člen podro najp 11. čle k 2 d čin k čin oP št. re o 3 re o 002 p Ob p  0 p Ob p   Ob /Z   i v ra D a b c o a ljiv lje o čin d d ob Ra Ra št. 53. 54. o i e e o vci n ze bo ju a . vi an ega n za o jas bit n k šk em ern jo rg izra a, da o est lagd o ne voli i ne; v m ro ko ro šk novit re gij atere z jo it e o b ora zak n anciran glaš v ro ra jn tek letn aleš p določi ra vnih m neslo in o re o Ko , za k (so okraji o vku je ne m reale esti o-Š o šk jn o ji risto a pokraji a ne so m n n šk ji ro ji alci e m a p u ra osto ra ona o usta dež p n ona o fin bo pre iv ko delo bolj čin ro jo k m k dež naj se vne na Ko b se ji e n dnik o o, da ga voli ra čiti Ob se Ko p za Ko sa po se Ra re k pokra dse u Zak p am o u Zak 0 p prijav ne, v 5. odsta 0 ji zo, koli dolo utk čunov se utk .0 dlag u e pre nadzorne funkcije, m 0 ik vku določen odsto a s o- o na. 0 n na in ji 1 e pre d ost ne in v osn prora šk ji o en v osn t n se ožnostjo pokra e plač ji ih glaš ro o ji ne: d čno anali k sk a za gij im o j ra ji re Ko z imo k vanju v 3. odsta an a, d o re jn n a pokra an o a ne so ji nadzornega odbora e; tkov letn natan ka pokra neodvisn občin lag lag šk sto šk o z m e p čin d d ro ra ro a pokra poslo atk eta): ti na pokra enom k i d re aleš re m o n im osti elati Ob im Š Ko Ko ji jn o deli e zakonodaje dstev p p sa p e zakonodaje dnik pri ra e p ega sv nsk ko o dopolnitev z m opre a izd z občin ji jinsk n dse pristo ajn n p ji am v ali nsk a. v ja t ji treb nih ji n n ra opek nezaupnice p vi na 15 odsto a je n del sre ra v ji ji k e pre ne): re je ve. k ra ra eta o tv ji dlag dpiso ui o kše o a o n nese a z a se n k novi kot k ve pokra p post treb d ve pokra p o o o it a sv v oli , k a pokra popra o p e pre oh e upra glaš ij a, d i a p eg ite ne): ajo v): d g pre v v jn v ovanje; pokra vku pre d zo, koli it lag Zak it a usta sk o e izv ji o aj se re nsk a so v d u v n n las n e član p ji o tk o šk sto ji kršitv o dpiso žbe; nalo dopolnit čin n re u n ro o dopoln ra sta eta n ih sta p sn sta m u na gled i: u pokra zak pre Ob u in o u Ko sa o za izg o funkcij ke slu be in čno anali be in ega odbora n ov pok dnik ega sv jem žbencev): na pokra em : em glas ene hujše av anje izijs občinsk ih m natan 1 v m dse večin žene, v 3. odsta nsk vlj elj 2 vlj ji ajan re uslu sk re 0 ite o član m zlo z v je rev nos sp .2 ln sp o o, da se tu pre nadzorn i elati .6 vil a 22. in 23. čle o 2/3 it 0 p v); d ugoto 3 o šte tak je am lad a pokra nad izv javnih en pre dnje d dnje ti jnosti ru ba izd n. alce lad e in obra sk ji in dlag u ilo za opra nih z občin re b deli biv o član vzem dvid ; risto in adzor a nasle /: m a nasle /: 9. člen nesk o iran zn lač re k e ko pre i n , pre jn bvezne notran o 1 m d (nezaupnica (p (p (n (p aposle P 2 P stre dlag 0 re dlag – opre om vit eni se sre iran a se čun pokra /2 o e na pre vil m no defin gona v prime a u enja o nos z /ZF 1 /ZU n dhodno je t ra 0 spg n re ep a pre ji 0 a pre lo ji sklepa odpra n 24. člen defin 27. člen jas pre treb 34. člen znesk 50. člen om 73. člen gled pre čin ra pre pro -0 ra 4. člen s šte sp k d čin k št.       Ob o re o p  031 p Ob p   a a e nn čin v oroškem ob Ra K št. 55. i a, ev z v v ter ana je ne, ojo a elk zato je ji edin v . ati nenju astala ka in se oči ne ne d dežem ti novit e n a sv a, d o a s a ji o ji dlag m n P je v ..« se b cij glaš je aleš li ega sveta ani bodoči a lag nici. glaš o po m i pre povezavam e, ki d im usta o S so in d nsk gublj m okraji ta, . k a, Š kar je re u bčin an i traliza gre ji el, im a iz dlag M a so ore n a p lag rsk m u m rz ji rošk a, da sk občin dež pokra jsk centro dec), dež p eta o čin d v ra lj čin ja, zenica a, da je ecen k in bodoče pokra ra se se Ob re M d p v lj a ne no, ker je o G p av Ob se določi v Rib islin Vu ji ju dež sv e ne (Ko S n ji ln dežu pokra o h ji ugotav zgodovin čno povse dvem , M e. ji ja se venj dec in ugotav ji treb n rn enovanju en, da bo v pre lo nah. ra a ji o avin di oro S d o pri ed S ji e a p venij ko pokra o zap se avin sle jaz m a ime sk e ežica a s rsk u povezovanju en re S Zg poim di o in n e na ..., se u avin p lo ešn so ljv se en ji m ob aleš em . dlag i v venj G glaš ne a dolg žna im o ob ih pri a b nje pokra on ra d, M eta j sn a. i m sn e, k lo k lo an P n d o-Š je bodoče pokra etj teg ele n o neusp sta jes , S a so m ji a ob S zvoja S čica šk tere tl di re anih a pre ji lag o čica enost di napetost n ja u d e p vogra ra zara ro o ra ega sv čin d en k čic Re iran očja ese a čin v k enuje Ju re o o, ki Re ešč u in d a tu ne, kakor tu sta ah (V dlag o o sre im Ob p im p ti ega ra e rm zrt ji zara b Ob n p im o , Dra ohorju nsk e Re orb fo e um em h in trajn ji obm ji a o zlas čin čin n h pre em naln a čin tri pre občin n oječ šk na P n Ob . o tv im a). Ob m obči teg jala n ji Ob a gio zad ih ro ji o občine v Ko etn an v vse ji ra nica ra e v n et jn et tudi jsk et orialn obst v eta leg ra k »9. člen k ji u sv lag in i deža pokra o estn er k no o edež pokra a z o n ga re sv obsta o ra sv d v terit al se . P a z a se p , Rib p o k i i re sa i v o p rial v . S o o n p tujejo o gu povse vi ni h m o a na Ko glaš ij o občin p sk ji nejše sk e za um je sk e, nit k to dežu sv tet ji n prim glaš ij a, d ite em em v o ro rn li ti v v šk it rialn vij čin ra čin eščenostjo o čin b dlo še it lag v o Črn šk a so v o rsk k lad o ed se en danji a so v d a teri n ro o u Ob p sk Ob um občin m nasp Zg Ob bodoča občin izo pre določit in id pokra se tak o e: ro čin n estit n re m čin esti sta sta terit o sta p m u Ob u in um P 1. 2. 3. Ob u in občin u na. ji ga občin vne na Ko vnah na Ko 1 1 1 2 2 2 0 m a pokra vi, Ra Ra 0 0 .2 tu .2 .2 .6 a na obse .1 .7 2 d rošk ji 4 1 2 ne je v Ko e ob Dra ji a pokra dlj ovi se -6 -5 šk 1 0 ro e, Ra 2 2 -33 0 0 tan edež pokra 0 Us Ko S 2 /2 /2 1 1 ) ) valj 0 re ) 0 2 /2 0 0 sklepa (1 (2 P (3 -5 -0 -0 št. 032 031 007 a ob ji ica čin zkrižje čica in n v ob Ra Re aS Rib št. 56. 55. 57. o i o- in dež ona ev ter , . a s a, da šk u eta v gašk u ju ne no z a s dežem lj dežem a s dežem lj dežem tu se ro ji Zak estit se a sv se glaš se glaš glaš Ce eg v Ro glaš Ce a P . v Ko okraji e v sk u in se e v e n utku o um a so anim n n bčin anim n anim n a, da se ne določi v ru ji ji urj i. a so ji a ne so ji ji o a ne so esti ko pokra ra ra ra ra dež p osn rialn čin dlag k dežem k čin dlag čin dlag dlag čin entj eta o k k arib um aleš se v Ob pre o o latin o o p se p Š sv S Ob pre p Ob pre p pre pokra M Ob se Š , terito a je a. a s a je a. a a s -o a, d u n u n e ji jsk ji a s rsk šk n zakonodaje lag en glaš in glaš en ro ji e d a ra ra k a se im av k glaš im taje im ra a. re jsk a im o a in a im o Š a. Ko k n nsk , ki določa ime n an S n a, d n an n an o ji ji a p in ji a p a ne so m ji ji a p a so ji a ne so av sk lag o lag sk lag lag e p ra ra ra ra ra k čin k lj čin d en k d k lj čin d enom k čin d enom o S o re o re o re o re im p Ob se p Ce Ob p im p p p Ce Ob p im p Ob p im ev pokra it n n n n ji n e v ne. da ji ji ji ji ra a ji ra ra . ra e v no. ra v k o dopoln k k on k ji k o en sk doda nov 15.a člen ja, o o o se o a z ji a z a z a se p lj en in p p o občin p o p v v i v s o ra o o o žna . k , k i lo b strin m o glaš ij vij o glaš ij o občin glaš ij a, d ite n o a. k je v v o pokra v v n n ene pokra p jej it p it rialn vij it lag o sta ji jes ji em 16. člen a se u a so v estit o a so v o a so v d n u n sto o o rsk o o ra d ra m o iran n sk n n re v k enuje Ju k re čin alj čin lj čin estit čin sta o o sre o novlj p rm ad sta um sta terit taje sta p u n p im o p sp 15. in Ob se fo n Ob u in Ce Ob u in um Š Ob u in d ge e : v m dlo ovousta 1 1 ite 1 2 1 2 pre a se 2 0 2 0 m ln /: eta n 0 0 o k , d .2 .2 tu o .2 .6 .2 .2 a p o .7 2 .7 0 d o dnje P d tak 2 2 7 1 i ega sv in /ZU ln b nasle n op nsk m ji o ji e a ra -3 d 1 -29 m ko 2 1 1 0 0 2 2 2 re dlag p se 0 0 0 i /25 /2 /2 /2 sp pre v tek ov pokra 0 1 2 3 g it u a v 0 1 0 0 lo o sn -0 0 0 0 sklepa d čin n o član 0 -0 -0 -0 2 št. re sta 3 p Ob u  0 032 007 039 j en v a c a te lo ec a S d čin gaška tin g še O ra ob Ro laS Ro Ru M G št. 58. 59. 60. 61. o vi a, vet so ge šk i S del jetju ji ne kot čenih ne ro . novit a dežem o sre či v e, k ji cu odvelk o a dva eru n se gij atere d P e rsk o no nalo dolo a za o Ko rsk ob , k ra odloči tv rim okraji jn o dolo G . vja) n taje pokra lag o re n j uta, taje eli a v zgorn p zak že d šk ji M d V se jeli potreb i nosa re osto ra en ona o usta občin v Š odra ja Š dež p ro v v p m k dež se zenica eru ja). ca. pre se navedenim o lo vja) p orn in Ko sa p se S nja, eta esti v ali rim da je u Zak e spre isli Vu e.« ra ne (P av p d ji določit ega v odra o nv utk ne Zg je , M gij ji a Bistri ra venij dec in dežu sv no um nenja, je), e (P sk b lo časn je na. ra e re rial v ne (P n o m so no in u ji ra ji ji e pokra en i e ji v osn ežica šk d v b e S anciran z n en o se ro o rsk lo ji a se in m ce je venj G terito dež pokra fin bre ra (P a im d, M o e pokra e pokra taje publik nji k a, d n a pokra lo eta n je) S o ka pokra ji vet Ko a se ji e Š je se v Re jin lag šk , S rsk rsk tv ra e Ko e p d ra ro vogra čin ra d aleš k k re o ega sv o taje taje o , v katere ani im Š p p Ko e zakonodaje Ob p Š Š deli dela, (P njihovo pokra , Dra ohorju nsk avlj vensk in ji lo n ev jinsk em ne odloči S i ji n drž i šk na P ji . . e S ji v a. n , ovit ro n zn o ra it ji čin v ji nica tan k a o ra »9. člen ra iv stre pokra o n šk k avnega kadri ve pokra e pokra k n u Ob o se i i vnava v paketu anke in Us p o it , Rib dežu pokra a način z d in et v sta oro t se šk p aj sk avlj osti u o a p a na Ko n aj n tu obra sv ite k jn em ro ev e n o p i z drž ji i v o n K i šk it n ij u jo ojn o u ji v Črn a podpisa v ji v ra sk n n o sto o o sk k o n o dopoln ro gam ese e: dcu. O o eta Ko čin n ra n k n ančni viri čin prist sta sta m sta o sta a se a p re u Zak pokra u sa i: ra Ob u P u d nalo n p fin Ob in zakonodaje. be in G zvoja. na. ega sv : em glas ji : upaj, da bi drž a ra v m ga občin vne na Ko venj nsk 1 v 1 ite re lo ji 2 nska zakonodaja n sk 2 0 ite ji ji 0 m ln sp ln o o, da se a pokra vi, Ra v S .2 o .2 tu .5 .3 a p na obse 7 p adaljnjeg 5 d o tak ji o d dnje rošk pokra ne je 2 2 ov pokra d ev pokra in Ko ji in b e ob Dra e. b m /: dlj m ožnost n e a nasle k 9. člen a pokra gij u član e a, da se novit - m oP ovi se šk vil - 1 1 m 2 re dlag ro e, Ra e re 2 re dlag 0 eni se tan edež pokra šk 0 za usta kot m /2 sp /ZU m Us Ko valj S O šte /2 sp 3 g ) a pre n re ) ) ro re ) ) 5 g a pre ni « in 0 0 lo ji -1 -5 lo 0 5 sklepa d čin ra sp (1 (2 P (3 Ko (4 0 3 -0 k 0 0 d čin (1 št. re o 0 2 re /1 p Ob p  9 0 p Ob potreb »svoje 032 5 a e a sk sk n n e ica e jice čin v v n istr o ob lo lo S B S K št. 62. 63. e ti j i v e v a o i re di a a d se je o, cij anj jn nom ra aln bo n jn jsk n vil . g tu je, ja g na ajan viro se naln nalnih tev ju ne io n vpli dežem g ju šte pokra osto a s tu traliza ime ne. Hk eli m dolen jin najp ciran gio se re cen nalo , kj ave, m a d a P en ji o an re za izv poleg lo a k glaš okraji en ih nalo teh anjše ec anim v sa e n ja ve, regio e drž zadoste lag anim n lad irn let je deli do d ev a so e d ter ji dlag pokra a fin cij vi vensk re ra dež p eg lo se. čin dlag a n izv v ne opre de p koval učit k se il anju a, sk o ji e upra n (ne m lj Ob pre o v dežu pokra p cij h anciran anciran ni pri ji obli tere to že vrsto ji fin zagoto dnjes zato prik o e in pre navlj n i. se re i, e in po se se n, poleg pokra ne m traliza ev decentraliza Os ajo e. usta ji it vire li v naj da o pokra ane pre vojn a i v za fin sta e o občin ecen to čit ezne eri , let). lik ana blj dlag a s rsk n pri o m občinam upne občinsk oz ji ne bo zag venij vij . dste ju lo enovanju u je d eno iz e, za katere i in zakonodaje m dlag i pre oje raz glaš im taje ra am lj eta u ge pokra zag dolo sk Š a. k estit rit d posa gih občin ndat (5 od L an n o jin v S poim in so pre g nam enstv erjav a so ji v Ce eje ji dlo večji tev na to lag e p nalo be m vali sv ra o um di prio asle občin tn ot je del čin d z alo enom k (k prv ši ma ri ogoče, re o im pokra h delo ajo n iče pora anjših o deli da p m žni Ob p im p je se rialn pa tu kot a se i vse vlj ih aja , v čim m sn čit v v pre dalj m o čun obsega sre e a) v ju bo re je sedežem , d n vanja izh eni, k n ajan m ern avo, pokra se i. in a se je u n ji terito no konkre m eli ne zvoja v ja da se s rotu je dolo m naj ji v ra anim a, da se il daj opra delo a n dlag re ra e v k ja in ajan za izra prim g g z občin očij ogoča sa to i laž k o g v izv ed drž ji re ga ra s c i o it d potreb ra m (p a z p dlag dlag h se o le alo k . P o o, da bi Če p o v d n občina o strin re je u čun v m obm je ajale lad ega so i o nalo cij ern tak glaš ij o občin ite nalo nejše st rm opozarja, sk p v v ne, ne nasp o izra im or no. ni, kjer b it rialn vij o a se ji a s p ce pre ge, ki ji np ok/ e viro v ev nosa -7), zm ji ji a so v o n lad e izv o it 5 o avnih čin nji n no usk FP o fo h ra n sto ah. za tv njice ji d pre r. čin estit sta glaš ji o vij kolik p eso sta terit u drž ne sk Ob pokra so ra nalo edobčin n Ure iz obrobnih centraliza V n n dva dela pokra pokra Ob u in um e Ko k n /Z o in a p občin ji avit a deli e Ko in dično m : p potreb en dst erj v h uti ji osti id jn v pri zm a ...) 1 1 ite vensk i ev za ljudi. n je pre vensk 2 2 lo b ji d posle stit 0 0 m ln re ju pokra in o aj orit erstv .2 .2 tu n in i .6 .3 a p e S i a. P azala že e Slo 8 6 d o pokra i tudi ra im artn d čin en učno s čin 1 1 e, k nje st o anciran avi in g ša ij avne pristo m Ob oječ e, p b v rž o drž it zno izk oločit cij m et Ob alo v et e v a p sv n zbolj o g ja d sv en m i o n e ij ne iz d i re v sta sk onu o fin alca e ag -9 sk ij sk o z obst g jn 1 sp sta u ot neustre ih nalog, vklj o 2 g čin o zvoj ter i d nese biv 1 0 re Zak anciran čin zv lo re /2 /2 sklepa d Ob izp ra P pre so je k V njen pre fin Ob zgodil ra -1 -2 št. rep 1. 2. 3. 4. 031 007 raž v a ih a And skn h e čin v odražic veti rica ob S S lo o S g št. 64. 65. a, ne . dež a s lag ji se ter . i em u eta v ne dežem d oru dežem ti dežem v dežem v dežem glaš vi a s a s a s a s lj se re o p se se se a sv arib se b ovit glaš o No No Ce im S glaš glaš glaš eg okraji e in dež pokra i e v e v e v sk a ne so anim n an anim n anim n anim n n ji se eni, da je a so rsk a so ji a so ji . a so ji ji ra m lag u ra ra ra ra dež p čin dlag k re čin d čin dlag k rici. čin dlag čin dlag o k estu k dežem k se Ob pre o re M o o o o p da se določi v M ona o ustan sp Ob p v Ob pre p G Ob pre p m Ob pre p se p u Zak vku se - u a ana; a o a s a iv a jsk d e a s rsk blj a s rsk a s a s jsk ra a n osnutk ju odsta u glaš in g ji len sk glaš m a im taje glaš im o glaš im orišk glaš im im av ra Š a. o L a. G a. jsk a. a (v celj k an n an P n an n an Do n n an S n t o a so ji a so m ji a so ji a so m ji a ne so m ji o lag lag o lag lag o rak lag o e p čin d enom ra ra ra ra ra k v tretjem čin d en k čin d enom k čin d en k čin d en k i k re o o občin re o re o re elo o re o d im Ob p im p or, Ob p im p Ob p im p Ob p im b p Ob p im p tu e zakonodaje v estn arib n n nsk n . n n n ji ji ji . o za M ji o ji ji ji o ra no. ra e v no. ra e v n ra e v ra e v ra e v n k ji k ji m k ji k no. k k ji o a z o o o o o a z ra a z ji a z a z ra p p o p o k p o p o p o k v o o o o o o o glaš o občino M o ij o občin ve pokra občin it tus sa glaš ij o občin p glaš ij o glaš ij o občin - . glaš ij o občin p ite o pokra v o pokra v o v ij v o jsk o v o v it rialn vij estn it rialn vij it rialn v o pokra it rialn vij n n it rialn vij o a so v o a so v o rsk a so v o a so v o jsk ra ji a so v o jsk n rsk o rsk o o o o čin n estit ben sta črta. čin n estit u n n k n m čin estit čin estit len ra in k čin estit sta taje sta terit taje dopoln sta terit o sta terit m orišk sta terit elo o sta terit av u Š Ob u in um Š Ob um Ob G Ob um Ob um doda M u in P u in u u in Do b p u in S be in a pose vek se 1 : em 1 1 1 2 m vku se 2 2 21 2 0 ev re 0 0 0 0 m .2 it o, da velj .2 .2 .2 .2 tu .6 ln .3 .6 .3 .1 a , peti odsta 0 o odsta 7 7 8 6 d 3 po dnje sp oru 1 1 1 2 d eni tak in m arib b /: re - m a nasle k e o sp -0 -5 P u v drugem -OS 2 0 m dlag se ne v M -3 -2 1 0 2 re ji 0 1 2 0 /2 /ZU 2 2 0 1 /2 sp 0 0 g a pre n /2 0 -1 ji /2 /2 -1 0 ) sklepa 0 lo ra 5. člen v 12. len pokra -2 -9 0 -0 2 1 d čin k 0 3 št. 3 re o 0 (2 0 p Ob p   031 007 9 12 032 9 va jic o ih a sk a Tr rnej n h e vci peter – jb ur čin eta v rica alo em rto entje entj ob v lo o S S g Š Š V Š Š št. 66. 67. 68. 69. 70. i. u, e je s a ih t. n ev ga b a z ev šk ne. ona o hovo AŠA em kon o o jem tre ovit ajanje S id ne a s dežem v ij re o glaš nji nejše v doli d se tv p tan venije kovale re koro a Zak dne zveze sp lad er ke glaš No eli rep ne so lo bli p g v izv sk S okraji u. d utk bese anim e v , da Za n ter n re i ji / aleš urj a so ji . p ovem d vet vi (prim k Š pno. Us ne it o poleg ra o nalo P dež p čin dlag že izo in entj u osn esto k estu ateljev zara e. S e U so se Š Ob pre o z p m posto cij člen se /Z e nam ti avnih i dlag ja ob njeg so jsk o venij ge pokra je upnosti n zv zlas lo drž sk ji vkih - enih S avin o ra nalo ajan orialn ra S in je v 11. člen vlj a ih ko u jsk jn e a s a u decentraliza terit p ne, v katero je n ka) en ji a eg n zvoja v izv kaln ji a se h odsta len i - a da se glaš im z oceno pre , zasta , da se jo določenih ne pri lo v gorn ra jers n a im o a. jsk a. aln povezav, ki it Z k er, ji a a, d n n an Do n n ja n jev ga ra a e. ih v o a so o m ji jsk ji m ra ji io ra naša lag teljsk sic lag o k g cil k nosa vil n ke pokra e p žnašta d ra in ra ra o k so k čin d en lo k re p oječ sta ziro re o av b o re o strin gel pre venij vanjem u leš im o Ju p p S o p Ob p im Be p se a ladnejše lo občine ev n na način ega pre zagoto S obst a zakona v vse nj eg o n it sk ji v delo o-ša iz di v čajo in šk tu n utk na«. n lad ni dose on časn bo in a n ro ji ji ji ošta sk gij e ter delo o ra ra e v sta ajati cij dolo z so ne h k e zakonodaje, in k e Š re u o pokra učene o u osn a z o Zak je čin jun ih vij vse ev Ko p a pokra p o je v nskji o n bre nam glaš o ja vklj ij o občin - no izh . Ob u a ji ji tek ite v o jsk o b stičn d novit ezovanjem e). u novit v teljsk it rialn vij n n d ti anciran ij n o a so v o jsk ra ji vet o zvoja g n 11. člen o čin n estit k S sp sta in decentraliza usta fin pokra pokra ra potreb pov re Os usta občin len rak sta ve pokra sta terit elo o u it da se o-obso Ob u in um Do b p 1. 2. er jsk : v dopoln sic avin ite 21 1 0 2 m ln »S 0 o .2 tu be in ok/, in .3 .2 a p P 0 .3 d o d em U 3 3 m in re b n /Zji na« zapiše m ji e a sp m 12 re dlag pokra 0 vi a pokra /2 1 sp 1 2 g 0 a pre jsk 0 lo 0 /2 sklepa d čin novit avin -0 -1 št. rep Ob usta »S 031 031 a nj čin kocjan ošta ob Š Š št. 71. 72. e i , ne e d o ge ke n h ji ko st ji n, ev e in e, s o ji et, ki čin ra očje e že it pa v volj o in lešk venj n e na G artn dru leš rak nji aleš lo p bi ev za v ne sv Ob jsk m o jsk Š rit to i enost o-ša ji di o-ša p in rak sto o o gled občin aženi rn i j obm tu v av o v d naj sto nsk ešč avin jsk o va, Š ošk it ne v S ge pokra zag okraji ji et bša enosti izrt S G b r v e p ali ji se nje jo o je S in avin olča n ne, sa , sv ešč a um S e: om Ko rn ji o a ša nalo o d g dež p ju orn , S sta šk ji olj e j, vse alo se občine, za kater um rialn o u občin prip čeno im ro i n vo e Zg pokra cil izb dcu, pokra elen že večkra vij avin ih n a o o naloge, ki ajo n n Ko dež pokra n ne posla čit ji ji ih ra gom ter sti z Zgli ga o dolo alci al v v vij vlj o G v V terito šn e k ra na dlo lo novit lo v k o n o je biv d dolo jal obse ob S sp it Za čen se osta p zvoj in opra ja pre tek oveti usta v ada a; sle i e venj sta ki čica o tek ev n a izp it n no. Ne n u it i ra di pre sp e dolo z j daj ajan ji lo se z a s v pre , Re sta sn vo podlag im d m lad o ra se poist a ju poleg u o n tu ne u naln h se d k di v li g ev je te ji o z uvedbo pokra en v S bi se e glaš elen sta gio zarje, lo s st ža a n usk g veti d e najpre ji o e p so kovnih erij ko pokraji so V je. erij a u o n izra lo doline re b v p im dvid ne soglaš v d rit ev p rit anju en re o . leš ne ne sle e, Na re k stro e v krit st pre ov, naj nj id se nj ji v, ki elen nj p v poisto lad pokra o V d jsk o sto . navlj o naloge, ki p em o-ša ošta ozirj o ij a n šk re in ošta šk alce Š ošta e er: aterih ne; zajeto ak ere a, sk v ji no. dežem katerih k ne je ro katerih ro pokra ji Š it en se nj in led k avin a d m usta občinah. i e p i i i v ra ji 34 član biv e e g sic n S n in cij o osti id k e Š s / naj bi se n jn v o el lag k pri d čin čin uče, M ošta čin je in alstv e d ke doli m o je raz p v Ko e e, in o n cu iv sta re v d Ob n n b an P nj Ob orn eta enovanje in pre ko pokra ji Ob ji li a p UPo aleš ateri o ra re d d u ite ež pokra bi im aki, Š islek n /Z Š na podlag k Zg d na podlag G p se rit a. v vnah na Ko ra bno, L ra azala že pri o k m k ed vet ošta aleš vet o ju vet o o decentraliza en n S naj Ra S Š poim občin Š S p L ob P S p p    prio no pre avne pristo mo izk sta drž p a u kot duje a zn potreb eg : stre v zasle ijsk eu g n ite a, da se da je re t m ln o o je, ne naloge iz tu , da se so a p dlag je k d o a d pre jem nese d ocenju , in cil pre o ja se b nj s nj me ošta jem ošta ciran m ajale tudi ju ih an re e Š e Š cen irn o sp čin čin a fin g ne izv let eg lo Ob ji Ob izv v sklepa d i. o vet d vet leg h št. re u o rsto ji p S pokra lj S p v n a činob št. in o ev je iti ev erje k in v t nje p avi re nega o ovit o ša . st u a se em ne zm p dišč olj dežem lj novit dežem v ih nalog, ra o tan e, k a s a s se se v drž di sre izb Ce či, d No ih v. en glav cij glaš dlogu, da se usta glaš okraji njen sk . Us iza in bno pri anim e v či anim e v je alca i tu a so n pre dolo a so n čit gij erste . tral ji ji ra je . ra dež p biv kovale tak ve izv potre čin dlag o čin dlag ajan k n dolo k estu se dolo bli o o go re ji partn ecen enosti lj e je Ob pre p rotu Ob pre ra on naj p m ja ih družb …) e. e d k za izv izo vlo o g na pre ih pose nasp gij venij p ja se avne upra o - so zvojn rialn je lo a s a e re o a je a. sk z zakonom avi. Zak a nalo anciran vzele ra S u n v jsk lag e e odarsk jsk ji m d n teh njan glaš in sa en o avsk ji anciran v fin e pre čnih ucij drž terito očij ra n vendar ob S len a re gosp v a se im av k ji , da se im ra je o ohra a in a im o o-p jsk a, p za to k fin zli an S n a, d n e Zas an Do n n no poišč o viro en obm a ne so m a p orje a načelo a s m ji k ra instit deži m a, ji ji ji lag o lag ra sk avsk lag o k a se e p vire povezav, ki e občin a čin d ra d ra lj dišč čin d ra n zm en k k o pokra glaš en k re o re o Zag re elo o a, d im poleg ih pre eznih Ob p im p p p Ce vij na način Ob so p im b p p pokra ječ estn m in v Zas e in bčin centri n m jev novit esti n v za financiran ne ter ji zavodi, se n ovlj n ji o določiti ji obsto cil poli h geografskih ji . urbano sre o rb ji ra tn dste iz ijo posa e in ih ra e v n ajo ra e v k ev k ji no um k o pokra tv e zakonodaje o, T li ezn pit v vse a z o o ra a z usta ij vlj a z p ja m p o k rial it p o v ga sre i. ajati se o o nsk o o sa kre alce glaš ij o občin p glaš to ji dsta glaš ij o občin - . ite ezne pokra o v o , L v o jsk o v e s a, agencij i, biv it rialn vij ik it rialn vij n n o m di povezovanja o p a so v o jsk a so a teri e pre a so v o jsk ra ji n bno konkre no izh ju am o o pre čin n estit in čin stn čin n estit k len rak sta čun obse občinam di neobsto pričn ang gij sta terit av ve pokra ovlj sta terit elo o u potre istrstv re in Ob u in um S Ob občin it Ob u in um Do b p be posa i in potreb oj in se rb zara e Hra ena kot tu o alk j T tak (m d ed : jin je za izra nam i m biv ri. ji e je K 1 v dopoln 1 ule e pora ko so k a, se pre 1 2 ne sa 2 2 0 ite ji 0 m rn venij ga pom venij ces. zli rimep 0 .2 ln ga občin o .2 tu lo ro ra nja i .2 .2 be in .2 a lo dlag .6 7 p 0 d ju pokra o form S p im 2 1 o em obse 1 vij avo, pokra n vi upnosti, pre po S čih osta tn d m vit čun prime it sk nj je re in re dež pokra traje ajo k b anciran ih o šč blag n ne, ki o m dsta ed drž člen a sp ji i e zadeve širše ošta lg -7 e o ki 8 m pre v m e Š ge kra d nara 1 im 0 -22 re dlag -9 lokaln kaln o za dvig 1 0 no za izra orialn /2 lo čin b nje rv 1 2 2 n 0 0 sp ah nahaja se 0 dič e viro Ob v dru g ji s p 0 /2 a pre lo /2 sklepa učno s tv terit vanja ra j, -0 -1 d avske pokra ovlj -1 zakonu o fin ajajo anjša čin ri vet esta k ožnosti o rb št. V vklj posle deli P delo izv S m o re p zm m tak 032 032 p Ob Zas T 031 a lje je v n čin re o to b eb ob Š Tr Tr št. 73. 74. 75. a o . v v ih o e več ter ne na ij n a z ev ga dela, bil čuni zn estu , da tv b ja ra hovo m ov kot aje viro občin alsk ovem tre ovit ajanje ne fskih in d glaš o eli o nji nejše dva anov n občin na in apit ah ali po d njeg p tan gov pre niran gi, bi a. Iz re lad ko ustre org bnik o iz v iz občin ateljev p rep ne so g v izv sk okraji na zlo zlo enem ak i ra naln lah z osti ob n ter dste kadrov iz nos k tev dlag z o d ji ne , geogra vet ne ih ra na nost e a upora ojn sre ja pno. Us nalo dež p ji sk ih funkcio sk po občin o ti ik n nos terja enih zara e. S e se a ji zv ti prist ne, pre in vlj posto cij pokra zprše ji zvojn avnih k, da bi ra ra k dnoti ge pokra e navedeni oblas o vic a ra venij je ra način na nefunkcio o z vid p nos ančnih a zlas z oceno pre eg zasta lo drž zgodovin ji veli e na fin pra , jnu S nalo ajan le in ra m in ovre ja aln n vensk di kujejo ti , tak o gih n jev e očje m na občine, pre e na pokra i io n decentraliza n ali Be lo drugih pre isa ji je in g cil zvoja v izv ji o bm zara in a pokra centraln rv bin ra re nos tn strin k , da se jo določenih ne ra e, ki sk gače e in je h nare e dovolj p odvzem se a re o k in dnjes ih potreb ji da ev, dru gel p ga ra a o im v jsk re gij nje eg o e. , e las n se je naša etn vensk re po vse n ev nosa vil e p jše d sk dose o len ji Os očje m , ki lo nega se pred it ra čnih ni in ovrednoti pre da delež elen lad v pre im kra zg kako dru povezuje o Do k ro del o tev zli ni i anizira kažejo se , njihov pre bčin ih sk n ladnejše n na način , p ra očju dnjes e jav sk ega pre zagoto re ge. org je cij da ajo ju sk gij sta ji deli ih elj n u čajo in n del. obm n vern v di obm alo a iza čno pojas nos o čno popiše ja re časn bo ji a ušn a, u ra m se m dlag b a je e ter ra žni p Zara dlag izk re občin ter , pre novit e občine V d ih d cij dolo z so ne k dlag oje n dlag P e o o pokra o ju , u . v te ovana Os pre ja n . je , in vij p pre in ih o pre ji estn sp stičn u v ne. ne natan ti n bre nam a i k sk , da je gih natan ra li val sv a danje ov. a ji k ev, usta ji alcu M on ji ji ite n o enja šk o iv o sta jem novit v ji lj o zasn rše čin se ogoča opti dlo anciran b et anciran o vern ra zn a p re re n občin se k ra živ tak kažejo izv Ob Do om stro občin pre pokra fin n delež pokra p Sv Zak t.i. sp decentraliza usta fin pokra pokra sta u 1. 2. 3. 1. 1 1 2 2 0 0 m .2 .2 tu .6 .1 a 3 6 d 2 2 -3 1 0 2 2 0 0 /2 /2 3 1 0 0 0 0 -0 sklepa -0 02 št. 3 031 0 je a elen V čin zin O ob Tr M št. 76. 77. je s a ih i a e , o n ne. ln že z d ge ke ji ko sto AŠA ev šk li ra ra e in e, s n očje venj n e na S id et, k pa v sti lešk G artn dru leš k ji aleš lo p ne v doli sv oria veti o jsk Š venije kovale d lo di ra i eščenosti o-ša ji o-ša p in k stoo gled lo er re koro ke občin terit tek rn i j obm v av o v d S bli p sk šk n jsk o va, Šm b tu it ne v S okraji bša / aleš ji et um pre G v e p ali ji se vi (prim k Š poisto om oro o je S ne, sa it o poleg ra Ne v avin e: olča K n rn ji o a P k , sv gom se o d dež p že izo o U so in ju sta di so o S , S šk ji prip e j, se člen e , p dlo no. ih v u čeno im ro i se /Z vij občin o e Zg pokra cil so ji sle upnosti jsk cu elen a o n n ne posla d pre avin šn n n Ko dež pokra ji ji sk n dolo al ji ra ga lo o v V ne v, ki novit k ra alci na v orialn e ra avin G a s pokra sp v k o ih k S j ob S o je biv čen se d o jal ne alce obse it Za p en ji v ada a; e terit p ne, v katero je v sta glaš ko biv no. ki čica o tek ev n asle n kaln ji ji a z usta n u it di pre sp e dolo z ji lo pri lo i v , gorn se leš v pokra ža poleg sta sn o podlag im m ra povezav, ki it Z S se ne so pre glaš ju u o n tu ne u k e. ih v e, Re v v li g ev je te o o o-ša n je in so izra a e sta lo s z uvedbo pokra ke pokra en bi šk ko pokra elen zarj g veti d e p je je kovnih erij venij oječ anjem sta id V erij a u re o ev v je. u leš v elen oro lo doline b im lo občine občin aleš v d rit ev p rit S obst K elen elen krit elo enovanje i e, Na re k stro e v o . elen p id poisto se v o-ša pred ov, naj v iz d di v V d jsk o sto . šk tu em volj o in Š zirj o n in a poim o e re n ro šk er: aterih ne; zajeto ak ere ji delo dežem katerih k o ne je ro e jsk nj in katerih led k avin a d m i e p i i i ra h ajati ji 34 član e občine V ne ženi se g sic n S n in k učene e občine V s e občine V / naj bi se o jem Zak uče, M ošta lag k vse ev Ko el občin avin je in alstv e d ke doli im o je raz p an estn izra S estn e estn e, in o n cu iv v no izh v vklj t n n orn d li b an tek M e jo M ji M ji a p UPo aleš ater o ra re d ite e). u novit bi im aki, Š islek n /Z Š na podlag k Zg d na podlag G p se v ezo ij n vnah na Ko eščenost orn ra bno, L ra o zvoja v k m k o g edež pokra vet estn vet o ju vet o o n ra potreb p re Os usta občin S naj Ra S m um večkra Zg S p L ob P S p p    sta u 2. : v ite m lno tua p d o d inbmem re spglo sklepa d št. rep a činob št. h o . e ji ge in in en nje gi in i erje očij e in ne: ev za g in rek jetju ji rialn nja dlo ge re čenih ne zm aj b rit nalo p dišč a s dežem n ih nalog, ra o ve izv obm pre sp zacij i sto vse nalo sre ohra nalo dolo pokra se . i občine, za v državi di terito ih v. družb …) ih trali glaš okraji njen vajo ob u. ge, k nje čit i tu sk v a, no lj anim ša kih žalah vljajo novih je alca ale tak o i nosa a so čit v enom o gij erste en zm m čit dež p olj dolo ja biv k avne upra čin dlag ajan li odars potreb pre a decen im se o nalo izb opra dolo b am upošte n ne v Ce Ob pre v Do vij i in go re partn drž centri dolo vil h geografsk je ji ter it daj ja vlo ih gosp ega anim in lad dodajan za izv g na pre ucij poli je e. posta h se se izo da v vse a, da se časn dlag iz zvoj ji ja so zvojn stit deži jev ev so pokra a s a j nalo anciran vzele ra pre sk e n usk in cil pit alce dlag z lovenij s n i ra ji opnost teh anciran nenja, glaš en ji ge, ki anciran v fin e pre čnih ne bo zagoto v ih kre biv m fin bre v S ja a se im lo ra najpre naln ah. je eznih i, a pre sedežem a in k fin zli m nam an jes n a, d o gio nalo viro ezn pre je jin ji strin a ne so m n ji anju o pokra zavodi, se in ena post občin k ra m am olan h delo lag o d lag e p vij vire povezav, ki e občin sa gij in hovo se se anim čin d ra en re d e in o k re o re im en re ih pre re anje nji navlj osti dvid pri poleg estn p alk . ka P it pokra pokra dlag Ob p im Os p p lad novit jn re ječ ijo posa eli V anje bčin tv je ju ed biv eri občin. in ev it pre usta n m li m e zvoja v n a, sk v za financiran ne ter ji se an pre rim g e V n ajan e V n ji obsto p pri d usta ena. P azala že o določiti ji a, agencij čin ji ovit se k i čin ga ra čin di s ji ra cij tn dste iz o zli nja tan ra e v o k ne s d im Ob a tu k sk er. o teta Ob kupnosti o ri avne pristo pokra ra tn pokra Us a z v p no pre zna izk ja istrstv osta re et et nejše et Ob p o en v drž ga sre i. ajati prič K k n S sv o v ega pom in čih n sv lad sv oglaš glaš ij o občin lo – se ite ezne pokra oj o i i nalog v izv i v o v sk blag k it rialn vij jes n o decentraliza potreb m di povezovanja o i (m ces. ajo i sk sk jnosti sk a. S a so v o n ji n kot prio ge iz gij bno konkre no izh tak o ro šč ženja i sk n d p im čin ru avnih čin lj čin estit re rak sta re čun obse občinam di neobsto rv bčin di ne sk sta terit o u duje da je potre venij nara Ob Zd O pristo zakonodaje. drž tu Ob Ce Ob u in um Os p be posa i in potreb a, se lo n za dvig je, ne nalo je kot neustre zara ena kot tu s pj, zasle za izra dlag traje anje o dlaga, da se nese ja se jin je nam 1 ji e je po S o k 2 1 o, da so e pora lg ocenju ule ko so pre je o anjš ožnosti ta 1 0 2 2 0 m pre pre jem rn .2 ciran venij ga pom je d m itip 0 0 .2 tu je , da se di zm o .2 .1 .3 a nje an lo o .6 4 3 d tu ju pokra o form S elen b nje elen jem ele ge kra je rist 4 1 2 cil ih ocenju upnosti, ša a fin vij avo, pokra vi n p e V it e V ji o s irn eg vit čun prime sk n v ih ra kot bolj 1 izv let o anciran čin ed drž člen k e zadeve širše b v dru o iz - 0 ajale h dsta e, treb ji i o p in o OS 1 -0 e občin e občine V 2 1 n pre v m e esta cij p 12 0 2 lokaln kaln ev ev 0 /2 0 estn ne izv estn n, poleg it no za izra orialn lo estn it e je 6 /2 v ij /2 0 0 M ji M že vrsto v dič e viro M o enosti lj -1 0 -1 sklepa i. raji to vanja en o učno s tv terit ajajo nega m v -0 1 vet d vet k zakonu o fin ri et tan o -07 7 št. S pokra u o v 0 lj S p katere zag V vklj posle deli P delo izv S glav Us decentraliza pose Sl 13 900 006 0 anla a Po a je k n ice čin d eli ita ob V V Vo št. 78. 79. 80. er o e a o o v no. oji p ed ji a se čin e za en o a ern ona o o b a, da n izm šk o ne a, d prip . tak Ob dišč las ko zm a – se a glaš dežem o či v cu ra n lag e , g v atere d Zak ji gij o pokra d vč se il eg se m aleš z a za o koro , k ra u (so okraji ra re b enost en o sre o esti o jn o dolo G utku Zak k lj d o-Š n o re n tk o ora e sk lag j n i b i a ne so m ji d ji u alci vensk e p šk šk n ji o u ra re osto ra en sn dež p a p M en lo ji d ra pose d čin ro v jo k p oro m k dež se o biv se v osn sk ra k stv o o lo k o a Ob Ko navedenim sa se v o o se p in K p S p ter edobčin v er en o ik v dnjes nd i n m ra er lo re e p o b kost rh je Zd in i v m a jes sk zh e. za sic it kot se o je in sic n v tem a V n v a in u sk er. en a in o en a enom 100.000 pre e v v er: S ji n n en en red o v Os lo čin vanje, a, d a ter enotn im lag kot ji v i. bil d lo Os vij jes sic ik sta n e na veli Ob novi ra re a im a – se n n ji pokra u glaš im k in p anj n jes n er d m no z im o ji n estit a ra v bolj da o a o usta an ji d ji re eli sic ko gled nika je n in z m e p ra ra k re k in Os zd K p alce in rh vij o a lag o o o ejo, a ne so d a ni im p Os p i i n z um st a ra d id šk re n ji nske zakonodaje ji o n d sk biv žaj a V od za zaposlo novit Zak ro čin p ji o pokra ji k o nske zakonodaje, ra nja ji v av u s ra jn ji k eli ra polo čin Zav tk Ko k o o n o v k ed u pre usta u Zas i n p v pokra ji p o osto i o stri o sn na. Ob ji a vil podpira z ji m ra v an a p o ok/ ra a eta k o m ne. Ob a P k na. o ve pokra lag sk e od M ji e (UE, …). v U o jsk ji p o sa ve pokra p e n d en ziro in v v re v o glaš a se /Z v v gij d pogojn lo kot po šte občina žnica a pokra ega sv ite i so jn v a p e občin a e občin a, d n o-sa o re a pokra o jeta a se jes jsk a ji esti nsk n dopolnit u e n n n e na geografsk šk knji šk šk šk ji k dopolnit čin d nik lag osto m re kosti čin d u ro ro ro sta li . led la, sre evern o led rh dežev pokra re m u b g be in Ob G o S G veli G V se okoli šo Ob p pokra sa jo Ko Ko Ko be in e o : em n em ov pokra v m ji a – ju : ra n v m ji 1 ite k 1 2 re spre o ra 2 0 ite o član m ln sp o /: k 0 ln /: k p o .2 o k tu p e .2 .3 vil a o o p o sk .9 1 d P a p o P d dnje 8 1 dnje šte en sk d ti in v b /ZU en in /ZU n lo v b n deli m ji ji e a nasle lo - ra jes m n -05 e a nasle ra m k d jes (15 1 k dlag o n m o p 2 sre d -1 0 re dlag p – opre spre i o re 1 /2 i i v 2 3 sp v g it 0 it a pre v iz Os 1 g a pre v lo o /2 0 lo o . člen sklepa d čin n se in -2 -0 d čin n 4 št. re sta re sta p Ob u  430 10) 032 p Ob u  a a a ik ic n n čin h ze r ob V Vu št. 81. 82. a, i ne o v a u a i n v ji a ne m ik in j „s ji nih n e n eta; slit o alci dnik ov. V občin d ra o jav ne sk k odvelk n se a sv UO o P biv ji etu d p di e pokra Zak občin ; ....; ra re eg oz. vsa zap tu u enega člana o glas p o župana in o sk k in okraji uta, . šk j i” tk i n a pokr. sa UZR M oro u anjših pok ab ji ” in ik am v est sn v ra ih k U, dež p zenica K o a vsa z večin v m ezaupnico : ”in funkcij o ih se nja, bilo, da sv v od m et g a se n p se ve, F nv isli Vu lo o s načeln istrstv občin er d p a u določba, da predse sv iv z občin re o bi in jo čla – d elo , M sju , dec in eti sic anj kot 100.000 pre ln d katera deljuje n – p ek iti e upra ra sv in ti i ise a se v gla b sk suo i a vsaka občin pokr. n združlj ko bil n e na m e ežica sk sm sta lo cij n ne z m d re cij ji ji v 22. člen – „v so ra venj G n vlad p KR), . o o ti kra ra d, M je e m k lo , da im r n S a, poli eti o – 2 i , S o občin pokra ti ji u ra m eno, da ni e dodati b sv „biro e p vogra čij sice k o vati deli je o odgovore o rav p im in p an delj p en on , Dra ohorju ko zgodi, da zlas d ne – lj ik v a, tožilstv nske zakonodaje, 23. čl. pa ga voli ji ne odlo ji jeta n opre e u to em ji tu d , podžupan pa bi lah o trebo n di določba čl. 24, ki opre sk šk na P ro se o v se je n dišč ji p ro a. se lah čba, da je d bčin ji pokra zag o kovan odpor ra nica ov – upošte va tu re jen ra – b k »9. člen tev nasp 2. odst. k o e pokra ve pokra o določbo opre li p šlji o riča je ure eta o dnik i se p , Rib šk o , v u p anov (so lj v o član o d di an o a na Ko ro b 4. člen v e - si n e – dolo v 2. odst. n sv dse rg ne (p ite em vil u n d n se in o org ajb ji v šk Ko m ji ji d o tu – v pre . o Črn em o ra sre ne vpra re S n ro m dopolnit z zakonsk k o ra je čla an je e: eta – šte k am re o o p šu avnih sta i: dcu. – siste ep a P rg u ra sp be in eta et m a p a posta a p o glas e na pokra na. ); e n ega sv sv ik ko im o, ker ih n n ik ne z drž n občin n razre ji se ji em a sv i aln tev d ji d e član ln v žbencev – n oja ga občin vne na Ko m eg n ra in in nsk sk io oli se k se vetu ise rap e enote drž ti lovenj G ji dlogom re sk n d d n ji rc o uslu re S u ”; pokra . niv m sp re a pokra vi, Ra S pre ji ra o t p p o enuje tu ra k e p ci p – bčin ciran vnih a v); na obse u s k o ro st tv v je funkcij en im d rošk ji dnje o p o li li ja alce ov pokra p ov za izv o rn an pana je sm je U eni v celo ne je v lad o ji a p ; občin e v v a določba 22. člen o lj P v v biv m Ko e ob Dra en v uk tv e (v jo o et ra d nenja o vzem re dlj u član a nasle /: sta v li n a glas g o ji li d sv eden od županov (ta p sodelovanje pre a pokra či v sk k o 23 - v o žbencev iz drž sp ovi se šk vil o vil P stad rak – – v a enote – o enake dislo om e v e; – o se ro e, Ra dlag n – se o – o vijo m – pre n , da velj duje n ik tan šte /Z . o p uslu vil edež pokra dolo ji ”; ji Us Ko S O ah 2 že šte a 22 in eru ra ra obit novij žbencev. ) ) valj dse nih re ) ) a pre n k etu k ji . in eta o o sklepa s šte 9. člen (1 (2 P (3 (4 oz. se čin ra 13. čle 1 15. čen.– v sv dose člen p prim 25. člen sv 29. člen pre p 31. člen podžupana. Za žu 46. člen načeln prid 62. člen usta 73. člen jav uslu k št.  Ob op          a činob št. v a; , a o in ih n ni . . i več o . sk u ju ona o vnik ju n ne a s dežem lj a s dežem n a s dežem n a, in ern in v ji Zak se se dsta se se ra u Ce Kra Kra rz e potreb glaš glaš glaš k gov pre okraji tku anim e v e v e v , T n anim n anim n ela, in zlo sn a.”) a so ji a so ji utku Zak a so ji a d ih ra ra ra dice v ra dež p o nadalj čin dlag k čin dlag k čin dlag k fsk ih se dolg er v o o o ra še v osn a: a d ati Ob pre p Ob pre p a enega pre Ob pre p g vč, Vo šč e n so er im li n eo zvojn in sic ji ne; vzem ora , g ra ji ra a s a a a k ih je ka in sic a naj o ih sk u jsk jsk dnja sta sk e čuna in e pre jsk a s n a s n in n ra glaš in e p en jers ende, M v gij ji a se re re sk o im av glaš im o glaš im o m nasle d ra ne pokra a in a im a. a. a. en o k an S n a, d n a-šta n an G n ka občin an G n v g o e zakonodaje, a ne so m n a so m a so m jeli z gih re ega pro ji ji ji ji ji lo jina ne sm lag o lag d i o lag o vsa lag o a, Ko re d e p nsk sk čin d ra ra ra ra ra en k d k k čin d en k čin d en k jes re o re o ah o re o – re o nik sp n im ji okra Ob p im p p p Z p Ob p im p Ob p im p m d ara nske zakonodaje so re z in dru ji eta Ka je ih Os n hodek občin in n n . n . etn ji ve pokra . očje it odek občin 1. čl.- „P ji o ji o ; n. ji o tev n ega sv ji n žale, ukovica m m ra ra e v n ra e v ji ra e v ji eli k (1 k ji k om k om o prih kot pri a z o o nsk o d ra a z ra ve pokra ra k ji a z k D , pro p p o k p o o p o o v dopoln ajo daj o o o pokra o čine L nejo tujeta glaš ij o občin p glaš ij o občin p glaš ij o občin p del. Ob ite v o v o v o lag vnih v se ro it rialn vij it rialn vij anju it rialn vij d o be in a so v o jsk a so v o jsk a so v o jsk re žni n asp o o n dopolnit vlj o n p ju upra em so čin n estit in čin n estit ov pokra re čin n estit re pani občin sta čil sta terit av sta terit o sta terit o u mre o, da osta a si n Ob u in um S Ob u in um G be in 1. ed 22. in 23. člen Ob u in um G Žu županje Ob am o član u upra olg em m : m je m vil dlag 1 1 v 1 1 dnje sp 2 2 2 2 0 0 ite spre lad šte 0 0 m /: anje d k pre .2 .2 lno se cenejše .2 .2 tu o .5 .2 .5 .1 a P 3 9 p 7 4 d a nasle od vodnih povra vzem 1 1 o dnje d naj 2 1 dlag /ZFn in ebno nesk o k čim ji tr hodki b o anjša m m /: e pre ra a nasle k občin – zato -5 3 e k ora o pri 1 1 o zm m P je p : 0 0 valj p - 2 -0 i m 2 2 0 1 re dlag it 0 0 re ju čunih /2 2 /Z v eti /2 /2 ra a 10 in 11 - pre 1 0 sp ah ra m 1 0 a P člen 0 /2 g a pre n p 0 0 ciran 0 -1 lo ji d 0 -3 sklepa čin 5. pro člen o 13. člen stre an -0 0 ra -0 0 0 d čin k 2 št. Ob 0 re o 3 fin   033 9 p Ob p   031 0 a a ica zniki žale v o čin ovnic m reče ele ir engeš k oravče zin ob Z Ž Ž Do M Lu M Tr št. 83. 84. 85. 86. a ter je na ne, ih in bil čuni an očja g i nčno ji ja ra zno in d ov. ru ne se ančnih ine na bin o obm ošk nata občin fin tn niran gi, bi a. Iz ev, d . d str ne t okraji zlo gih in na pokra e las ra naln ko ustre stu o po vse e v k dlo sk delež lah o vo ave nos ih dež p funkcio m an odvzem ik sk se a em rg n drž občin o b v pre se elj ge. ra se iz čno popiše način navedeni a en o da nos na nefunkcio k, da bi p novit ji alo n , njihov pre ti nost naj in a u osti ajo kujejo las ik jn . e oje n b zprše id ter ne, pre ne natan n ji ji ji a pokra e o ra z v zahtev žev, usta alcu ra h nare o pristo občin k potreb ji e dovolj veli val sv na biv o vensk gij rše traln ra ja dele ti a tak e zakonodaje nos ih e p re čnih , ki lo cen is na pokra pre im nsk zli del o izv je pre rv ji županja alsk ra očju dnjes i n anciran občin re da a se in občin na pokra ah in po pre kapit iz n di dnoti obm vern izira , egn pokra v fin ji m se an pani nos tev ra Zara rg ovre k e jav Žu viro o v te o kažejo jetjem in terja p novana Os cij re kadrov iz v ko. , da je ajo je ne. v in ne, pre in eno bolj učinkovit iza ni ji ite enja zas lag m dnoti po občin v lj o d ušn d sp raji dste nos vic o znoli ti k re p o n ra živ tak kažejo bistv p izk o pre pojas p sre pre pokra pra ovre sta u 2. 3. m tuad sklepa št. ri p i n ad a a ik lj n en ice čin l b m m a o d ob Do Lju K K Vo št. a e , di ri h e vi so i d e ne ih vi n v sk a o ter p ri it kot ji n ji n n ajo z č in vse ji o fskih šti m zara občin istrsk av ne občin občin diš ra , zara člen per k glaš so , elj so pokra ujejo v zagoto ola, pokra o Zak tu očje p upnosti ni sre Ko iran o ih ošt e, etu okraji tek ne so , geogra občin sk sta rial k vajajo o oje iz a Iz e u sk sp avnega sveta RS tk ; ih ih e P povezav, ki i, iz sv sv u sn o ; on venij sk dne im ga obm ih sto gij vi dež p čin kovanja n sn , o n občin o in lo em ji ji b bčin terito n ksi ajaj se o n ra istrsk oječ p povezovanjem vij Ob ji ra se u o nsk obli k obse a go re ra k n, vendar o naro o O pri di pra novit izh ke S ji il k o ji p sk v tu o e p p o je obst v estn i ces s k ra p zgodovin sk ih pru. i ju iz M la, publi jsk a ne, ki o a koper, di pobudo Drž rip v da kar it di jan n ji e koper, aln z ne zagoto p o pokra ji k vzele vlo Iz ji sti, e Re e pro v ali o jo o ciran tran povezanosti ra ajati lo ena, kot v, st n je vij o it k o ne v Ko p jin an tav a pa tu o n i o-n , zara in p nenja, m e pre p ih občin o usta ji u ra k stan fin vic g pokra e občin je erste u sk k na občin u novit ora a m no izh a; o teg st an ga pom čil Us anov oz. v pokra est e, a o a o orsk pra jn v en e n estn partn delovanja, a sk n e p in , da se nalo m n p no o rim pro sto elo e občin h d org o in M d h istrsk d o im u z usta ajo i n; ih bodoče pokra dolo sk vanja m er upnega z estn a p aro aro nkaran podpira n Zak Zak ajo ne, potreb štiri i, v okviru sa e dlag sk ji o m eg a n e oz. M tek e ij n tek jnost u varo zvojn je sic nkara n področji n n v u glaš u so tak ji ra aln v gom dež bodoče pokra znotraj sk znotraj e ji en o sn občin v P e zadeve širše n v k sn k , in e A e ra ra – Istria. an aj e pre značilnosti ga io p ra čina A o o e so li ale k g dlo pogodb in d več u k lo ih b pristo v o o da se o da se o e občin S stro in o teh ejše o bčin o p kaln čnih re Istra n Ob i aje: ah občin e na pokra k na m Italij dnih o p č, da: k e d n vij občin li ja lo zli em m k v li n O o a s pre o a, da je se b o sti, vanju b ra jen e n ji e občin e občin odarsk kovit o ih e st a sa n kuje, ice kuje, za ite istrsk n in u v vajo p n o ra k k estit rše venij izo b ajajo k dišč sk glaš glaš v e o ira o eli ola i lo eo ra ednaro n štiri P Re in zak p istrsk um istrsk gosp učin v izv istrsk Iz istrsk S se n izv pre občin sre an so z ime so priča p m priča sk ošte in stau Up     Italij 1. 2. 3. 4. rajko p 1 m 2 o 0 m tk .2 u tu .6 a 0 sn d 3 o k stion jav -22 e sklepa 8 an /1 št. 8 sir 8 e ter in sto za n p ja a u n en sk a va sk r a Mn p n n ja uo d : ziv li m ro la 2 a a o n Ita sa n Iz bela aT št. 1. i e o e n i e , o , en na n je ja ja s d iz ih per, k u o ega ajo m pa sti o ati rizia ji nsk li b ogel ave. o m čin sk . ati ja er sa čbe b iv u . d šn jajo m n vanju ne ter au m p b o lo glaš p ajati . pokraji ali d a n pom vanja i rin . Zara išlj upnosti o u rše zaje st n, Ko M so it čem o sp v drž sp n ra, dvse sk n, Ob o dolo Re g eg st zm izv lo izh sk n e tu pru a o in g delo ne so ji e ira ih go regij okraji p ij e pri v p ru alce ra n u nkara n ora no u sta vic , ta ira a vse a se ko prosto d o ra m o P vlo sk A bodoči vati p e d biv pri kaln e im bodoča pokra d b ik akor p dež p n pra ez in o teg o m čin lo o iče sk b v p en in bo pri pre občin, pre naro se n dež v Ko sn ed di so očje potreb vzele d občin an se bnosti v jsk e o da se je zav sti u nosti tu Ob p vati ure ih ih) sk je aro a se n o anja k z vid , da nik tran bilo nujn vanje n . n Italij da iče pose h določa Us d d ces o jan sta per, ne e pre sti nenje e s in ji ro žal na kakovosti v zara jajo značil baln o o n n im sn e biv ali ji n m a ji nenje, aro o-n n aro pra in it sk p ik ra m i. P v kora (o bnim o Ko za delo e u n ure njen kot ed e n ij kovan, potreb ih ih o, da bi obm jan d k vati om o zi šlji ja. orsk vic ni, da bi pokra e občin jin li m sk en pose e sk se poudari, in d v bo odra rim enij ra Ita n e p e ih jan pogojev prip istrsk pra na estn k d re n – Istria) i ati ovati upošte tn lo odarsk m kovale m o e podpira p m e izra ali S no priča in v P i no občin za lj aro o unij ošt re nju ek se ne s k it i , k ji bli n e p je n e skupnosti, n ša gosp est o eri li prepriča ji e n to e sp o st b vanja M venije izo im e unij en e unij a (Istra m k o olj učin , ne. zato ra sk n av n sk n u avnega ustro občin lo k i sk ji ter p p zdvom ih , so ji S se o an m zagotav ih er: ansk v ra an enjen iz u en in nepogre varo bre izb fsk e pokra n. so p vništv it jan v k ti ečji Re vi n ter povezanost pajo o o om ja i jn a sk v i. ga it ji bistv dsta Italij Italij n Itali Italij ajajo e in in a p n ega drž celo najv it n ji ve je tk , in sic nkara sto ra ik v h obaln sta tn u ejše osto člen b k pre n iran upnosti v izh ra ra dka, katerih dloga poudarjajo geogra zasto m o d P u v sk zašč p k venij a je sn o A i eo u o o pre , očja se n p o se odbor odbor odbor e in o p oupra lo i štiri kovit in nalog pokra i v d i in la o i ih je Istrsk i no no ij e celo vi o d re u ovni m je m S zacij im ij sk obm tere e občin bčin povezav, ki ite ern u dne en n napre cij v orialn ih v p la m en ik v an an učin o d učit o vršn o e vršn vršn lo a sa v e sa nali stit in jnosti n O ječ zara n prim p Iz Iz Tr Iz im Iz potreb naro potreb jez S o zvoju lag e di terit aln k kosti kovanju sa istrsk li gio voja i aniza d m so sta b kaln z re o pre ola i ri o u    Ob o lo k ra Re ra org p P z u zgodovin veli zara katere obli pristo štiri Iz P obsto k 1 1 2 2 0 m 0 .2 tu .2 .6 a .9 0 d 8 3 -1 20 /2 1 4 2 0 sklepa -0 9 /2 /1 0 št. 5 2 013 1 1 ijan a u n a va e sk r sti p st sk o n a o n n ja ln uo n ja d ziv li a p li ro a b m u a n Ita O sa sk ita n št. 2. 3. k a e e i e n h gre iz ih g, ne n in oje i; sk ji ih la ji per, p sk en aln vati dne oji g vzela se u upno st sv . n širši o, da am ra ji ed n oč in nsk k iran sv ne ne o Ko sk o io iv ji o drugih m ki ajo rn ra izv g lj alijan p o a, sk u k re e naro it efin p zato e pokra tn o lt t im občin ju do nalo d ri go pre o u občin o jem pokra a upošte sk vanje okraji ena. p orje), a p k in en re ančna m i in dišč občine en (m ik upnost, g e te; je treb jan vrst deli ajo iče pom o ena, t lt lo ajo občin; ciran sre e o u d lad im sn irn ih ali dež p en to vlo m an nam re vlj sk ajan ji iz INS). an se ga pom estn a k nosti izv ova fin i je n istv je dna sk navedenih ex no je e, estn ov it ne m fin n b M a, e p bilo nesp izv ji zvij k v o opra ju ji a o žka opre d širše ksi ega ti 5 cij bi jina ure vnik ic ste so , da je li očju it j za v a sle n ra o (tak iran ge m n u i pra očje p a naro ln pokra ra o g čuna, od davkov in k naln jajo sk o rm ena njih ja pokra p p n avo, pokra dsta ji traliza o i le lo ra fske značil a o n vlj a d e a obm e nalo Zak zadeve a, gio obm nkara jan ra i im re jn d k o pre n re jin o o ecen avo in irn p e se e A ali je n p d stil anciran ed drž dnik av in o a pro ra erstv e zv e in u zagoto vil st a, da se p k gov strin ra b p fin v m dse ah o kaln občin. V čin o geogra na it sti ja re ojeg artn vlj ih dišč zlo m n a sniču e o h občine že danes an ev za občane, sa ed drž p biti ave; v z u ji e p lo odišč n hto jn ji m u Ob m v e, saj določeno, da pokra a p sre ra p ure o o rit ev viro i rak n im izh in u re d it ra viro go in šte podpre lad ji o sk avto sp rist sto d o tev ost p ra je ajajo kot čnih i vice p re do drž jn , ki določa izv vlo i sk e ugota k zvojn h istrsk iran povezujej , je odkov sv zasle m tev i (v o o om ati n ti nje uo n n izv ra per upnih e P jo re živ d ji e deli eli ša n sti a venij dil prih ji naloge, ki e RS e gm sk m n ki tu ra deli k m ene pra d b pristo ile p er: je olj k erj določit o o lo b ra čna h štiri Ko asle re m o m i tav določit n i bese iz k bčin n p ter cil e tv p o zli pra opre je u nih O na), stru i sic izb a v odnosu Zak d m i p ij Us ; e b p čedalj ra vse ji tovlj in s o b eji v in fra o ter sti u v. Z i vil ola, p e sk in na katere tu čno o jnosti o ed čno zm no je o no n občin S silk ancira ite in občina er. šte okra aje, en v nom g ter raz ra n d led o v enih p zag ajo d tak p g viro o arit a e Iz je o o m u n o zvoj i b u aro re n di a (p očje, n lag n natan pristo ra avto natan nalo pri 141. člen potreb potreb ih g fin dišč ustv Ko p b o sk n p v čin jan v d o tn sta estn ra gij re sta re kupnost aterih u sre zanem povezovanju M izk p Zara Ob re u obm u P zak       Ob S k las nalo 12 m 0 tu .2 a .7 d 2 -11 20/25 sklepa -4 št. 007 občin ije nost p ne ziv v a ku lo n S S št. 4. i e d o k s n za o ega dstv , da r se e ter o e ja n e tetn ančni šn ne sre ajo a ak ji isn fin las d zakona i vlj ana. ik ra v g venij k d , so o e tak im o lo , n o čni gom okraji osta g p i it led no in kvali ati ejstv n S dlo izp lod sti. b d d ji cej zadrž o o pre dež p dodatn re p i p n ejo d se z tem p tu pokra s novi. G ja u e pre sm n oz. natan reo a ter en sk e ji m p e. Ob m ih n o kontinuira e to , da se o n ko usta lovenij h aln in vij izs ruženja pokra , esto ji k o lah e oženja e unij i lo ire je n ah m v n jin psk m ji ev Zd občin S e, k ja e u . , nam ra pre ro o n rak ženje k in tn ko zagoto v ji o ajo o n novit od d ciran las ed ra p o financiran n k vlj e p ov Ev h an o o o o i kupnost p a o zdru im fin ako lah opra odki lad d jeju kler n ča usta šn iran ma o sk st b iz o j le t g prih n n tre efin Zak ženje tak n ji il o d alo ji s ra b p , sa n a k g ra v, čuna in o sta je im lo zakonu je S k iso v d o ra p v an erjev h nalog. Do n em v v sf o re p o n n p m v dajate k ati zakona že dolo jih bo zdru goči, da se d g elo svoji ji im u ite o d tran ra il o v se je k en d m a v sa o rih o o o id gom o n p n p avnega pro ge, ki p il v ese e b avnih ajan d b dlo lj sta iri iri re o u obveznih drž v sm sta drž izv v p V pre nalo zg določil m tuad sklepa št. zivan št. 90 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 4 Mnenja občin o teritorialnih členitvah Slovenije na pokrajine Slovenske občine so podale naslednja mnenja in predloge o teritorialnih členitvah Slovenije na pokrajine, in sicer: 1. Dolenjsko-belokranjska pokrajina:  Občina Črnomelj soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Dolenjsko-belokranjsko pokrajino (mnenje št. 002-1/2020 z dne 22.6.2021).  Mestna občina Novo mesto soglaša z oblikovanjem Dolenjsko-belokranjske pokrajine in umestitvijo mestne občine v Dolenjsko-belokranjsko pokrajino (mnenje št. 007-23/2020-16(405) z dne 18.3.2021).  Občina Šentjernej soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Dolenjsko-belokranjsko pokrajino (mnenje št. 9000-1/2021-OS-12 z dne 18.3.2021).  Občina Škocjan soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Dolenjsko-belokranjsko pokrajino (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 30.3.2021).  Občina Trebnje soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Dolenjsko-belokranjsko pokrajino (mnenje št. 031-1/2020-9 z dne 10.2.2021). Dolenjsko-belokranjska pokrajina13 13 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Novomeška pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). POKRAJINE V SLOVENIJI 91 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) šifra občine občina št. prebivalcev* površina 17 Črnomelj 14.308 340 km2 157 Dolenjske Toplice 3.593 110 km2 73 Metlika 8.411 109 km2 212 Mirna 2.683 31 km2 170 Mirna Peč 3.034 48 km2 199 Mokronog - Trebelno 3.164 73 km2 85 Novo mesto 37.398 236 km2 109 Semič 3.887 147 km2 203 Straža 3.881 28,5 km2 119 Šentjernej 7.225 96 km2 211 Šentrupert 2.898 49 km2 121 Škocjan 3.429 60 km2 206 Šmarješke Toplice 3.521 34 km2 130 Trebnje 13.310 163 km2 193 Žužemberk 4.741 164 km2 skupaj: 115.483 1.688,5 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 2. Gorenjska pokrajina:  Občina Jesenice soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino (mnenje št. 031-1/2021 z dne 031-1/2021 z dne 4.2.2021).  Mestna občina Kranj soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino (mnenje št. 900-1/2021-9-(401102) z dne 27.1.2021).  Občina Naklo soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino (mnenje št. 0310-0001/2020-7 z dne 26.5.2021).  Občina Radovljica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino (mnenje št. 03200-3/2021-5 z dne 20.5.2021).  Občina Železniki soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino (mnenje št. 9000-1/2021-013 z dne 19.2.2021).  Občina Žirovnica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino (mnenje št. 0320-300/2020 z dne 14.1.2021). 92 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Gorenjska pokrajina14 šifra št. prebivalcev* površina občine občina 3 Bled 8.217 72 km2 4 Bohinj 5.611 343 km2 12 Cerklje na Gorenjskem 7.859 78 km2 27 Gorenja vas - Poljane 7.665 153 km2 207 Gorje 2.769 116 km2 41 Jesenice 21.679 76 km2 163 Jezersko 666 69 km2 52 Kranj 57.185 151 km2 53 Kranjska Gora 7.522 256 km2 82 Naklo 5.431 28 km2 95 Preddvor 3.780 87 km2 102 Radovljica 19.195 119 km2 117 Šenčur 8.829 40 km2 122 Škofja Loka 23.462 146 km2 131 Tržič 15.054 155 km2 146 Železniki 6.699 164 km2 147 Žiri 4.981 49 km2 192 Žirovnica 4.465 42,6 km2 skupaj: 211.069 2.144,6 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 14 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Kranjska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). POKRAJINE V SLOVENIJI 93 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 3. Goriška pokrajina:  Mestna občina Nova Gorica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Goriško pokrajino (mnenje št. 031/00012021-13 z dne 17.6.2021).  Občina Šempeter-Vrtojba soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Goriško pokrajino (mnenje št. 007-9/2021-2 z dne 17.9.2021).  Občina Idrija podpira proces oblikovanja pokrajin (mnenje št. 900-10/2021/8(22/6) z dne 30.6.2021). Goriška pokrajina (alt. Severnoprimorska pokrajina)15 šifra občine občina št. prebivalcev* površina 1 Ajdovščina 19.704 245 km2 6 Bovec 3.245 367 km2 7 Brda 5.639 72 km2 14 Cerkno 4.547 132 km2 36 Idrija 11.735 294 km2 15 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Novogoriška pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). Občina Idrija predlaga, da se ime »Goriška pokrajina« spremeni v »Severnoprimorska pokrajina« (mnenje št. 900-10/2021/8(22/6) z dne 30.6.2021). 94 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 44 Kanal 5.289 147 km2 46 Kobarid 4.032 193 km2 75 Miren - Kostanjevica 5.029 63 km2 84 Nova Gorica 31.845 280 km2 201 Renče - Vogrsko 4.383 30 km2 183 Šempeter - Vrtojba 6.292 14,9 km2 128 Tolmin 11.018 382 km2 136 Vipava 5.767 107 km2 skupaj: 118.525 2.326,9 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 4. Savinjska pokrajina:  Občina Braslovče soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Savinjsko pokrajino (mnenje z dne 24.6.2021).  Občina Kozje soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Celjsko pokrajino (mnenje št. 032-4/2018-18/15 z dne 23.6.2021).  Občina Laško soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Savinjsko pokrajino (mnenje št. 031-01/2021 z dne 3.2.2021).  Občina Podčetrtek se strinja, da se postopki formiranja pokrajin nadaljujejo (mnenje št. 032-0001/2021-28 z dne 4.3.2021).  Občina Rogaška Slatina se strinja, da se postopki s formiranjem pokrajn nadaljujejo (mnenje št. 0320-0005/2021-3 z dne 2.7.2021).  Občina Rogatec soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Celjsko pokrajino (mnenje št. 032-0011/2021-29 z dne 22.6.2021).  Občina Slovenske Konjice soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Savinjsko pokrajino (mnenje št. 032-0003/2021-5/1(150) z dne 25.3.2021).  Občina Šentjur soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Celjsko pokrajino (mnenje št. 032-0001/2020-9(232) z dne 26.1.2021).  Občina Štore soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Savinjsko pokrajino (mnenje št. 032-0001/2018-7 z dne 2.6.2021).  Občina Vitanje soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Savinjsko pokrajino (mnenje št. 900-0006/2021-006 z dne 14.10.2021).  Občina Zreče soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Savinjsko pokrajino (mnenje št. 033-0001/2021-5 z dne 13.5.2021).  Občina Bistrica ob Sotli zahteva, da se občina teritorialno umesti v Savinjsko pokrajino (mnenje št. 042-001/2020-11 z dne 19.2.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 95 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Savinjska pokrajina (alt. Celjska pokrajina, Savinjsko-obsoteljska pokrajina, Zahodno-štajerska pokrajina)16 šifra občine občina št. prebivalcev* površina 149 Bistrica ob Sotli 1.410 31 km2 151 Braslovče 5.656 55 km2 11 Celje 49.007 95 km2 154 Dobje 934 18 km2 155 Dobrna 2.250 32 km2 51 Kozje 3.030 90 km2 57 Laško 13.123 198 km2 16 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Celjska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). Občina Kozje predlaga spremembo imena pokrajine v 'Celjska pokrajina' (mnenje št. 032-4/2018-18/15 z dne 23.6.2021). Občina Podčetrtek predlaga spremembo imena pokrajine v 'Celjska pokrajina (mnenje št. 032-0001/2021-28 z dne 4.3.2021). Občina Rogaška Slatina predlaga spremembo imena pokrajine v ‘Celjska pokrajina’ (mnenje št. 0320-0005/2021-3 z dne 2.7.2021). Občina Rogatec predlaga spremembo imena pokrajine v ‘Celjska pokrajina’ (mnenje št. 032-0011/2021-29 z dne 22.6.2021). Občina Šentjur predlaga spremembo imena pokrajine v 'Savinjsko-obsoteljska pokrajina' (mnenje št. 032-0001/2020-9(232) z dne 26.1.2021). Občina Štore predlaga spremembo imena v 'Celjska pokrajina' (mnenje št. 032-0001/2018-7 z dne 2.6.2021). Občina Zreče predlaga spremembo imena v 'Zahodno-štajerska pokrajina' (mnenje št. 033-0001/2021-5 z dne 13.5.2021). Občina Vitanje soglaša s predlaganim imenom 'Celjska pokrajina' (mnenje št. 900-0006/2021-006 z dne 14.10.2021). 96 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 92 Podčetrtek 3.614 61 km2 173 Polzela 6.321 34 km2 174 Prebold 5.210 41 km2 106 Rogaška Slatina 11.323 72 km2 107 Rogatec 3.138 40 km2 114 Slovenske Konjice 15.263 98 km2 120 Šentjur 19.378 222 km2 124 Šmarje pri Jelšah 10.375 108 km2 127 Štore 4.477 28 km2 184 Tabor 1.670 35 km2 137 Vitanje 2.267 59 km2 139 Vojnik 9.009 75 km2 189 Vransko 2.646 53 km2 144 Zreče 6.600 67 km2 190 Žalec 21.528 117 km2 skupaj: 198.229 1.629 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 5. Koroško-šaleška pokrajina:  Občina Črna na Koroškem ne soglaša, da se jo umesti v pokrajino s predlaganim imenom Koroško-savinjska pokrajina in predlaga za Koroško regijo samostojno pokrajino z imenom Koroška pokrajina (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 25.5.2021).  Občina Dravograd predlaga, da se ustanovi samostojna pokrajina z imenom Koroška pokrajina (mnenje št. 032-0003/2018-17/4-1 z dne 27.5.2021).  Občina Gornji Grad ne soglaša s predlogom umeščenosti Občine Gornji grad v Koroško-Šaleško pokrajino (mnenje št. 0320-0004/2018-2021-2 z dne 29.6.2021).  Občina Ljubno načrtuje svoje prihodnje delovanje v okviru Savinjsko-šaleške pokrajine (mnenje št. 032-01/2021-8 z dne 28.6.2021).  Občina Prevalje ne soglaša, da se jo umesti v pokrajino s predlaganim imenom Koroško-savinjska pokrajina in predlaga, da se v osnutku Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ Koroška ustanovi kot samostojna pokrajina z imenom Koroška pokrajina (mnenje št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021).  Občina Radlje ob Dravi predlaga, da se občina teritorialno umesti v Koroško pokrajino (mnenje št. 002-0001/2021 z dne 22.2.2021).  Občina Ravne na Koroškem predlaga, da se v osnutku Zakona o ustanovitvi pokrajin Koroška ustanovi kot samostojna pokrajina (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 30.6.2021).  Rečica ob Savinji ne soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Koroško-šaleško pokrajino (mnenje št. 031-0001/2021-6 z dne 1.7.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 97 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog)  Mestna občina Slovenj Gradec predlaga, da se v osnutku Zakona o ustanovitvi pokrajin Koroška ustanovi kot samostojna pokrajina (mnenje št. 039-0003/2020 z dne 10.2.2021).  Občina Šoštanj ne soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Koroško-šaleško pokrajino (mnenje št. 031-1/2021 z dne 3.3.2021).  Mestna občina Velenje ne soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Koroško- šaleško pokrajino (mnenje št. 0320-0003/2021 z dne 26.1.2021).  Občina Vuzenica ne soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Koroško-šaleško pokrajino (mnenje št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021). Izhajajoč iz mnenj občin k predlagani ustanovitvi Koroško-šaleške pokrajine občine predlagajo ustanovitev Koroške pokrajine in Savinjsko-šaleške pokrajine: Koroška pokrajina17 17 Občina Črna na Koroškem predlaga, da se ustanovi Koroška pokrajina, ki obsega občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 25.5.2021). Vsebinsko enak predlog so podale naslednje občine, in sicer:  Občina Prevalje (mnenje št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021);  Občina Radlje ob Dravi (mnenje št. 002-0001/2021 z dne 22.2.2021);  Občina Ravne na Koroškem (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 30.6.2021);  Mestna občina Slovenj Gradec (mnenje št. 039-0003/2020 z dne 10.2.2021);  Občina Vuzenica (mnenje št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021). 98 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) šifra občine občina št. prebivalcev* površina 16 Črna na Koroškem 3.252 156 km2 25 Dravograd 8.844 105 km2 74 Mežica 3.598 26 km2 76 Mislinja 4.520 112 km2 81 Muta 3.417 39 km2 93 Podvelka 2.365 104 km2 175 Prevalje 6.800 58 km2 101 Radlje ob Dravi 6.164 94 km2 103 Ravne na Koroškem 11.289 63 km2 177 Ribnica na Pohorju 1.142 60 km2 112 Slovenj Gradec 16.595 174 km2 141 Vuzenica 2.649 50 km2 skupaj: 70.635 1.041 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. Savinjsko-šaleška pokrajina18 šifra občine občina št. prebivalcev* površina 30 Gornji Grad 2.480 90 km2 18 Mestna občina Velenje predlaga ustanovitev samostojne Savinjsko-šaleške pokrajine, ki obsega občine: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje (mnenje št. 0320-0003/2021 z dne 26.1.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 99 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 62 Ljubno 2.576 79 km2 67 Luče 1.454 110 km2 79 Mozirje 4.244 54 km2 83 Nazarje 2.611 43 km2 209 Rečica ob Savinji 2.355 30 km2 180 Solčava 529 103 km2 125 Šmartno ob Paki 3.278 18 km2 126 Šoštanj 8.847 96 km2 133 Velenje 33.715 84 km2 skupaj: 62.089 707 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 6. Osrednjeslovenska pokrajina:  Občina Bloke predlaga ustanovitev pokrajine, ki bi zajemala občine: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Log-Dragomer, Logatec, Loška dolina, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče in Vrhnika. Pokrajina bi obsegala 2.857,60 km2 in bi imela 179.702 prebivalcev (mnenje št. 134 z dne 19.2.2021).  Občina Borovnica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Osrednjeslovensko pokrajino (mnenje št. 900-0005/2021-3-13/1 z dne 19.5.2021).  Občinski svet Občine Cerknica se ne strinja z umestitvijo Občine Cerknica bodisi v Osrednjeslovensko pokrajino bodisi v Primorsko-notranjsko pokrajino. Na osnovi zgodovinskih in etimoloških dejstev bo občina z občinami Vrhnika, Logatec, Borovnica, Bloke, Loška dolina, Cerknica, Postojna, Idrija, Pivka, Ilirska Bistrica, Vipava in Divača iskala konsenz za ustanovitev enovite Notranjske pokrajine (mnenje št. 206-17/8-246-2021 z dne 15.4.2021).  Občina Dobrepolje ne soglaša s predlagano sestavo občin Osrednjeslovenske pokrajine, ker predlog ne sledi tradicionalni teritorialni in zgodovinski povezanosti občin (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 29.6.2021).  Občina Grosuplje soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Osrednjeslovensko pokrajino (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 7.7.2021.  Občina Ivančna Gorica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Osrednjeslovensko pokrajino (mnenje št. 007-0008/2021 z dne 21.6.2021.  Občina Kamnik soglaša z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo Občine Kamnik v del Osrednjeslovenske pokrajine, vendar le pod pogojem, da se leta razdeli na dva dela oz. dve pokrajini: severno in južno Osrednjeslovensko pokrajino (pri čemer takšno poimenovanje pokrajin ni nujno za veljavnost tega soglasja). Občina Kamnik naj se umesti v Severno osrednjeslovensko pokrajino (mnenje št. 0322-007/2021/6 z dne 26.5.2021. 100 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog)  Občina Kočevje predlaga, da se občina teritorialno umesti v »južno osrednjeslovensko pokrajino«, ki nastane z delitvijo že predlagane osrednjeslovenske pokrajine na severni in južni del. Občina Kočevje predlaga ustanovitev Severne osrednjeslovenske pokrajine, ki bi obsegala občine: Borovnica, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Kamnik, Komenda, Log-Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin, Vodice in Vrhnika; in Južne Osrednjeslovenske pokrajine, ki bi obsegala občine: Bloke, Cerknica, Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Ivančna gorica, Kočevje, Kostel, Loška dolina, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica in Velike Lašče (mnenje št. 032-0001/2018-485 z dne 23.6.2021).  Občina Komenda predlaga delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela, severni in južni del (mnenje št. 031-0001/2020-8 z dne 16.9.2021).  Občinski svet Občine Logatec je sprejel sklep, da se ne opredeli do osnutka pokrajinske zakonodaje (mnenje št. 013-3/2021-47 z dne 21.6.2021).  Občina Log-Dragomer soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Osrednjeslovensko pokrajino (mnenje št. 031-1/2020 z dne 18.2.2021).  Občina Loški potok predlaga, da se občina teritorialno umesti v novo pokrajino, ki bi se oblikovala na območju notranjskih in dolenjskih občin, južno od Ljubljane. Občina predlaga oblikovanje pokrajine v sestavi občin: Bloke, Brezovnica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Log – Dragomer, Logatec, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče, Vrhnika (mnenje št. 031-2/2021 z dne 24.6.2021).  Občina Ribnica predlaga, da se občina teritorialno umesti v novoustanovljeno pokrajino, ki se imenuje Južna osrednjeslovenska pokrajina (mnenje št. 007-0021/2020-5 z dne 22.6.2021).  Občina Sodražica predlaga delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela tako, da bi se južni del od Ljubljane preoblikoval v samostojno pokrajino (mnenje št. 031-1/21 z dne 18.6.2021).  Občina Trzin predlaga delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela, severni in južni del (mnenje št. 031-0001/2020-3 z dne 23.6.2021).  Občina Vodice soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Osrednjeslovensko pokrajino – sever (mnenje št. 0071-10/2021-001 z dne 23.3.2021).  Občina Vrhnika predlaga, da se Osrednjeslovenske pokrajina razdeli in sicer: Severne občine od Medvod do Kamnika ter vzhodno od moravč se pripoji Gorenjski oziroma Zasavski pokrajini. S tem bi pokrajine bile tako po velikosti kot po številu prebivalcev bolj enotne (mnenje št. 430-2/2021-15(1-10) z dne 8.9.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 101 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog)  Občine Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče, Trzin, Dol pri Ljubljani, Kamnik, Komenda in Vodice predlagajo delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela, severni in južni del (mnenje št. 0320-300/2020 z dne 14.1.2021). Izhajajoč iz mnenj občin k predlagani ustanovitvi Osrednjeslovenske pokrajine občine predlagajo ustanovitev Severne osrednjeslovenske pokrajine in Južne Osrednjeslovenske pokrajine: Severna Osrednjeslovenska pokrajina šifra občine občina št. prebivalcev* površina 5 Borovnica 4.664 42,3 km2 8 Brezovica 12.785 91 km2 21 Dobrova - Polhov Gradec 7.843 118 km2 22 Dol pri Ljubljani 6.378 33 km2 23 Domžale 36.683 72 km2 162 Horjul 2.985 33 km2 43 Kamnik 29.989 266 km2 164 Komenda 6.444 24 km2 208 Log - Dragomer 3.620 11 km2 64 Logatec 14.681 173 km2 68 Lukovica 5.888 75 km2 71 Medvode 16.811 78 km2 72 Mengeš 8.411 22 km2 102 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 77 Moravče 5.469 61 km2 186 Trzin 3.925 8,6 km2 138 Vodice 4.983 31 km2 140 Vrhnika 17.613 116 km2 skupaj: 189.172 1.254,9 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. Južna Osrednjeslovenska pokrajina (alt. Notranjsko-dolenjska, Notranjsko-Kočevska pokrajina)19 šifra občine občina št. prebivalcev* površina 150 Bloke 1.616 75 km2 20 Dobrepolje 3.882 103 km2 32 Grosuplje 21.398 134 km2 37 Ig 7.656 99 km2 39 Ivančna Gorica 17.538 227 km2 48 Kočevje 15.644 555 km2 165 Kostel 691 56 km2 65 Loška dolina 3.703 167 km2 66 Loški Potok 1.816 135 km2 19 Občina Kočevje predlaga, da se ustanovi 'Južna Osrednjeslovenska pokrajina' (mnenje št. 032-0001/2018-485 z dne 23.6.2021). Občina Bloke predlaga, da se pokrajina imenuje Notranjsko-dolenjska ali Notranjsko-kočevska pokrajina (mnenje št. 134 z dne 17.6.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 103 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 88 Osilnica 327 36 km2 104 Ribnica 9.466 154 km2 179 Sodražica 2.249 50 km2 123 Škofljica 11.657 43,3 km2 194 Šmartno pri Litiji 5.661 95 km2 134 Velike Lašče 4.520 103 km2 skupaj: 107.824 2.032,3 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 7. Primorsko-notranjska pokrajina:  Občina Cerknica se ne strinja z umestitvijo Občine Cerknica bodisi v Osrednjeslovensko pokrajino bodisi v Primorsko-notranjsko pokrajino. Na osnovi zgodovinskih in etimoloških dejstev bo občina z občinami Vrhnika, Logatec, Borovnica, Bloke, Loška dolina, Cerknica, Postojna, Idrija, Pivka, Ilirska Bistrica, Vipava in Divača iskala konsenz za ustanovitev enovite Notranjske pokrajine (mnenje št. 206-17/8-246/2021).  Občina Divača soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Primorsko-notranjsko pokrajino (mnenje št. 032-0009/2021-3 z dne 29.6.2021).  Mestna občina Koper in Občine Izola, Piran ter Ankaran ne soglašajo z umestitvijo teh občin v Primorsko-notranjsko pokrajino in predlagajo ustanovitev samostojne pokrajine z imenom Istra – Istria (mnenje št. 032-2/2021 z dne 30.6.2021).  Občina Loška dolina predlaga, da se občina umesti v Primorsko-notranjsko pokrajino (mnenje št. 031-1/2020-4 z dne 26.1.2021).  Občina Pivka podpira ustanovitev pokrajin in vztraja pri predlogu Sveta Primorsko-notranjske regije, da se celotna Primorsko-notranjska regija (Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna), skupaj z Obalno-kraško regijo, združita v Primorsko-notranjsko pokrajino (mnenje št. 9000-15/2021 z dne 8.4.2021). Ob občinah so k teritorialnim členitvam Primorsko-notranjske pokrajine mnenja podali:  Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola, ki ne soglaša z umestitvijo štirih istrskih občin, in sicer: Mestne občine Koper, Občine Piran, Občine Izola in Občine Ankaran v Primorsko-notranjsko pokrajino; in predlaga ustanovitev samostojne pokrajine z imenom Istra – Istria (mnenje št. 88/18-22 z dne 30.6.2021).  Italijanska unija, ki ne soglaša z umestitvijo štirih istrskih občin, in sicer: Mestne občine Koper, Občine Piran, Občine Izola in Občine Ankaran v Primorsko-notranjsko pokrajino; in predlaga ustanovitev samostojne pokrajine z imenom Istra – Istria (mnenje št. 013-04/2021-15/19 z dne 8.9.2021).  Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, ki ne soglaša z umestitvijo štirih istrskih občin, in sicer: Mestne občine Koper, Občine Piran, Občine Izola in 104 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Občine Ankaran v Primorsko-notranjsko pokrajino; in predlaga ustanovitev samostojne pokrajin (mnenje št. 120/2021 z dne 30.6.2021). Izhajajoč iz mnenj občin in zainteresirane javnosti k predlagani ustanovitvi Primorsko-notranjske pokrajine občine in zainteresirana javnost predlagajo ustanovitev Pokrajine Istra – Provincia Istria in Primorsko-notranjske pokrajine: Primorsko-notranjska pokrajina šifra občine občina št. prebivalcev* površina 150 Bloke 1.616 75 km2 13 Cerknica20 11.691 241 km2 38 Ilirska Bistrica 13.379 480 km2 65 Loška dolina 3.703 167 km2 91 Pivka 6.190 223 km2 94 Postojna 16.675 270 km2 20 Občina Cerknica se ne strinja z umestitvijo občine bodisi v Osrednjeslovensko pokrajino bodisi v Primorsko-notranjsko pokrajino. Na osnovi zgodovinskih in etimoloških dejstev bo občina z občinami Vrhnika, Logatec, Borovnica, Bloke, Loška dolina, Cerknica, Postojna, Idrija, Pivka, Ilirska Bistrica, Vipava in Divača iskali konsenz za ustanovitev enovite Notranjske pokrajine (mnenje št. 206-17/8-246/2021 z dne 15.4.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 105 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 19 Divača 4.334 145 km2 35 Hrpelje – Kozina 4.851 195 km2 49 Komen 3.655 103 km2 111 Sežana 13.802 217 km2 skupaj: 79.896 2.116 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. Pokrajina Istra – Provincia Istria šifra občine občina št. prebivalcev* površina 213 Ankaran/Ancarano 3.146 8 km2 40 Izola/Isola 15.934 29 km2 50 Koper/Capodistria 50.467 303 km2 90 Piran/Pirano 17.252 45 km2 skupaj: 86.799 385 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 106 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 8. Pomurska pokrajina:  Občina Dobrovnik soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 030-0002/2019-73/2021 z dne 24.3.2021).  Občina Gornja Radgona soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 013-2/2018-OS/2IS-U112 z dne 24.6.2021).  Občina Gornji Petrovci soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 007-0001/2021-2 z dne 22.2.2021).  Občina Grad soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 032-0002/2021-1 z dne 18.3.2021).  Občina Kuzma soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 900-0001/2021-1 z dne 15.1.2021).  Občina Razkrižje soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 032-5/2020-33 z dne 4.1.2021).  Občina Šalovci soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 031-2/2020-3 z dne 17.3.2021). Pomurska pokrajina21 šifra občine občina št. prebivalcev* površina 195 Apače 3.556 53,5 km2 2 Beltinci 8.068 62 km2 21 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Murskosoboška pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). POKRAJINE V SLOVENIJI 107 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 152 Cankova 1.753 31 km2 15 Črenšovci 3.972 34 km2 156 Dobrovnik/Dobronak 1.293 31 km2 29 Gornja Radgona 8.474 75 km2 31 Gornji Petrovci 2.040 67 km2 158 Grad 2.087 37 km2 161 Hodoš/Hodos 396 18 km2 47 Kobilje 540 20 km2 166 Križevci 3.549 46 km2 56 Kuzma 1.624 23 km2 59 Lendava/Lendva 10.486 123 km2 63 Ljutomer 11.233 107 km2 78 Moravske Toplice 5.958 145 km2 80 Murska Sobota 18.622 64 km2 86 Odranci 1.619 7 km2 97 Puconci 5.904 108 km2 176 Razkrižje 1.265 10 km2 100 Radenci 5.098 34 km2 105 Rogašovci 3.114 40 km2 116 Sveti Jurij ob Ščavnici 2.834 51 km2 33 Šalovci 1.388 58 km2 10 Tišina 3.965 39 km2 132 Turnišče 3.190 24 km2 187 Velika Polana 1.380 19 km2 188 Veržej 1.344 12 km2 skupaj: 114.752 1.338,5 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 108 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 9. Štajerska pokrajina in Mestna občina Maribor:  Občina Benedikt soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 03102-1/2019-7 z dne 16.6.2021).  Občina Cerkvenjak soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 031-01/2007 z dne 3.2.2021).  Občina Destrnik soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 900-4/2021-13R-16/19 z dne 9.4.2021).  Občina Juršinci soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-0006/2020-5 z dne 23.2.2021).  Občina Kidričevo soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 032-0001/2018-485 z dne 23.6.2021).  Občina Majšperk soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 031-1/2021-4 z dne 9.6.2021).  Občina Makole soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 900-1/2021-20 z dne 10.3.2021).  Mestna občina Maribor podpira decentralizacijo države, pri tem se naj upošteva gospodarska, upravna, zgodovinska in kulturna povezanost posameznih območij, vendar ne podpira pripravljenega osnutka pokrajinske zakonodaje (mnenje št. 0130-121/2021-13 z dne 28.6.2021).  Občina Miklavž na Dravskem polju soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 0320-007/2021 z dne 23.6.2021).  Občina Poljčane soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-0001/2021-4 z dne 14.4.2021).  Mestna občina Ptuj soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Spodnjepodravsko pokrajino, ki bi obsegala občine: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale (mnenje št. 007-1/2020-131 z dne 25.1.2021).  Občina Ruše soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-0002/2021 z dne 7.7.2021).  Občina Slovenska Bistrica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (Podravje), v primeru delitve Štajerske pokrajine (Podravje) pa v zgornji del Štajerske pokrajine (Podravja) (mnenje št. 9000-15/2021-0203-5 z dne 27.5.2021).  Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-2/2021-9 z dne 16.3.2021).  Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 0310-1/2020-5 z dne 30.6.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 109 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Izhajajoč iz mnenj občin k predlagani ustanovitvi Štajerske pokrajine in posebnega statusa Mestne občine Maribor občine predlagajo ustanovitev Štajerske pokrajine in Spodnje-podravske pokrajine: Štajerska pokrajina šifra občine občina št. prebivalcev* površina 148 Benedikt 2.614 24 km2 153 Cerkvenjak 2.171 25 km2 26 Duplek 6.959 40 km2 160 Hoče - Slivnica 11.720 54 km2 55 Kungota 4.844 49 km2 58 Lenart 8.512 62 km2 70 Maribor 113.778 148 km2 167 Lovrenc na Pohorju 2.988 84 km2 198 Makole 2.051 37 km2 169 Miklavž na Dravskem polju 6.996 12,5 km2 171 Oplotnica 4.154 33 km2 89 Pesnica 7.508 76 km2 200 Poljčane 4.467 38 km2 98 Rače - Fram 7.623 51 km2 108 Ruše 7.055 61 km2 178 Selnica ob Dravi 4.562 65 km2 113 Slovenska Bistrica 25.949 260 km2 115 Starše 4.081 34 km2 181 Sveta Ana 2.323 37 km2 204 Sveta Trojica v Slov. goricah 2.193 26 km2 110 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 210 Sveti Jurij v Slov. goricah 2.114 31 km2 118 Šentilj 8.375 65 km2 skupaj: 243.037 1.312,5 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. Spodnjepodravska pokrajina šifra občine občina št. prebivalcev* površina 196 Cirkulane 2.378 32 km2 18 Destrnik 2.647 34 km2 24 Dornava 2.896 28 km2 28 Gorišnica 4.161 29 km2 159 Hajdina 3.938 22 km2 42 Juršinci 2.421 36 km2 45 Kidričevo 6.539 72 km2 69 Majšperk 4.060 73 km2 168 Markovci 4.025 30 km2 87 Ormož 11.886 142 km2 172 Podlehnik 1.853 46 km2 96 Ptuj 23.611 67 km2 202 Središče ob Dravi 1.919 33 km2 163 Sveti Andraž v Slov. goricah 1.203 18 km2 205 Sveti Tomaž 2.007 38 km2 185 Trnovska vas 1.374 23 km2 POKRAJINE V SLOVENIJI 111 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 135 Videm 5.684 80 km2 143 Zavrč 1.527 19 km2 191 Žetale 1.303 38 km2 skupaj: 85.432 860 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 10. Zasavsko-posavska pokrajina:  Občina Brežice predlaga, da se regija Posavje oblikuje kot samostojna pokrajna in zato ne soglaša z ustanovitvijo Zasavsko-posavske pokrajine. Občina predlaga, da se ustanovi Posavska pokrajina, ki obsega občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica (mnenje št. 3502-21/2021-22 z dne 15.6.2021).  Občina Krško ne soglaša pa s teritorialno umestitvijo občine v predlagano Zasavsko-postavsko pokrajino. Občina soglaša z ustanovitvijo samostojne posavske pokrajine, skladno z dosedanjo statistično regijo Posavje (mnenje št. 031-1/2019-O300 z dne 12.5.2021).  Občina Radeče predlaga, da naj bo Posavje glede na dosedanjo institucionalno, gospodarsko in širšo družbeno povezanost ter glede na vse skupne naloge samostojna regija (mnenje št. 900-3/2021/12 z dne 23.6.2021).  Občina Trbovlje predlaga spremembe in dopolnitve pokrajinske zakonodaje na način, da se z zakonom določi ustanovitev Zasavske pokrajine, ki obsega občine Hrastnik, Litijo, Trbovlje in Zagorje ob Savi (mnenje št. 032-1/2021-22 z dne 17.2.2021).  Občina Bistrica ob Sotli zahteva, da se občina teritorialno umesti v Savinjsko pokrajino (mnenje št. 042-001/2020-11 z dne 19.2.2021). Izhajajoč iz mnenj občin k predlagani ustanovitvi Zasavsko-posavske pokrajine občine predlagajo ustanovitev Posavske pokrajine in Zasavske pokrajine: 112 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Posavska pokrajina22 šifra št. prebivalcev* površina občine občina 9 Brežice 24.419 268 km2 197 Kostanjevica na Krki 2.446 58 km2 54 Krško 25.904 287 km2 99 Radeče 4.164 52 km2 110 Sevnica 17.639 272 km2 skupaj: 74.572 937 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. 22 Občina Brežice predlaga ustanovitev Posavske pokrajine, ki obsega občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica (mnenje št. 3502-21/2021-22 z dne 15.6.2021). Vsebinsko enak predlog so podale naslednje občine, in sicer:  Občina Krško (mnenje št. 031-1/2019-O300 z dne 12.5.2021);  Občina Brežice (mnenje št. 3502-21/2021-22 z dne 15.6.2021);  Občina Radeče (mnenje št. 900-3/202112 z dne 23.6.2021). V zvezi z navedenim predlogom moramo opomniti, da Občina Bistrica ob Sotli zahteva, da se občina teritorialno umesti v Savinjsko pokrajino (mnenje št. 042-001/2020-11 z dne 19.2.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 113 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Zasavska pokrajina23 šifra št. prebivalcev* površina občine občina 34 Hrastnik 9.058 95 km2 60 Litija 15.743 221 km2 129 Trbovlje 16.024 58 km2 142 Zagorje ob Savi 16.379 147 km2 skupaj: 57.204 521 km2 Vir: SURS (www.stat.si), 2021. *Število prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini na dan 1.7.2021. Na podlagi mnenj občin le-te predlagajo, da se v Republiki Sloveniji določi poseben status Mestni občini Ljubljana in ustanovi 15 pokrajin , in sicer: 1. Pomurska pokrajina, 2. Štajerska pokrajina, 3. Spodnjepodravska pokrajina, 4. Koroška pokrajina, 5. Savinjsko-šaleška pokrajina, 6. Savinjska (Celjska) pokrajina, 23 Občina Trbovlje predlaga ustanovitev Zasavske pokrajine, ki bosega občine Hrastnik, Litijo, Trboclje in Zagorje ob Savi (mnenje št. 031-1/2020-9 z dne 10.2.2021). 114 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 7. Zasavska pokrajina, 8. Posavska pokrajina, 9. Dolenjsko-belokranjska pokrajina, 10. Severna Osrednjeslovenska pokrajina, 11. Južna Osrednjeslovenska pokrajina, 12. Gorenjska pokrajina, 13. Goriška pokrajina, 14. Primorsko-notranjska pokrajina, 15. Pokrajina Istra – Istria. Slika: Teritorialna členitev Slovenije na 15 pokrajin s posebnim statusom Mestne občine Ljubljana (predlog občin) Vir: Drobne, 2021. POKRAJINE V SLOVENIJI 115 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 5 Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva Z ustanovitvijo pokrajin bo izvedena postopna prerazporeditev javnofinančnih sredstev med državo in pokrajinami v sorazmerju s prenesenimi decentraliziranimi pristojnostmi. Področja nalog, ki bodo postopoma, v časovnem obdobju od sprejema Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ do leta 2030 s področnimi zakoni prenesena v pristojnost pokrajin, ureja predlog Zakona o pokrajinah /ZPok/. Predlog nalog, ki se bodo postopno prenesle v pristojnost pokrajin s predlogi sprememb in dopolnitev 151 zakonov je v podan v katalogu ‘Pristojnosti in naloge pokrajin’, ki je dostopen na spletnem naslovu www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin/. Za učinkovito izvajanje nalog, ki se bodo s področnimi predpisi prenesle v pristojnost pokrajin je potrebno izvesti ustrezno decentralizacijo upravnih sistemov, ki zajema prenašanje upravnih funkcij iz centra sistema na njegove posamezne dele t.j. pokrajine. Pri tem gre za prenašanje treh temeljnih funkcij: izvrševanja, odločanja in kontrole. Omenjene funkcije je možno prenašati v različnem obsegu in od tega je odvisna tudi stopnja decentralizacije upravnih sistemov. Ker se z ustanovitvijo pokrajin zasleduje cilj visoke stopnje decentralizacije se bodo, s prenosom nalog v pristojnost pokrajin, na slednje prenesle funkcije izvrševanja in odločanja, poleg tega pa tudi del funkcije kontrole (Trpin, 1998: 186). Za učinkovito izvrševanje funkcije odločanja organov pokrajine in zadovoljevanje potreb prebivalstva pokrajine je, v okviru upravne decentralizacije, bistvena vzpostavitev upravnega sistema pokrajine z ustreznim številom strokovno usposobljenih uslužbencev. Skladno z navedenim se bo z ustanovitvijo pokrajin in začetkom njihovega delovanja s 1. januarjem 2024 odpravil dvotirni upravni sistem s prezaposlitvijo javnih uslužbencev24 iz (58) upravnih enot na pokrajinske uprave in prenosom nalog, ki jih na lokalni ravni izvajajo upravne enote, v pristojnost pokrajin. Ocena finančnih posledic prenosa nalog upravnih enot na pokrajine izhaja iz predpostavke celotnega prenosa nalog upravnih enot na pokrajine. Za oceno finančnih posledic je bila uporabljena dejanska realizacija proračuna upravnih enot za leto 2019, ki je znašala 78.616.820 EUR (Ministrstvo za javno upravo, 2020), od tega za:  plače zaposlenih javnih uslužbencev 61.440.172 EUR (78,15%),  materialne stroške 8.021828 EUR (10,20%),  male investicije 389.155 (0,50%),  povračila škode (denarne odškodnine) izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva 1.752.844 EUR (2,23%), 24 Na dan 31.12.2018 je bilo v 58 upravnih enotah zaposlenih 1.783 javnih uslužbencev (Ministrstvo za javno upravo, 2019). 116 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog)  vplačane tiskovine 6.999.572 (8,90%),  drugo (odprodaja premoženja, sredstev odškodnin, sredstev najemnin) 13.249 EUR (0,02%). Za vzdrževanje nepremičnin potrebnih za delo upravnih enot in inšpekcijskih služb za so za leto 2019 stroški znašali: Odhodki v letu 2019 Tekoče vzdrževanje Investicijsko vzdrževanje Inšpekcijske službe 111.904,35 € 10.839,65 € Upravne enote 389.155,00 € 3.162.601,57 € Skupaj 501.059,35 € 3.173.441,22 € Vir: Ministrstvo za javno upravo, 2020. Ob odpravi dvotirnega upravnega sistema s prenosom nalog upravnih enot na pokrajine se bodo s 1. januarjem 2024 v pristojnost pokrajin prenesle naloge neposredno povezane z izvajanjem zaščite, reševanja in pomoči v Izpostavah Uprave RS za zaščito in reševanje s prezaposlitvijo 62 javnih uslužbencev v pokrajinske uprave. Pri tem podatki zajemajo izvajanje strokovnih nalog izpostav, ki so lahko predmet prenosa na pokrajine in ne vključujejo centrov za obveščanje. Zneski tako zajemajo vse finančne vire, ki so neposredno povezani z izvajanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči na trinajstih (13) izpostavah Uprave RS za zaščito in reševanje, in sicer: Zap. št. Naziv podprograma in proračunske postavke FN 2020 Fn 2021 Pripravljenost za zaščito, reševanje in pomoč 1 Plače 1.260.000 € 1.340.000 € 2 Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje 70.000 € 80.000 € 3 Državne rezerve in oprema enot CZ 390.000 € 400.000 € 4 Gradenje in adaptacije 20.000 € 15.000 € 5 Usposabljanje in izobraževanje 50.000 € 50.000 € 6 Sredstva za operativno delovanje 17.000 € 19.000 € Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč 7 Komisije, enote in štabi civilne zaščite 750.000 € 800.000 € Skupaj: 2.557.000 € 2.704.000 € Vir: Ministrstvo za obrambo, 2020. Ob navedenem se bodo s 1. januarjem 2024 v pristojnost pokrajin prenesle naloge, in sicer:  v pristojnosti Direktorata za regionalni razvoj (ocenjena vrednost prenosa nalog s prezaposlitvijo zaposlenih znaša 1.800.000 €)  letni izdatki za delovanje regionalnih razvojnih agencij (ocenjena vrednost prenosa nalog znaša 1.200.000 €), POKRAJINE V SLOVENIJI 117 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog)  v pristojnosti Direktorata za internacionalizacijo podjetništva in tehnologije oz. javne agencije SPIRIT: o SPOT točke: splošno podjetniško svetovanje, ki ga izvaja okrog 60 svetovalcev (ocenjena vrednost prenosa nalog znaša 2.000.000 €), o SIO – subjekti inovativnega okolja, ki jih je trenutno 20 (ocenjena vrednost prenosa nalog znaša 2.000.000 €) (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2020). Skupna ocena finančnih posledic ustanovitve pokrajin z odpravo dvotirnega upravnega sistema in vzpostavitvijo pokrajinskih uprav na dan 31. januar 2024 znaša 91.878.320,57 €. 6 Prilagojenost ureditve pravu evropske unije Predlog zakona ni povezan s pravom Evropske unije. 7 Primerjalna pravna ureditev v državah članicah evropske unije Upravno politični podsistemi na vmesni ravni, kot so regije, okrožja, departmaji v regionaliziranih in unitarnih državah Evropske unije sicer temeljijo na načelih, ki so združena v Evropski listini lokalne samouprave, vendar so v pravnem redu vsake od držav urejeni različno, ker so odvisni od siceršnje državne ureditve, sistema javne uprave, lokalne samouprave in javnih financ. Razlike med državami so na teh ravneh še bolj poudarjene kot na ravni občin in jih Svet Evrope in njegov Kongres lokalnih in regionalnih oblasti ne uspevata zmanjševati kot to velja za raven temeljnih lokalnih skupnosti. Države z oblikovanjem širših skupnosti in s prenosom funkcij v opravljanje teh skupnosti zasledujejo zelo različne cilje. Oblikovanje območij teh skupnosti pogosto temelji na zgodovinskih upravnih teritorializacijah, na etničnih, kulturnih in narodnostnih posebnostih. V novejšem času pa so najpomembnejši element oblikovanja regionalnih skupnosti razvojne zahteve in zmanjševanje regionalnih razlik. Vsi ti elementi močno vplivajo na razmerja med državno skupnostjo in regionalnimi skupnostmi ter njihovo avtonomijo (Državni zbor, 2007a). Za primerjalno pravni pregled smo izbrali tri države: Francijo, Nemčija in Češko republiko. 7.1 Francija Francoski model lokalne samouprave je eden temeljnih v Evropi in je v preteklih stoletjih imel velik vpliv na razvoj lokalne samouprave v Evropskih državah. Upravno je Francija, z 65.856.609 prebivalci in 632.834 km2 površine, razdeljena na 16 regij (13 v kontinentalnem delu države), 99 departmajev (96 v kontinentalnem delu države) in 118 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 36.658 občin. Medtem ko so občine tradicionalno pristojne za funkcije registracijske pisarne, voline funkcije, socialne storitve, izobraževanje, vzdrževanje občinskih cest, razvojno in prostorsko načrtovanje ter javni red; so departmaji pristojni za socialne in zdravstvene storitve, urbani in infrastrukturni razvoj, izobraževanje, kulturo in dediščino ter varstvo okolja. Regije so pristojne za ekonomski in teritorialni razvoj in načrtovanje, promet, izobraževanje in zaposlitvene programe, kulturo, gradnjo in vzdrževanje srednjih šol ter zdravstvo (The Council of European Municipalities and Regions, 2019). 7.2 Nemčija Nemčija je zvezna država z 80.780.000 prebivalci in 357.340 km2 površine, ki jo tvori 16 zveznih dežel. Lokalna samouprava ni enotno organizirana v vseh zveznih deželah. Na lokalni ravni je ustanovljenih 11.313 občin (Gemeinden), od katerih je 2.060 mest (Städte). Ob navedenem je na vmesni ravni organiziranih 295 okrajev (Kreise). Medtem ko so občine pristojne za prostorsko načrtovanje, občinske davke, javni red in mir, občinske ceste, javni prevoz, oskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadne vode, upravljanje z vodami, gasilsko službo, socialno pomoč in mlade, predšolsko vzgojo, gradnjo in vzdrževanje šol in pokopališko dejavnost; so okraji pristojni za gradnjo in vzdrževanje regionalnih cest, socialnih storitev in mladine, zbiranje in ravnanje s komunalnimi odpadki, zdravstveno varstvo, varnost hrane, varovanje narave in okolja, zunanje zadeve, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in javni transport. Zvezne dežele pa so pristojne za zakonodajo, javno upravo, policijo, domovinsko varnost, davke, pravosodje, kulturo, univerzitetno izobraževanje, izobraževanje, okolje ter nadzor nad lokalno samoupravo (The Council of European Municipalities and Regions, 2019). 7.3 Češka republika Češka republika je unitarna država z 10.512.14 prebivalci in 78.867 km2 površine. Na lokalni ravni je ustanovljenih 6.258 občin in 14 regij. Medtem ko so občine pristojne za lokalni razvoj, upravljanje z kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, občinsko policijo, oskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadne vode, ravnanje z gospodinjskimi odpadki, primarno šolstvo, stanovanjsko politiko, socialne storitve, prostorsko načrtovanje in javni prevoz; so regije pristojne za sekundarno šolstvo, cestno infrastrukturo, socialne storitve, varstvo okolja, javni prevoz, regionalni razvoj in zdravstveno varstvo (The Council of European Municipalities and Regions, 2019). 8 Druge posledice sprejema predloga zakona S sprejetjem zakona bodo vzpostavljeni pogoji za oblikovanje volilnih enot za volitve prvih pokrajinskih svetov, ustanovitev pokrajinskih uprav ter izvedbo drugih ukrepov konstituiranja pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 119 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 9 Besedilo členov z obrazložitvami ZAKON O USTANOVITVI POKRAJIN /ZUPok/25 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina zakona) (1) S tem zakonom se ustanovijo pokrajine in določijo njihova območja, imena in sedeži ter število članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član) prvih pokrajinskih svetov. (2) Zakon določa merila, v skladu s katerimi so določeni območja, imena in sedeži pokrajin ter število članov pokrajinskih svetov, in ureja konstituiranje pokrajin po ustanovitvi. (3) S tem zakonom se določi poseben status Mestne občine Ljubljana pri izvrševanju pristojnosti in nalog pokrajine. Obrazložitev: Z besedilom je določena vsebina zakona. Zakon ustanavlja pokrajine. Določa merila, ki so v zakonu uporabljena za določitev konstitutivnih elementov pokrajin, ki so: območja pokrajin, imena pokrajin in sedeži pokrajin. Zakon določa merila za določitev števila članov prvih pokrajinskih svetov ter konstituiranje pokrajin. Ob navedenem se z zakonom določa poseben status Mestne občine Ljubljana pri izvrševanju pristojnosti in nalog pokrajine. 2. člen (območje pokrajine) (1) Območje pokrajine je zemljepisna enota, ki jo povezujejo poselitveni, infrastrukturni in naravni sistemi ter interesi prebivalstva za reševanje zadev širšega lokalnega in regionalnega pomena, ki jih je pokrajina kot samoupravna lokalna skupnost sposobna zagotavljati. (2) V območje pokrajine so vključena celotna območja občin. Obrazložitev: Z besedilom o določena merila, v skladu s katerimi so v zakonu oblikovana območja pokrajin. Merila so teritorialna in sociološka in izhajajo iz poselitvenih, 25 Na podlagi sklepa Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesne skupine lokalnih interesov Državnega sveta RS št. 003-03-1/2019/126 z dne 13.11.2019 temelji osnutek Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ na predlogu Zakona o ustanovitvi pokrajin, EVA: 2008-1546-0008, številka 00701-11/2008/4, Ljubljana 10.7.2008. 120 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) infrastrukturnih in naravnih sistemov ter širših in regionalnih interesov in potreb lokalnega prebivalstva. Pravilo je, da območje pokrajine vključuje območja občin. 3. člen (ime in sedež pokrajine) (1) Ime pokrajine je določeno po zemljepisnem imenu območja ali več območij, po imenih središč, ali po imenu največjega mesta v pokrajini. (2) Ta zakon določa sedež pokrajine ter začasne sedeže pokrajinskega sveta in sveta občin. Sedeža pokrajinskega sveta in sveta občin določi pokrajinski svet s statutom pokrajine. Sedež predsednice oziroma predsednika pokrajine (v nadaljnjem besedilu: predsednik pokrajine), nadzornega odbora pokrajine in pokrajinske uprave je v kraju, kjer je sedež pokrajine. Obrazložitev: Z besedilom so določena merila za določitev imena pokrajine ter njenega sedeža. Zakon določa začasne sedeže pokrajinskega sveta in sveta občin, ki jih lahko pokrajinski sveti spremenijo in določijo s statutom pokrajine. Ob navedenem je določeno, da je sedež predsednika pokrajine, nadzornega odbora pokrajine in pokrajinske uprave v kraju, kjer je sedež pokrajine. 4. člen (število članov prvega pokrajinskega sveta) (1) S tem zakonom je določeno število članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član) prvih pokrajinskih svetov, tako da je v pokrajini, ki ima:  do 100.000 prebivalcev od 25 do 30 članov,26 26 Besedilo alineje je oblikovano na podlagi predlogov:  Občine Črna na Koroškem, ki je predlagala opredelitev števila članov pokrajinskega sveta v pokrajini z manj kot 100.000 prebivalci (sorazmerno s številom prebivalcev) (mnenje št. 031-0001/2021).  Občine Prevalje, ki je predlagala opredelitev števila članov pokrajnskega sveta v pokrajini z manj kot 100.000 prebivalci (sorazmerno s številom prebivalcev) (mnenje št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021).  Občine Ravne na Koroškem ki je predlagala opredelitev števila članov pokrajinskega sveta v pokrajini z manj kot 100.000 prebivalci (sorazmerno s številom prebivalcev) (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 30.6.2021).  Občine Vuzenica, ki je predlagala opredelitev števila članov pokrajnskega sveta v pokrajini z manj kot 100.000 prebivalci (sorazmerno s številom prebivalcev) (mnenje št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021).  Občine Krško, ki je predlagala dopolnitev 4. člena Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ na način, da se v prvi odstavek doda alineja, ki se glasi: » - od 70.000 do 100.000 prebivalcev od 25 do 30 članov,« (mnenje št. 031-1/2019-O300 z dne 12.5.2021).  Občine Brežice, ki je predlagala spremembo prve alineje prvega odstavka 4. člena tako, da se glasi: » - do 160.000 prebivalcev od 31 do 35 članov,« (mnenje št. 3502-21/2021-22 z dne 15.6.2021).  Mestne občine Ptuj, ki je predlagala dopolnitev prvega odstavka 4. člena na način, da se doda nova prva alineja, ki se glasi: » - od 80.000 do 99.999 prebivalcev od 26 do 30 članov) (mnenje št. 007-1/2020-131 z dne 25.1.2021. POKRAJINE V SLOVENIJI 121 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog)  od 100.000 do 160.000 prebivalcev od 31 do 35 članov,  od 160.001 do 220.000 prebivalcev od 36 do 40 članov,  nad 220.000 prebivalcev od 41 do 45 članov. (2) V prvem pokrajinskem svetu pokrajine, ki vključuje občine, na območju katerih živi avtohtona italijanska oziroma madžarska narodna skupnost ter avtohtona romska skupnost, ima narodna skupnost v pokrajinskem svetu enega predstavnika in avtohtona romska skupnost enega predstavnika. Obrazložitev: Z besedilom so določena merila za določitev števila članov prvega pokrajinskega sveta, katerih podlaga je število prebivalcev v pokrajini. Ob navedenem je določeno, da ima v prvem pokrajinskem svetu pokrajine, ki vključuje občine, na območju katerih živi avtohtona italijanska oziroma madžarska narodna skupnost ter avtohtono naseljena romska skupnost, narodna skupnost enega predstavnika in avtohtono naseljena romska skupnost enega predstavnika. 3 Mestna občina s posebnim statusom 5. člen (mestna občina s posebnim statusom) (1) Mestna občina Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: mestna občina) ima poseben status in samostojno po svojih organih izvršujeta pristojnosti in naloge pokrajine. alt. (1) Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Maribor (v nadaljnjem besedilu: mestna občina) imata poseben status in samostojno po svojih organih izvršujeta pristojnosti in naloge pokrajine.27 (2) Pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta izvršuje mestni svet mestne občine iz prejšnjega odstavka. Pristojnosti in naloge predsednika pokrajine izvršuje županja oziroma župan mestne občine. Pristojnosti nadzornega odbora pokrajine izvršuje nadzorni odbor mestne občine. Pristojnosti in naloge pokrajinske uprave izvršuje mestna uprava mestne občine. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da ima Mestna občina Ljubljana, ki obsega 275 km2 z 294.464 prebivalcev poseben status pri izvrševanju pristojnosti in nalog pokrajine. Pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta izvršuje mestni svet mestne občine. Pristojnosti in naloge predsednika pokrajine izvršuje županja oziroma župan mestne občine. Pristojnosti nadzornega odbora pokrajine izvršuje nadzorni odbor mestne občine. Pristojnosti in naloge pokrajinske uprave izvršuje mestna uprava mestne občine. 27 Mestna občina Maribor podpira decentralizacijo države, pri tem se naj upošteva gospodarska, upravna, zgodovinska in kulturna povezanost posameznih območij, vendar ne podpira pripravljenega osnutka pokrajinske zakonodaje (mnenje št. 0130-121/2021-13 z dne 23.6.2021) 122 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 2 Ustanovitev pokrajin 6. člen (Dolenjsko-belokranjska pokrajina28)29 (1) Ustanovi se Dolenjsko-belokranjska pokrajina. (2) Dolenjsko-belokranjska pokrajina obsega občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog – Trebelno, Novo mesto, Semič, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk. (3) Sedež Dolenjsko-belokranjske pokrajine je v Novem mestu. Sedež pokrajinskega sveta je v Črnomlju. Sedež sveta občin je v Trebnjem. (4) Prvi pokrajinski svet Dolenjske pokrajine šteje 31 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Dolenjsko-belokranjska pokrajina, ki obsega območje občin: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog – Trebelno, Novo mesto, Semič, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk. Na območju pokrajine, ki obsega 1.688,5 km2, živi 115.483 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Novem mestu; sedež pokrajinskega sveta je v Črnomlju; sedež sveta občin pa v Trebnjem. Prvi pokrajinski svet šteje 31 članov. 7. člen (Gorenjska pokrajina30)31 28 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Novomeška pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). 29 Mnenja k ustanovitvi Dolenjsko-belokranjske pokrajine in teritorialni umestitvi občin v pokrajino so podale naslednje občine:  Občina Črnomelj soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Dolenjsko-belokranjsko pokrajino. Občina soglaša s predlaganim imenom Dolenjsko-belokranjska pokrajina. Očbina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Novem mestu, s sedežem pokrajinskega svetav Črnomlju in s sedežem sveta občin v Novem Mestu (mnenje št. 002-1/2020 z dne 22.6.2021).  Mestna občina Novo mesto soglaša z oblikovanjem Dolenjsko-belokranjske pokrajine in umestitvijo mestne občine v Dolenjsko-belokranjsko pokrajino. Mestna občina soglaša z določitvijo sedeža Dolenjsko-belokranjske pokrajine v Novem mestu (mnenje št. 007-23/2020-16(405) z dne 18.3.2021).  Občina Šentjernej soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Dolenjsko-belokranjsko pokrajino. Občina soglaša s predlaganim imenom Dolenjsko-belokranjska pokrajina. Občina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Novem mestu (mnenje št. 9000-1/2021-OS-12 z dne 18.3.2021).  Občina Škocjan soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Dolenjsko-belokranjsko pokrajino. Občina soglaša s predlagnaim imenom Dolenjsko-belokranjska pokrajina. Občina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Novem mestu (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 30.3.2021).  Občina Trebnje soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Dolenjsko-belokranjsko pokrajino. Občina načeloma soglaša s predlaganim imenom Dolenjsko-belokranjska pokrajina, predlaga pa, da se za to pokrajino poišče krajše ime, ki zgodovinsko ali kako drugače povezuje območje Dolenjske in Bele krajine. Občina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Novem mestu. (mnenje št. 031-1/2020-9 z dne 10.2.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 123 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) (1) Ustanovi se Gorenjska pokrajina. (2) Gorenjska pokrajina obsega občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica. (3) Sedež Gorenjske pokrajine je v Kranju. Sedež pokrajinskega sveta je v Škofji Loki. Sedež sveta občin je na Jesenicah. (4) Prvi pokrajinski svet Gorenjske pokrajine šteje 37 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Gorenjska pokrajina, ki obsega območje občin: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica. Na območju pokrajine, ki obsega 2.144,5 km2, živi 211.069 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Kranju; sedež pokrajinskega sveta je v Škofji Loki; sedež sveta občin pa na Jesenicah. Prvi pokrajinski svet šteje 37 članov. 30 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Kranjska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). 31 Mnenja k ustanovitvi Gorenjske pokrajine in teritorialni umestitvi občin v pokrajino so podale naslednje občine:  Občina Jesenice soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino. Občina soglaša s predlaganim imenom Gorenjska pokrajina. Občina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Kranju (mnenje št. 031-1/2021 z dne 031-1/2021 z dne 4.2.2021).  Mestna občina Kranj soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino. Mestna občina soglaša s predlaganim imenom Gorenjska pokrajina. Mestna občina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Kranju (mnenje št. 900-1/2021-9-(401102) z dne 27.1.2021).  Občina Naklo soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino. Občina soglaša s predlaganim imenom Gorenjska pokrajina. Občina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Kranju (mnenje št. 0310-0001/2020-7 z dne 26.5.2021).  Občina Radovljica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino. Občina soglaša s predlaganim imenom Gorenjska pokrajina. Občina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Kranju (mnenje št. 03200-3/2021-5 z dne 20.5.2021).  Občina Železniki soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino. Občina soglaša s predlaganim imenom Gorenjska pokrajina. Občina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Kranju (mnenje št. 9000-1/2021-013 z dne 19.2.2021).  Občina Žirovnica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino. Občina soglaša s predlaganim imenom Gorenjska pokrajina. Občina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Kranju (mnenje št. 0320-300/2020 z dne 14.1.2021). 124 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 8. člen (Goriška pokrajina (alt. Severnoprimorska pokrajina)32)33 (1) Ustanovi se Goriška pokrajina. (2) Goriška pokrajina obsega občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal, Kobarid, Miren – Kostanjevica, Nova Gorica, Renče – Vogrsko, Šempeter – Vrtojba, Tolmin, Vipava. (3) Sedež Goriške pokrajine je v Novi Gorici. Sedež pokrajinskega sveta je v Ajdovščini. Sedež sveta občin je v Idriji. (4) Prvi pokrajinski svet Goriške pokrajine šteje 32 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Goriška pokrajina, ki obsega območje občin: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal, Kobarid, Miren – Kostanjevica, Nova Gorica, Renče – Vogrsko, Šempeter – Vrtojba, Tolmin, Vipava. Na območju pokrajine, ki obsega 2.326,9 km2, živi 118.525 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Novi Gorici; sedež pokrajinskega sveta je v Ajdovščini; sedež sveta občin pa v Idriji. Prvi pokrajinski svet šteje 32 članov. 9. člen (Koroško-šaleška pokrajina34)35 32 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Novogoriška pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). Občina Idrija predlaga, da se ime »Goriška pokrajina« spremeni v »Severnoprimorska pokrajina« (mnenje št. 900-10/2021/8(22/6) z dne 30.6.2021). 33 Mnenja k ustanovitvi Goršike pokrajine in teritorialni umestitvi občin v pokrajino so podale naslednje občine:  Mestna občina Nova Gorica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Goriško pokrajino. Mestna občina soglaša s predlaganim imenom Goriška pokrajina. Mestna občina soglaša s predlaganim sedežem v Novi Gorici. (mnenje št. 031/00012021-13 z dne 17.6.2021).  Občina Šempeter-Vrtojba soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Goriško pokrajino. Občina soglaša s predlaganim imenom Goriška pokrajina. Občina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Novi Gorici (mnenje št. 007-9/2021-2 z dne 17.9.2021).  Občina Idrija podpira proces oblikovanja pokrajin. predlaga, da se ime pokrajine »Goriška pokrajina« spremeni v »Severnoprimorska pokrajina« (mnenje št. 900-10/2021/8(22/6) z dne 30.6.2021). 34 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Velenjska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). 35 Mnenja k ustanovitvi Koroško-šaleške pokrajine in teritorialni umestitvi občin v pokrajino so podale naslednje občine:  Občina Črna na Koroškem ne soglaša, da se jo umesti v pokrajino s predlaganim imenom Koroško-savinjska pokrajina in predlaga za Koroško regijo samostojno pokrajino z imenom Koroška pokrajina (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 25.5.2021).  Občina Dravograd predlaga, da se ustanovi samostojna pokrajina z imenom Koroška pokrajina (mnenje št. 032-0003/2018-17/4-1 z dne 27.5.2021).  Občina Gornji Grad ne soglaša s predlogom umeščenosti Občine Gornji grad v Koroško-Šaleško pokrajino (mnenje št. 0320-0004/2018-2021-2 z dne 29.6.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 125 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) (1) Ustanovi se Koroško-šaleška pokrajina.36 (2) Koroško-šaleška pokrajina obsega občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mežica, Mislinja, Mozirje, Muta, Nazarje, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Rečica ob Savinji, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje in Vuzenica. (3) Sedež pokrajine je v Slovenj Gradcu. Sedež pokrajinskega sveta je v Velenju. Sedež sveta občin je v Ravnah na Koroškem. (4) Prvi pokrajinski svet Koroško-šaleške pokrajine šteje 34 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Koroško-šaleška pokrajina, ki obsega območje občin: Črna na Koroškem, Dravograd, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mežica, Mislinja, Mozirje, Muta, Nazarje, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Rečica ob Savinji, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje in Vuzenica. Na območju pokrajine, ki obsega 1.748 km2, živi 132.724 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Slovenj Gradcu; sedež pokrajinskega sveta je v Velenju; sedež sveta občin pa v Ravnah na Koroškem. Prvi pokrajinski svet šteje 34 članov.  Občina Ljubno načrtuje svoje prihodnje delovanje v okviru Savinjsko-šaleške pokrajine (mnenje št. 032-01/2021-8 z dne 28.6.2021).  Občina Prevalje ne soglaša, da se jo umesti v pokrajino s predlaganim imenom Koroško-savinjska pokrajina in predlaga, da se v osnutku Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ Koroška ustanovi kot samostojna pokrajina z imenom Koroška pokrajina (mnenje št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021).  Občina Radlje ob Dravi predlaga, da se občina teritorialno umesti v Koroško pokrajino (mnenje št. 002-0001/2021 z dne 22.2.2021).  Občina Ravne na Koroškem predlaga, da se v osnutku Zakona o ustanovitvi pokrajin Koroška ustanovi kot samostojna pokrajina (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 30.6.2021).  Rečica ob Savinji ne soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Koroško-šaleško pokrajino (mnenje št. 031-0001/2021-6 z dne 1.7.2021).  Mestna občina Slovenj Gradec predlaga, da se v osnutku Zakona o ustanovitvi pokrajin Koroška ustanovi kot samostojna pokrajina (mnenje št. 039-0003/2020 z dne 10.2.2021).  Občina Šoštanj ne soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Koroško-šaleško pokrajino (mnenje št. 031-1/2021 z dne 3.3.2021).  Mestna občina Velenje ne soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Koroško-šaleško pokrajino (mnenje št. 0320-0003/2021 z dne 26.1.2021).  Občina Vuzenica ne soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Koroško-šaleško pokrajino (mnenje št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021). 36 Svet Koroške regije, ki ga sestavljajo županje in župani koroških občin je na svoji 1. izredni seji v mandatu 2019-2020 24. oktobra 2019 sprejel sklep, ki se glasi: »Svet Koroške regije podpira ustanovitev pokrajin. Zahteva, da se v osnutku Zakona o ustanovitvi pokrajin določi Koroška kot samostojna pokrajina.« (Zapisnik 1. izredne seje Sveta Koroške regije v mandatu 2019-2020, z dne 24. oktobra 2019, štev. 909-0005/2019-3 z dne 24.10.2019. Ob navedenem je Svet županov Savinjsko-šaleške regije na svoji 47. seji dne 23.10.2019 sprejel naslednji sklep: »Svet županov Savinjsko-šaleške regije se ne strinja zadnjim predlogom ustanovitve pokrajin iz meseca oktobra 2019, ki ga je oblikovala strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje in ki predvideva ustanovitev Koroško-šaleške pokrajine.« 126 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) alt. ... člen37 (Koroška pokrajina) (1) Ustanovi se Koroška pokrajina. (2) Koroška pokrajina obsega občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica. (3) Sedež Koroške pokrajine je v Slovenj Gradcu38. Sedež pokrajinskega sveta je na Ravnah na Koroškem. Sedež sveta občin je v Dravogradu. (4) Prvi pokrajinski svet Koroške pokrajine šteje 28 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Koroška pokrajina, ki obsega območje občin: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Nazarje, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica. Na območju pokrajine, ki obsega 1.041 km2, živi 70.635 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Slovenj Gradcu; sedež pokrajinskega sveta je v Ravnah na Korošekm; sedež sveta občin pa v Dravogradu. Prvi pokrajinski svet šteje 28 članov. ... člen39 (Savinjsko-šaleška pokrajina) (1) Ustanovi se Savinjsko-šaleška pokrajina. 37 Besedilo je oblikovano na podlagi predloga o ustanovitvi samostojne Koroške pokrajine, ki bi obsegala občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica. Predlog za ustanovitev samostojne Koroške pokrajine so podale Mestna občina Slovenj Gradec (mnenje št. 039-0003/2020 z dne 10.2.2021) in občine Črna na Koroškem (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 25.5.2021), Dravograd (mnenje št. 032-0003/2018-17/4-1 z dne 27.5.2021), Prevalje (mnenje št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021), Radlje ob Dravi (mnenje št. 002-0001/2021 z dne 22.2.2021), Ravne na Koroškem (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 30.6.2021), Ravne na Koroškem (mnenje št. 039-0003/2020 z dne 10.2.2021), Vuzenica (mnenje št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021). 38 Občina Dravograd predlaga, da se sedež Koroške pokrajine določi v Dravogradu (mnenje št. 032-0003/2018-17/4-1 z dne 27.5.2021). Občina Prevalje predlaga, da o sedežu Koroške pokrajine odločijo občinski sveti občin Koroške regije (mnenje št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021). Občina Ravne na Koroškem predlaga, da se sedež Koroške pokrajine določi na Ravnah na Koroškem (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 30.6.2021). Mestna občina Slovenj Gradec predlaga sedež Koroške pokrajine v Slovenj Gradcu (mnenje št. 039-0003/2020 z dne 10.2.2021). Občina Vuzenica predlaga sedež Koroške pokrajine v Slovenj Gradcu (mnenje št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021). 39 Besedilo je oblikovano na podlagi predloga o ustanovitvi samostojne Savinjsko-šaleške pokrajine, ki bi obsegala občine: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Predlog za ustanovitev samostojne Savinjsko-šaleške pokrajine so podale Mestna občina Velenje (mnenje št. 0320-0003/2021 z dne 26.1.2021) in občine Gornji Grad (mnenje št. 0320-0004/2018-2021-2 z dne 29.6.2021), Rečica ob Savinji (mnenje št. 031-0001/2021-6 z dne 1.7.2021) in Šoštanj (mnenje št. 031-1/2021 z dne 3.3.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 127 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) (2) Savinjsko-šaleška pokrajina obsega občine: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. (3) Sedež Savinjsko-šaleške pokrajine je v Velenju. Sedež pokrajinskega sveta je v Šoštanju. Sedež sveta občin je v Šmartnem ob Paki. (4) Prvi pokrajinski svet šteje 27 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Savinjsko-šaleška pokrajina, ki obsega območje občin: Gornji Grad, Ljubno, Luče, mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Na območju pokrajine, ki obsega 707 km2, živi 62.089 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Velenju; sedež pokrajinskega sveta je v Šoštanju; sedež sveta občin pa v Šmartnem ob Paki. Prvi pokrajinski svet šteje 28 članov. 10. člen (Osrednjeslovenska pokrajina40)41 40 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Ljubljanska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). 41 Mnenja k ustanovitvi Osrednjeslovenske pokrajine in teritorialni umestitvi občin v pokrajino so podale naslednje občine:  Občina Bloke predlaga ustanovitev pokrajine, ki bi zajemala občine: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Log-Dragomer, Logatec, Loška dolina, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče in Vrhnika. Pokrajina bi obsegala 2.857,60 km2 in bi imela 179.702 prebivalcev (mnenje št. 134 z dne 19.2.2021).  Občina Borovnica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Osrednjeslovensko pokrajino (mnenje št. 900-0005/2021-3-13/1 z dne 19.5.2021).  Občinski svet Občine Cerknica se ne strinja z umestitvijo Občine Cerknica bodisi v Osrednjeslovensko pokrajino bodisi v Primorsko-notranjsko pokrajino. Na osnovi zgodovinskih in etimoloških dejstev bo občina z občinami Vrhnika, Logatec, Borovnica, Bloke, Loška dolina, Cerknica, Postojna, Idrija, Pivka, Ilirska Bistrica, Vipava in Divača iskala konsenz za ustanovitev enovite Notranjske pokrajine (mnenje št. 206-17/8-246-2021 z dne 15.4.2021).  Občina Dobrepolje ne soglaša s predlagano sestavo občin Osrednjeslovenske pokrajine, ker predlog ne sledi tradicionalni teritorialni in zgodovinski povezanosti občin (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 29.6.2021).  Občina Grosuplje soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Osrednjeslovensko pokrajino (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 7.7.2021.  Občina Ivančna Gorica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Osrednjeslovensko pokrajino (mnenje št. 007-0008/2021 z dne 21.6.2021.  Občina Kamnik soglaša z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo Občine Kamnik v del Osrednjeslovenske pokrajine, vendar le pod pogojem, da se leta razdeli na dva dela oz. dve pokrajini: severno in južno Osrednjeslovensko pokrajino (pri čemer takšno poimenovanje pokrajin ni nujno za veljavnost tega soglasja). Občina Kamnik naj se umesti v Severno osrednjeslovensko pokrajino (mnenje št. 0322-007/2021/6 z dne 26.5.2021.  Občina Kočevje predlaga, da se občina teritorialno umesti v »južno osrednjeslovensko pokrajino«, ki nastane z delitvijo že predlagane osrednjeslovenske pokrajine na severni in južni del. Občina Kočevje 128 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) (1) Ustanovi se Osrednjeslovenska pokrajina. (2) Osrednjeslovenska pokrajina obsega občine: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Kostel, Log – Dragomer, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Osilnica, Ribnica, Sodražnica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika. (3) Sedež Osrednjeslovenske pokrajine je v Domžalah. Sedež pokrajinskega sveta je v Grosupljem. Sedež sveta občin je v Kočevju. (4) Prvi pokrajinski svet Osrednjeslovenske pokrajine šteje 45 članov. (5) Zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov se v skladu z zakonom, ki predlaga ustanovitev Severne osrednjeslovenske pokrajine, ki bi obsegala občine: Borovnica, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Kamnik, Komenda, Log-Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin, Vodice in Vrhnika; in Južne Osrednjeslovenske pokrajine, ki bi obsegala občine: Bloke, Cerknica, Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Ivančna gorica, Kočevje, Kostel, Loška dolina, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica in Velike Lašče (mnenje št. 032-0001/2018-485 z dne 23.6.2021).  Občina Komenda predlaga delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela, severni in južni del (mnenje št. 031-0001/2020-8 z dne 16.9.2021).  Občinski svet Občine Logatec je sprejel sklep, da se ne opredeli do osnutka pokrajinske zakonodaje (mnenje št. 013-3/2021-47 z dne 21.6.2021).  Občina Log-Dragomer soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Osrednjeslovensko pokrajino (mnenje št. 031-1/2020 z dne 18.2.2021).  Občina Loški potok predlaga, da se občina teritorialno umesti v novo pokrajino, ki bi se oblikovala na območju notranjskih in dolenjskih občin, južno od Ljubljane. Občina predlaga oblikovanje pokrajine v sestavi občin: Bloke, Brezovnica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Log – Dragomer, Logatec, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče, Vrhnika (mnenje št. 031-2/2021 z dne 24.6.2021).  Občina Ribnica predlaga, da se občina teritorialno umesti v novoustanovljeno pokrajino, ki se imenuje Južna osrednjeslovenska pokrajina (mnenje št. 007-0021/2020-5 z dne 22.6.2021).  Občina Sodražica predlaga delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela tako, da bi se južni del od Ljubljane preoblikoval v samostojno pokrajino (mnenje št. 031-1/21 z dne 18.6.2021).  Občina Trzin predlaga delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela, severni in južni del (mnenje št. 031-0001/2020-3 z dne 23.6.2021).  Občina Vodice soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Osrednjeslovensko pokrajino – sever (mnenje št. 0071-10/2021-001 z dne 23.3.2021).  Občina Vrhnika predlaga, da se Osrednjeslovenske pokrajina razdeli in sicer: Severne občine od Medvod do Kamnika ter vzhodno od moravč se pripoji Gorenjski oziroma Zasavski pokrajini. S tem bi pokrajine bile tako po velikosti kot po številu prebivalcev bolj enotne (mnenje št. 430-2/2021-15(1-10) z dne 8.9.2021).  Občine Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče, Trzin, Dol pri Ljubljani, Kamnik, Komenda in Vodice predlagajo delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela, severni in južni del (mnenje št. 0320-300/2020 z dne 14.1.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 129 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) ureja pokrajine, med Osednjeslovensko pokrajino in Mestno občino Ljubljana ustanovi zveza pokrajin. Pristojnosti in naloge, ki jih ureja zveza pokrajin določi zakon. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Osrednjeslovenska pokrajina, ki obsega območje občin: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Kostel, Log – Dragomer, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Osilnica, Ribnica, Sodražnica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika. Na območju pokrajine, ki obsega 3.528,2 km2, živi 296996 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Domžalah; sedež pokrajinskega sveta je v Grosupljem, sedež sveta občin pa v Kočevju. Prvi pokrajinski svet šteje 45 članov. Ob navedenem je določeno, da se zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov med Osrednjeslovensko pokrajino in Mestno občino Ljubljana, v skladu z določili zakona, ki ureja pokrajine, ustanovi zveza pokrajin. Pristojnosti in naloge, ki jih ureja zveza pokrajin, določi zakon. alt. ... člen (Severna osrednjeslovenska pokrajina)42 42 Besedilo je oblikovano na podlagi predlogov občin:  Občine Bloke, ki predlaga ustanovitev pokrajine, ki bi zajemala občine: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Log-Dragomer, Logatec, Loška dolina, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče in Vrhnika. Pokrajina bi obsegala 2.857,60 km2 in bi imela 179.702 prebivalcev (mnenje št. 134 z dne 19.2.2021).  Občine Cerknica, ki se ne strinja z umestitvijo Občine Cerknica bodisi v Osrednjeslovensko pokrajino bodisi v Primorsko-notranjsko pokrajino. Na osnovi zgodovinskih in etimoloških dejstev bo občina z občinami Vrhnika, Logatec, Borovnica, Bloke, Loška dolina, Cerknica, Postojna, Idrija, Pivka, Ilirska Bistrica, Vipava in Divača iskala konsenz za ustanovitev enovite Notranjske pokrajine (mnenje št. 206-17/8-246-2021 z dne 15.4.2021).  Občina Dobrepolje, ki ne soglaša s predlagano sestavo občin Osrednjeslovenske pokrajine, ker predlog ne sledi tradicionalni teritorialni in zgodovinski povezanosti občin (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 29.6.2021).  Občina Kamnik, ki soglaša z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo Občine Kamnik v del Osrednjeslovenske pokrajine, vendar le pod pogojem, da se leta razdeli na dva dela oz. dve pokrajini: severno in južno Osrednjeslovensko pokrajino (pri čemer takšno poimenovanje pokrajin ni nujno za veljavnost tega soglasja). Občina Kamnik naj se umesti v Severno osrednjeslovensko pokrajino (mnenje št. 0322-007/2021/6 z dne 26.5.2021).  Občine Kočevje, ki predlaga, da se občina teritorialno umesti v »južno osrednjeslovensko pokrajino«, ki nastane z delitvijo že predlagane osrednjeslovenske pokrajine na severni in južni del. Občina Kočevje predlaga ustanovitev Severne osrednjeslovenske pokrajine, ki bi obsegala občine: Borovnica, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Kamnik, Komenda, Log- 130 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) (1) Ustanovi se Severna Osrednjeslovenska pokrajina. (2) Severna Osrednjeslovenska pokrajina obsega občine: Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Kamnik, Komenda, Log-Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice in Vrhnika. (3) Sedež Severne Osrednjeslovenske pokrajine je v Domžalah. Sedež pokrajinskega sveta ke v Kamniku. Sedež sveta občin je v Medvodah. (4) Prvi pokrajinski svet šteje 39 članov. (5) Zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov se v skladu z zakonom, ki ureja pokrajine, med Severno Osednjeslovensko pokrajino in Mestno občino Ljubljana ustanovi zveza pokrajin. Pristojnosti in naloge, ki jih ureja zveza pokrajin določi zakon. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Osrednjeslovenska pokrajina, ki obsega območje občin: Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Kamnik, Komenda, Log-Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice in Vrhnika. Na območju pokrajine, ki obsega 1.254,9 km2, živi 189.172 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Domžalah; sedež pokrajinskega sveta je v Kamniku, sedež sveta občin pa v Medvodah. Prvi pokrajinski svet šteje 39 Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin, Vodice in Vrhnika; in Južne Osrednjeslovenske pokrajine, ki bi obsegala občine: Bloke, Cerknica, Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Ivančna gorica, Kočevje, Kostel, Loška dolina, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica in Velike Lašče (mnenje št. 032-0001/2018-485 z dne 23.6.2021).  Občine Komenda, ki predlaga delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela, severni in južni del (mnenje št. 031-0001/2020-8 z dne 16.9.2021).  Občine Loški potok, ki predlaga, da se občina teritorialno umesti v novo pokrajino, ki bi se oblikovala na območju notranjskih in dolenjskih občin, južno od Ljubljane. Občina predlaga oblikovanje pokrajine v sestavi občin: Bloke, Brezovnica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Log – Dragomer, Logatec, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče, Vrhnika (mnenje št. 031-2/2021 z dne 24.6.2021).  Občine Sodražica, ki predlaga delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela tako, da bi se južni del od Ljubljane preoblikoval v samostojno pokrajino (mnenje št. 031-1/21 z dne 18.6.2021).  Občine Trzin, ki predlaga delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela, severni in južni del (mnenje št. 031-0001/2020-3 z dne 23.6.2021).  Občine Vodice, ki soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Osrednjeslovensko pokrajino – sever (mnenje št. 0071-10/2021-001 z dne 23.3.2021).  Občine Vrhnika, ki predlaga, da se Osrednjeslovenske pokrajina razdeli in sicer: Severne občine od Medvod do Kamnika ter vzhodno od Moravč se pripoji Gorenjski oziroma Zasavski pokrajini. S tem bi pokrajine bile tako po velikosti kot po številu prebivalcev bolj enotne (mnenje št. 430-2/2021-15(1-10) z dne 8.9.2021).  Občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče, Trzin, Dol pri Ljubljani, Kamnik, Komenda in Vodice, ki predlagajo delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela, severni in južni del (mnenje št. 0320-300/2020 z dne 14.1.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 131 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) članov. Ob navedenem je določeno, da se zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov med Severno Osrednjeslovensko pokrajino in Mestno občino Ljubljana, v skladu z določili zakona, ki ureja pokrajine, ustanovi zveza pokrajin. Pristojnosti in naloge, ki jih ureja zveza pokrajin, določi zakon. ... člen (Južna osrednjeslovenska pokrajina)43 43 Besedilo je oblikovano na podlagi predlogov občin:  Občine Bloke, ki predlaga ustanovitev pokrajine, ki bi zajemala občine: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Log-Dragomer, Logatec, Loška dolina, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče in Vrhnika. Pokrajina bi obsegala 2.857,60 km2 in bi imela 179.702 prebivalcev (mnenje št. 134 z dne 19.2.2021).  Občine Cerknica, ki se ne strinja z umestitvijo Občine Cerknica bodisi v Osrednjeslovensko pokrajino bodisi v Primorsko-notranjsko pokrajino. Na osnovi zgodovinskih in etimoloških dejstev bo občina z občinami Vrhnika, Logatec, Borovnica, Bloke, Loška dolina, Cerknica, Postojna, Idrija, Pivka, Ilirska Bistrica, Vipava in Divača iskala konsenz za ustanovitev enovite Notranjske pokrajine (mnenje št. 206-17/8-246-2021 z dne 15.4.2021).  Občina Dobrepolje, ki ne soglaša s predlagano sestavo občin Osrednjeslovenske pokrajine, ker predlog ne sledi tradicionalni teritorialni in zgodovinski povezanosti občin (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 29.6.2021).  Občina Kamnik, ki soglaša z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo Občine Kamnik v del Osrednjeslovenske pokrajine, vendar le pod pogojem, da se leta razdeli na dva dela oz. dve pokrajini: severno in južno Osrednjeslovensko pokrajino (pri čemer takšno poimenovanje pokrajin ni nujno za veljavnost tega soglasja). Občina Kamnik naj se umesti v Severno osrednjeslovensko pokrajino (mnenje št. 0322-007/2021/6 z dne 26.5.2021).  Občine Kočevje, ki predlaga, da se občina teritorialno umesti v »južno osrednjeslovensko pokrajino«, ki nastane z delitvijo že predlagane osrednjeslovenske pokrajine na severni in južni del. Občina Kočevje predlaga ustanovitev Severne osrednjeslovenske pokrajine, ki bi obsegala občine: Borovnica, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Kamnik, Komenda, Log-Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin, Vodice in Vrhnika; in Južne Osrednjeslovenske pokrajine, ki bi obsegala občine: Bloke, Cerknica, Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Ivančna gorica, Kočevje, Kostel, Loška dolina, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica in Velike Lašče (mnenje št. 032-0001/2018-485 z dne 23.6.2021).  Občine Komenda, ki predlaga delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela, severni in južni del (mnenje št. 031-0001/2020-8 z dne 16.9.2021).  Občine Loški potok, ki predlaga, da se občina teritorialno umesti v novo pokrajino, ki bi se oblikovala na območju notranjskih in dolenjskih občin, južno od Ljubljane. Občina predlaga oblikovanje pokrajine v sestavi občin: Bloke, Brezovnica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Log – Dragomer, Logatec, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče, Vrhnika (mnenje št. 031-2/2021 z dne 24.6.2021).  Občina Ribnica predlaga, da se občina teritorialno umesti v novoustanovljeno pokrajino, ki se imenuje Južna osrednjeslovenska pokrajina (mnenje št. 007-0021/2020-5 z dne 22.6.2021).  Občine Sodražica, ki predlaga delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela tako, da bi se južni del od Ljubljane preoblikoval v samostojno pokrajino (mnenje št. 031-1/21 z dne 18.6.2021). 132 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) (1) Ustanovi se Severna Osrednjeslovenska pokrajina. (2) Severna Osrednjeslovenska pokrajina obsega občine: Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Kamnik, Komenda, Log-Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice in Vrhnika. (3) Sedež Severne Osrednjeslovenske pokrajine je v Domžalah. Sedež pokrajinskega sveta ke v Kamniku. Sedež sveta občin je v Medvodah. (4) Prvi pokrajinski svet šteje 39 članov. (5) Zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov se v skladu z zakonom, ki ureja pokrajine, med Severno Osednjeslovensko pokrajino in Mestno občino Ljubljana ustanovi zveza pokrajin. Pristojnosti in naloge, ki jih ureja zveza pokrajin določi zakon. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Osrednjeslovenska pokrajina, ki obsega območje občin: Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Kamnik, Komenda, Log-Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice in Vrhnika. Na območju pokrajine, ki obsega 1.254,9 km2, živi 189.172 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Domžalah; sedež pokrajinskega sveta je v Kamniku, sedež sveta občin pa v Medvodah. Prvi pokrajinski svet šteje 39 članov. Ob navedenem je določeno, da se zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov med Severno Osrednjeslovensko pokrajino in Mestno občino Ljubljana, v skladu z določili zakona, ki ureja pokrajine, ustanovi zveza pokrajin. Pristojnosti in naloge, ki jih ureja zveza pokrajin, določi zakon. 11. člen (Savinjska pokrajina (alt. Celjska pokrajina, Savinjsko-obsoteljska pokrajina, Zahodna-štajerska pokrajina44)45  Občine Trzin, ki predlaga delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela, severni in južni del (mnenje št. 031-0001/2020-3 z dne 23.6.2021).  Občine Vrhnika, ki predlaga, da se Osrednjeslovenske pokrajina razdeli in sicer: Severne občine od Medvod do Kamnika ter vzhodno od Moravč se pripoji Gorenjski oziroma Zasavski pokrajini. S tem bi pokrajine bile tako po velikosti kot po številu prebivalcev bolj enotne (mnenje št. 430-2/2021-15(1-10) z dne 8.9.2021).  Občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče, Trzin, Dol pri Ljubljani, Kamnik, Komenda in Vodice, ki predlagajo delitev Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela, severni in južni del (mnenje št. 0320-300/2020 z dne 14.1.2021). 44 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Celjska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). Občine Bistrica ob Sotli (mnenje št. 042-001/2020-11 z dne 19.2.2021), Kozje (mnenje št. 032-4/2018-18/15 z dne 23.6.2021), Podčetrtek (mnenje št. 032-0001/2021-28 z dne 4.3.2021), Rogaška Slatina (mnenje št. 0320-0005/2021-3 z dne 2.7.2021), Rogatec (mnenje št. 032-0011/2021-29 z dne 22.6.2021), Štore (mnenje št. 032-0001/2018-7 z dne 2.6.2021) in Vitanje (mnenje št. 13- POKRAJINE V SLOVENIJI 133 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) (1) Ustanovi se Savinjska pokrajina. (2) Savinjska pokrajina obsega občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. (3) Sedež Savinjske pokrajine je v Celju. Sedež pokrajinskega sveta je v Šentjurju. Sedež sveta občin je v Rogaški Slatini. (4) Prvi pokrajinski svet Savinjske pokrajine šteje 38 članov. 07-1/2021 OS z dne 4.6.2021) predlagajo oz. soglašajo z imenom »Celjska pokrajina«. Občina Šentjur predlaga, da se pokrajina imenuje »Savinjsko-obsoteljska pokrajina« (mnenje št. 032-0001/2020-9(232) z dne 26.1.2021). Občina Zreče predlaga, da se pokrajina imenuje »Zahodna-štajerska pokrajina« (mnenje št. 033-0001/2021-5 z dne 13.5.2021). 45 Mnenja k ustanovitvi Savinjske pokrajine in teritorialni umestitvi občin v pokrajino so podale naslednje občine:  Občina Benedikt soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 03102-1/2019-7 z dne 16.6.2021).  Občina Cerkvenjak soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 031-01/2007 z dne 3.2.2021).  Občina Destrnik soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 900-4/2021-13R-16/19 z dne 9.4.2021).  Občina Juršinci soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-0006/2020-5 z dne 23.2.2021).  Občina Kidričevo soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 032-0001/2018-485 z dne 23.6.2021).  Občina Majšperk soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 031-1/2021-4 z dne 9.6.2021).  Občina Makole soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 900-1/2021-20 z dne 10.3.2021).  Mestna občina Maribor podpira decentralizacijo države, pri tem se naj upošteva gospodarska, upravna, zgodovinska in kulturna povezanost posameznih območij, vendar ne podpira pripravljenega osnutka pokrajinske zakonodaje (mnenje št. 0130-121/2021-13 z dne 28.6.2021).  Občina Miklavž na Dravskem polju soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 0320-007/2021 z dne 23.6.2021).  Občina Poljčane soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-0001/2021-4 z dne 14.4.2021).  Mestna občina Ptuj soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Spodnjepodravsko pokrajino, ki bi obsegala občine: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale (mnenje št. 007-1/2020-131 z dne 25.1.2021).  Občina Ruše soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-0002/2021 z dne 7.7.2021).  Občina Slovenska Bistrica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (Podravje), v primeru delitve Štajerske pokrajine (Podravje) pa v zgornji del Štajerske pokrajine (Podravja) (mnenje št. 9000-15/2021-0203-5 z dne 27.5.2021).  Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-2/2021-9 z dne 16.3.2021).  Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 0310-1/2020-5 z dne 30.6.2021). 134 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Južnoštajerska pokrajina, ki obsega območje občin: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. Sedež pokrajine je v Celju; sedež pokrajinskega sveta v Šentjurju; sedež sveta občin pa v Slovenskih Konjicah. Na območju pokrajine, ki obsega 1.598 km2, živi 195.920 prebivalcev. Prvi pokrajinski svet šteje 38 članov. 12. člen (Štajerska pokrajina46)47 46 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Mariborska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). Občine Benedikt (mnenje št. 03102-1/2019-7 z dne 16.6.2021), Cerkvenjak (mnenje št. 031-01/2007 z dne 3.2.2021), Juršinci (mnenje št. 007-0006/2020-5 z dne 23.2.2021), Kidričevo (mnenje št. 004-1/2021 z dne 14.5.2021), Majšperk (mnenje št. 031-1/2021 z dne 9.6.2021), Makole (mnenje št. 900-1/2021-20 z dne 10.3.2021), Miklavž na Dravskem polju (mnenje št. 0320-007/2021 z dne 23.6.2021), Poljčane (mnenje št. 007-0001/2021-4 z dne 14.4.2021), Ruše (mnenje št. 007-0002/2021 z dne 7.7.2021), Sveti Andraž v Slovenskih goricah (mnenje št. 007-2/2021-9 z dne 16,3,2021), Sveta Trojica v Slovenskih goricah (mnenje št. 0310-1/2020-5 z dne 30.6.2021) soglašajo z imenom pokrajine »Štajerska pokrajina. 47 Kolegij županov Spodnjega Podravja je na 4. izredni seji kolegija županov, dne 25.10.2019 sprejel naslednji sklep št. 900-86/2019 z dne 25.10.2019, ki se glasi: »1. Kolegij županov Spodnjega Podravja podpira realizacijo ustavnega določila o oblikovanju pokrajin in sprejem Zakona o pokrajinah (ZPok). 2. Župani občin Spodnjega Podravja ponovno in soglasno podpirajo predlog, da se pri sprejemanju Zakona o pokrajinah in Zakona o ustanovitvi pokrajin pokrajine oblikujejo na območjih okrog enajstih mestnih občin, ki postanejo pokrajinska središča. Središča oziroma sedež pokrajine v Spodnjem podravju je Mestna občina Ptuj. 3. Takšen način oblikovanja pokrajin mora biti jasno zapisan v zakonu. 4. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na kolegiju županov.« Mnenja k ustanovitvi Štajerske pokrajine in teritorialni umestitvi občin v pokrajino so podale naslednje občine:  Občina Benedikt soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 03102-1/2019-7 z dne 16.6.2021).  Občina Cerkvenjak soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 031-01/2007 z dne 3.2.2021).  Občina Destrnik soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 900-4/2021-13R-16/19 z dne 9.4.2021).  Občina Juršinci soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-0006/2020-5 z dne 23.2.2021).  Občina Kidričevo soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 032-0001/2018-485 z dne 23.6.2021).  Občina Majšperk soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 031-1/2021-4 z dne 9.6.2021).  Občina Makole soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 900-1/2021-20 z dne 10.3.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 135 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) (1) Ustanovi se Štajerska pokrajina. (2) Štajerska pokrajina obsega občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče – Slivnica, Juršinci, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. (3) Sedež Štajerske pokrajine je na Ptuju. Sedež pokrajinskega sveta je v Slovenski Bistrici. Sedež sveta občin je v Ormožu. (4) Prvi pokrajinski svet Štajerske pokrajine šteje 40 članov. (5) Zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov se v skladu z zakonom, ki ureja pokrajine, med Štajersko pokrajino in Mestno občino Maribor ustanovi zveza pokrajin. Pristojnosti in naloge, ki jih ureja zveza pokrajin določi zakon. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Štajerska pokrajina, ki obsega območje občin: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče – Slivnica, Juršinci, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih  Mestna občina Maribor podpira decentralizacijo države, pri tem se naj upošteva gospodarska, upravna, zgodovinska in kulturna povezanost posameznih območij, vendar ne podpira pripravljenega osnutka pokrajinske zakonodaje (mnenje št. 0130-121/2021-13 z dne 28.6.2021).  Občina Miklavž na Dravskem polju soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 0320-007/2021 z dne 23.6.2021).  Občina Poljčane soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-0001/2021-4 z dne 14.4.2021).  Mestna občina Ptuj soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Spodnjepodravsko pokrajino, ki bi obsegala občine: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale (mnenje št. 007-1/2020-131 z dne 25.1.2021).  Občina Ruše soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-0002/2021 z dne 7.7.2021).  Občina Slovenska Bistrica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (Podravje), v primeru delitve Štajerske pokrajine (Podravje) pa v zgornji del Štajerske pokrajine (Podravja) (mnenje št. 9000-15/2021-0203-5 z dne 27.5.2021).  Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-2/2021-9 z dne 16.3.2021).  Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 0310-1/2020-5 z dne 30.6.2021). 136 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Na območju pokrajine, ki obsega 2.057,5 km2, živi 212.462 prebivalcev. Sedež pokrajine je na Ptuju; sedež pokrajinskega sveta je v Slovenski Birstrici; sedež sveta občin pa v Ormožu. Prvi pokrajinski svet šteje 40 članov. Ob navedenem je določeno, da se zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov med Štajersko pokrajino in Mestno občino Maribor, v skladu z določili zakona, ki ureja pokrajine, ustanovi zveza pokrajin. Pristojnosti in naloge, ki jih ureja zveza pokrajin določi zakon. alt. ... člen (Štajerska pokrajina)48 (1) Ustanovi se Štajerska pokrajina. 48 Besedilo je oblikovano na podlagi mnenj občin k ustanovitvi Štajerske pokrajine in teritorialni umestitvi občin v pokrajino, in sicer:  Občina Benedikt soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 03102-1/2019-7 z dne 16.6.2021).  Občina Cerkvenjak soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 031-01/2007 z dne 3.2.2021).  Občina Destrnik soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 900-4/2021-13R-16/19 z dne 9.4.2021).  Občina Juršinci soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-0006/2020-5 z dne 23.2.2021).  Občina Kidričevo soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 032-0001/2018-485 z dne 23.6.2021).  Občina Majšperk soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 031-1/2021-4 z dne 9.6.2021).  Občina Makole soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 900-1/2021-20 z dne 10.3.2021).  Mestna občina Maribor podpira decentralizacijo države, pri tem se naj upošteva gospodarska, upravna, zgodovinska in kulturna povezanost posameznih območij, vendar ne podpira pripravljenega osnutka pokrajinske zakonodaje (mnenje št. 0130-121/2021-13 z dne 28.6.2021).  Občina Miklavž na Dravskem polju soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 0320-007/2021 z dne 23.6.2021).  Občina Poljčane soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-0001/2021-4 z dne 14.4.2021).  Občina Ruše soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-0002/2021 z dne 7.7.2021).  Občina Slovenska Bistrica soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (Podravje), v primeru delitve Štajerske pokrajine (Podravje) pa v zgornji del Štajerske pokrajine (Podravja) (mnenje št. 9000-15/2021-0203-5 z dne 27.5.2021).  Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 007-2/2021-9 z dne 16.3.2021).  Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Štajersko pokrajino (mnenje št. 0310-1/2020-5 z dne 30.6.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 137 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) (2) Štajerska pokrajina obsega občine: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče – Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Makole, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj. (3) Sedež Štajerske pokrajine je v Mariboru. Sedež pokrajinskega sveta je v Slovenski Bistrici. Sedež sveta občin je v Hočah. (4) Prvi pokrajinski svet Štajerske pokrajine šteje 42 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Štajerska pokrajina, ki obsega območje občin: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče – Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Makole, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj. Na območju pokrajine, ki obsega 1.312,5 km2, živi 243.037 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Mariboru; sedež pokrajinskega sveta je v Slovenski Birstrici; sedež sveta občin pa v Hočah. Prvi pokrajinski svet šteje 42 članov. ... člen (Spodnjepodravska pokrajina)49 (1) Ustanovi se Spodnjepodravska pokrajina. (2) Spodnjepodravska pokrajina obsega občine: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. (3) Sedež Spodnjepodravske pokrajine je na Ptuju. Sedež pokrajinskega sveta je v Ormožu. Sedež sveta občin je v Kidričevem. (4) Prvi pokrajinski svet Štajerske pokrajine šteje 29 članov. 49 Besedilo je oblikovano na podlagi predloga Mestne občine Ptuj, ki predlaga ustanovitev »Spodnjepodravske pokrajine«, ki bi obsegala območje občin: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Mestna občina Ptuj predlaga sedež pokrajine na Ptuju, sedež pokrajinskega sveta v Ormožu in sedež sveta občin v Kidričevem (mnenje št. 007-1/2020-131 z dne 25.1.2021). Kolegij županov Spodnjega Podravja je na 4. izredni seji kolegija županov, dne 25.10.2019 sprejel naslednji sklep št. 900-86/2019 z dne 25.10.2019, ki se glasi: »1. Kolegij županov Spodnjega Podravja podpira realizacijo ustavnega določila o oblikovanju pokrajin in sprejem Zakona o pokrajinah (ZPok). 2. Župani občin Spodnjega Podravja ponovno in soglasno podpirajo predlog, da se pri sprejemanju Zakona o pokrajinah in Zakona o ustanovitvi pokrajin pokrajine oblikujejo na območjih okrog enajstih mestnih občin, ki postanejo pokrajinska središča. Središča oziroma sedež pokrajine v Spodnjem podravju je Mestna občina Ptuj. 3. Takšen način oblikovanja pokrajin mora biti jasno zapisan v zakonu. 4. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na kolegiju županov.« 138 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Spodnjepodravska pokrajina, ki obsega območje občin: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Na območju pokrajine, ki obsega 860 km2, živi 85.432 prebivalcev. Sedež pokrajine je na Ptuju; sedež pokrajinskega sveta je v Ormožu; sedež sveta občin pa v Kidričevem. Prvi pokrajinski svet šteje 29 članov. 13. člen (Pomurska pokrajina50)51 (1) Ustanovi se Pomurska pokrajina. (2) Pomurska pokrajina obsega občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik-Dobronak, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš - Hodos, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava - Lendva, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Razkrižje, Radenci, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej. (3) Sedež Pomurske pokrajine je v Murski Soboti. Sedež pokrajinskega sveta je v Ljutomeru. Sedež sveta občin je v Gornji Radgoni. (4) Prvi pokrajinski svet Pomurske pokrajine šteje 32 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Pomurska pokrajina, ki obsega območje občin: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik – Dobronak, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Hodoš – Hodos, Kobilje, Kuzma, Lendava – Lendva, Moravske Toplice, 50 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Murskosoboška pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). 51 Mnenja k ustanovitvi Pomurske pokrajine in teritorialni umestitvi občin v pokrajino so podale naslednje občine:  Občina Dobrovnik soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 030-0002/2019-73/2021 z dne 24.3.2021).  Občina Gornja Radgona soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 013-2/2018-OS/2IS-U112 z dne 24.6.2021).  Občina Gornji Petrovci soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 007-0001/2021-2 z dne 22.2.2021).  Občina Grad soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 032-0002/2021-1 z dne 18.3.2021).  Občina Kuzma soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 900-0001/2021-1 z dne 15.1.2021).  Občina Razkrižje soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 032-5/2020-33 z dne 4.1.2021).  Občina Šalovci soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Pomursko pokrajino (mnenje št. 031-2/2020-3 z dne 17.3.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 139 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana. Na območju pokrajine, ki obsega 1.163,5 km2, živi 116.204 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Murski Soboti; sedež pokrajinskega sveta je v Ljutomeru, sedež sveta občin pa v Gornji Radgoni. Prvi pokrajinski svet šteje 32 članov. 14. člen (Primorsko–notranjska pokrajina52)53 (1) Ustanovi se Primorsko-notranjska pokrajina54. 52 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Koprska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). 53 Mnenja k ustanovitvi Primorsko-notranjske pokrajine in teritorialni umestitvi občin v pokrajino so podale naslednje občine:  Občina Cerknica se ne strinja z umestitvijo Občine Cerknica bodisi v Osrednjeslovensko pokrajino bodisi v Primorsko-notranjsko pokrajino. Na osnovi zgodovinskih in etimoloških dejstev bo občina z občinami Vrhnika, Logatec, Borovnica, Bloke, Loška dolina, Cerknica, Postojna, Idrija, Pivka, Ilirska Bistrica, Vipava in Divača iskala konsenz za ustanovitev enovite Notranjske pokrajine (mnenje št. 206-17/8-246/2021).  Občina Divača soglaša s teritorialno umestitvijo občine v Primorsko-notranjsko pokrajino (mnenje št. 032-0009/2021-3 z dne 29.6.2021).  Mestna občina Koper in Občine Izola, Piran ter Ankaran ne soglašajo z umestitvijo teh občin v Primorsko-notranjsko pokrajino in predlagajo ustanovitev samostojne pokrajine z imenom Istra – Istria (mnenje št. 032-2/2021 z dne 30.6.2021).  Občina Loška dolina predlaga, da se občina umesti v Primorsko-notranjsko pokrajino (mnenje št. 031-1/2020-4 z dne 26.1.2021).  Občina Pivka podpira ustanovitev pokrajin in vztraja pri predlogu Sveta Primorsko-notranjske regije, da se celotna Primorsko-notranjska regija (Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna), skupaj z Obalno-kraško regijo, združita v Primorsko-notranjsko pokrajino (mnenje št. 9000-15/2021 z dne 8.4.2021). Ob občinah so k teritorialnim členitvam Primorsko-notranjske pokrajine mnenja podali:  Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola, ki ne soglaša z umestitvijo štirih istrskih občin, in sicer: Mestne občine Koper, Občine Piran, Občine Izola in Občine Ankaran v Primorsko-notranjsko pokrajino; in predlaga ustanovitev samostojne pokrajine z imenom Istra – Istria (mnenje št. 88/18-22 z dne 30.6.2021).  Italijanska unija, ki ne soglaša z umestitvijo štirih istrskih občin, in sicer: Mestne občine Koper, Občine Piran, Občine Izola in Občine Ankaran v Primorsko-notranjsko pokrajino; in predlaga ustanovitev samostojne pokrajine z imenom Istra – Istria (mnenje št. 013-04/2021-15/19 z dne 8.9.2021).  Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, ki ne soglaša z umestitvijo štirih istrskih občin, in sicer: Mestne občine Koper, Občine Piran, Občine Izola in Občine Ankaran v Primorsko-notranjsko pokrajino; in predlaga ustanovitev samostojne pokrajin (mnenje št. 120/2021 z dne 30.6.2021). 54 Svet Primorsko-notranjske regije je na svoji 88. (izredni) seji dne 24. oktobra 2019 sprejel naslednji sklep št. 3/88-2019: »Člani Sveta Primorsko-notranjske regije predlagajo, da celotna Primorsko-notranjska razvojna regija ostane skupaj tudi v primeru ustanovitve pokrajin. Predlagajo tudi, da se prihodnjo pokrajino sestavi iz občin aktualnih Oblano-kraške in Primorsko-notranjske regije, z novim imenom Primorsko-notranjska pokrajina, pri čemer je sedež pokrajine v Postojni, sedež pokrajinskega sveta v Kopru in sedež sveta županov v Sežani.« (Pivka, 24.10.2019). Ob navedenem je župan Mestne občine Koper v odzivu na nov predlog pokrajinske razdelitve Slovenije št. 031-5/2019 z dne 24.10.2019 poudaril, da »V Mestni občini Koper ugotavljamo, da predlog oblikovanja pokrajin v delu, ki se nanaša na dodelitev posebnega statusa zgolj mestnima občinama Ljubljana in Maribor, nima strokovnih podlag oziroma je v nasprotju z vsemi 140 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) (2) Primorsko-notranjska pokrajina obsega občine: Ankaran – Ancarano, Divača, Hrpelje – Kozina, Ilirska Bistrica, Izola – Isola, komen, Koper – Capodistria, Piran – Pirano, Pivka, Postojna in Sežana. (3) Sedež Primorsko-notranjske pokrajine je v Kopru - Capodistria. Sedež pokrajinskega sveta je v Postojni. Sedež sveta občin je v Sežani. (4) Prvi pokrajinski svet Primorsko–notranjske pokrajine šteje 34 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Primorsko–notranjska pokrajina, ki obsega območje občin: Ankaran – Ancarano, Divača, Hrpelje – Kozina, Ilirska Bistrica, Izola – Isola, Komen, Koper – Capodistria, Piran – Pirano, Pivka, Postojna in Sežana. Na območju pokrajine, ki obsega 2.018 km2, živi 166.695 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Kopru – Capodistria; sedež pokrajinskega sveta v Postojni; sedež sveta občin pa v Sežani. Prvi pokrajinski svet šteje 34 članov. alt. ... člen (Pokrajina Istra – Provincia Istria)55 (1) Ustanovi se Pokrajina Istra – Provincia Istra. (2) Pokrajina Istra – Provincia Istira obsega občine: Ankaran – Ancarano, Izola – Isola, komen, Koper – Capodistria in Piran – Pirano. (3) Sedež Pokrajine Istra – Provincia Istria je v Kopru - Capodistria. Sedež pokrajinskega sveta je v Piranu - Pirano. Sedež sveta občin je v Izoli - Isola. (4) Prvi pokrajinski svet Pokrajine Istra – Provincia Istria šteje 28 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Pokrajina Istra – Provincia Istria, ki obsega območje občin: Ankaran – Ancarano, Izola – Isola, Koper – Capodistria in Piran – Pirano. Na območju pokrajine, ki obsega 385 km2, živi 86.799 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Kopru – Capodistria; sedež pokrajinskega sveta v Piranu - Pirano; sedež sveta občin pa v Izoli - Isola. Prvi pokrajinski svet šteje 28 članov. dosedanjimi izhodišči regionalnega razvoja v Sloveniji. Utemeljeno pričakujemo, da bodo v naslednjih fazah priprave zakonodaje s tega področja sledili strateškim dokumentom v Sloveniji in poseben status dodelili tudi Mestni občini Koper, ki jo je veljavna zakonodaja prepoznala kot središče nacionalnega, regionalnega in mednarodnega pomena.« 55 Besedilo je oblikovano na podlagi predloga štirih Istrskih občin, in sicer: Mestne občine Koper, Občine Izola, Občine Piran in Občine Ankaran, ki ne soglašajo s teritorialno umestitvijo v Primorsko-notranjsko pokrajino in predlagajo ustanovitev Pokrajine Istra – Provincia Istria (mnenje št. 032-2/2021 z dne 30.6.2021). Ustanovitev samostojne Pokrajine Istra – Provincia Istria podpirajo: Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola (mnenje št. 88/18-22 z dne 30.6.2021), Italijanska unija (mnenje št. 013-04/2021-15/19 z dne 8.9.2021) in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti (mnenje št. 120/2021 z dne 30.6.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 141 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) ... člen (Primorsko-notranjska pokrajina)56 (1) Ustanovi se Primorsko-notranjska pokrajina. (2) Primorsko-notranjska pokrajina obsega občine: Bloke, Cerknica, Divača, Ilirska Bistrica, Hrpelje Kozina, Komen, Loška dolina, Pivka in Sežana. (3) Sedež Primorsko-notranjske pokrajine je v Postojni. Sedež pokrajinskega sveta je v Ilirski Bistrici. Sedež sveta občin je v Cerknici. (4) Prvi pokrajinski svet Primorsko-notranjske pokrajine šteje 27 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Primorsko-notranjska pokrajina, ki obsega območje občin: Bloke, Cerknica, Divača, Ilirska Bistrica, Hrpelje Kozina, Komen, Loška dolina, Pivka in Sežana. Na območju pokrajine, ki obsega 2.116 km2, živi 79.896 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Postojni; sedež pokrajinskega sveta v Ilirski Bistrici; sedež sveta občin pa v Cerknici. Prvi pokrajinski svet šteje 27 članov. 15. člen (Zasavsko-posavska pokrajina57)58 56 Besedilo je oblikovano na podlagi naslednjih predlogov:  Občine Cerknica, ki se ne strinja z umestitvijo Občine Cerknica bodisi v Osrednjeslovensko pokrajino bodisi v Primorsko-notranjsko pokrajino. Na osnovi zgodovinskih in etimoloških dejstev bo občina z občinami Vrhnika, Logatec, Borovnica, Bloke, Loška dolina, Cerknica, Postojna, Idrija, Pivka, Ilirska Bistrica, Vipava in Divača iskala konsenz za ustanovitev enovite Notranjske pokrajine (mnenje št. 206-17/8-246/2021).  Občina Pivka, ki podpira ustanovitev pokrajin in vztraja pri predlogu Sveta Primorsko-notranjske regije, da se celotna Primorsko-notranjska regija (Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna), skupaj z Obalno-kraško regijo, združita v Primorsko-notranjsko pokrajino (mnenje št. 9000-15/2021 z dne 8.4.2021). 57 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen predlaga ime pokrajine 'Trboveljska pokrajina' (dopis št. 35381-1/2020-2552-18 z dne 8.7.2020). 58 Mnenja k ustanovitvi Zasavsko-posavske pokrajine in teritorialni umestitvi občin v pokrajino so podale naslednje občine:  Občina Brežice predlaga, da se regija Posavje oblikuje kot samostojna pokrajina in zato ne soglaša z ustanovitvijo Zasavsko-posavske pokrajine. Občina predlaga, da se ustanovi Posavska pokrajina, ki obsega občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica (mnenje št. 3502-21/2021-22 z dne 15.6.2021).  Občina Krško ne soglaša pa s teritorialno umestitvijo občine v predlagano Zasavsko-posavsko pokrajino. Občina soglaša z ustanovitvijo samostojne posavske pokrajine, skladno z dosedanjo statistično regijo Posavje (mnenje št. 031-1/2019-O300 z dne 12.5.2021).  Občina Radeče predlaga, da naj bo Posavje glede na dosedanjo institucionalno, gospodarsko in širšo družbeno povezanost ter glede na vse skupne naloge samostojna regija (mnenje št. 900-3/2021/12 z dne 23.6.2021).  Občina Trbovlje predlaga spremembe in dopolnitve pokrajinske zakonodaje na način, da se z zakonom določi ustanovitev Zasavske pokrajine, ki obsega občine Hrastnik, Litijo, Trbovlje in Zagorje ob Savi (mnenje št. 032-1/2021-22 z dne 17.2.2021). 142 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) (1) Ustanovi se Zasavsko-posavska pokrajina59. (2) Zasavsko-posavska pokrajina obsega občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Hrastnik, Kostanjevica na Krki, Krško, Litija, Radeče, Sevnica, Trbovlje in Zagorje ob Savi. (3) Sedež Zasavsko-posavske pokrajine je v Krškem. Sedež pokrajinskega sveta je v Brežicah. Sedež sveta občin je v Zagorju ob Savi. (4) Prvi pokrajinski svet Zasavsko-posavske pokrajine šteje 33 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Zasavsko-posavska pokrajina, ki obsega območje občin: Bistrica ob Sotli, Brežice, Hrastnik, Kostanjevica na Krki, Krško, Litija, Radeče, Sevnica, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Na območju pokrajine, ki obsega 1.489 km2, živi 131.776 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Krškem; sedež pokrajinskega sveta je v Brežicah; sedež sveta občin pa v Zagorju ob Savi. Prvi pokrajinski svet šteje 33 članov. alt. ... člen (Posavska pokrajina)60  Občina Bistrica ob Sotli zahteva, da se občina teritorialno umesti v Savinjsko pokrajino (mnenje št. 042-001/2020-11 z dne 19.2.2021). 59 Svet regije Posavje je na 80. redni seji z dne 30.8.2019 sprejel naslednji sklep: »Svet regije Posavje zahteva, da se dosedanja statistična razvojna regija Posavje oblikuje kot ena izmed pokrajin v novem predlogu o ustanovitvi pokrajin. Strokovni cilj izvedbe pokrajin je zagotovitev enakomernega policentričnega razvoja Slovenije, ki bo zagotavljal ustvarjanje delovnih mest v lokalnih okoljih. S priključitvijo v Dolenjsko bi bile Posavju odvzete številne razvojne priložnosti. Zato Svet regije Posavje enotno zagovarja samostojno pokrajino Posavje, ki zajema 6 občin (Občino Bistrica ob Sotli, Občino Brežice, Občino Kostanjevica na Krki, Občino Krško, Občino Radeče in Občino Sevnica), vključenih v razvojno in statistično regijo Posavje. Predstavniki Sveta regije menijo, da bi bile Posavju tudi pri priključevanju Zasavski regiji odvzete številne razvojne priložnosti.« (štev. 0112-002/2018 z dne 27.7.20209. 60 Besedilo je oblikovano na podlagi naslednjih predlogov:  Občina Brežice predlaga, da se regija Posavje oblikuje kot samostojna pokrajina in zato ne soglaša z ustanovitvijo Zasavsko-posavske pokrajine. Občina predlaga, da se ustanovi Posavska pokrajina, ki obsega občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica (mnenje št. 3502-21/2021-22 z dne 15.6.2021).  Občina Krško ne soglaša pa s teritorialno umestitvijo občine v predlagano Zasavsko-posavsko pokrajino. Občina soglaša z ustanovitvijo samostojne posavske pokrajine, skladno z dosedanjo statistično regijo Posavje (mnenje št. 031-1/2019-O300 z dne 12.5.2021).  Občina Radeče predlaga, da naj bo Posavje glede na dosedanjo institucionalno, gospodarsko in širšo družbeno povezanost ter glede na vse skupne naloge samostojna regija (mnenje št. 900-3/2021/12 z dne 23.6.2021). Ob navedenem je Svet regije Posavje je na 80. redni seji z dne 30.8.2019 sprejel naslednji sklep: »Svet regije Posavje zahteva, da se dosedanja statistična razvojna regija Posavje oblikuje kot ena izmed pokrajin v novem predlogu o ustanovitvi pokrajin. Strokovni cilj izvedbe pokrajin je zagotovitev enakomernega policentričnega razvoja Slovenije, ki bo zagotavljal ustvarjanje delovnih mestv lokalnih okoljih. S POKRAJINE V SLOVENIJI 143 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) (1) Ustanovi se Posavska pokrajina. (2) Posavska pokrajina obsega občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica. (3) Sedež Posavske pokrajine je v Krškem. Sedež pokrajinskega sveta je v Brežicah. Sedež sveta občin je v Sevnici. (4) Prvi pokrajinski svet Posavske pokrajine šteje 27 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Posavska pokrajina, ki obsega območje občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica. Na območju pokrajine, ki obsega 937 km2, živi 74.572 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Krškem; sedež pokrajinskega sveta je v Brežicah; sedež sveta občin pa v Sevnici. Prvi pokrajinski svet šteje 27 članov. ... člen (Zasavska pokrajina)61 (1) Ustanovi se Zasavska pokrajina. (2) Zasavska pokrajina obsega občine: Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje ob Savi. (3) Sedež Zasavske pokrajine je v Zagorju ob Savi. Sedež pokrajinskega sveta je v Trbovljah. Sedež sveta občin je v Litiji. (4) Prvi pokrajinski svet Posavske pokrajine šteje 25 članov. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se ustanovi Zasavska pokrajina, ki obsega območje občin: Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Na območju pokrajine, ki obsega 521 km2, živi 57.204 prebivalcev. Sedež pokrajine je v Zagorju ob Savi; sedež pokrajinskega sveta je v Trbovljah; sedež sveta občin pa v Litiji. Prvi pokrajinski svet šteje 25 članov. priključitvijo v Dolenjsko bi bile Posavju odvzete številne razvojne priložnosti. Zato Svet regije Posavje enotno zagovarja samostojno pokrajino Posavje, ki zajema 6 občin (Občino Bistrica ob Sotli, Občino Brežice, Občino Kostanjevica na Krki, Občino Krško, Občino Radeče in Občino Sevnica), vključenih v razvojno in statistično regijo Posavje. Predstavniki Sveta regije menijo, da bi bile Posavju tudi pri priključevanju Zasavski regiji odvzete številne razvojne priložnosti.« (štev. 0112-002/2018 z dne 27.7.20209. 61 Besedilo je oblikovano na podlagi predloga Občine Trbovlje predlaga, ki spremembe in dopolnitve pokrajinske zakonodaje na način, da se z zakonom določi ustanovitev Zasavske pokrajine, ki obsega občine Hrastnik, Litijo, Trbovlje in Zagorje ob Savi (mnenje št. 032-1/2021-22 z dne 17.2.2021). 144 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 4 Konstituiranje pokrajin 16. člen (konstituiranje pokrajin) (1) V postopku konstituiranja pokrajine se konstituira pokrajinski svet in imenujejo članice oziroma člani nadzornega odbora pokrajine, ustanovi pokrajinska uprava ter sprejmejo statut, proračun in drugi akti, potrebni za delovanje pokrajine. (2) Določila prvega odstavka se ne uporabljajo za Mestno občino Ljubljana alt. in Mestno občino Maribor. (3) Pokrajina začne delovati 1. marca 2024 po uveljavitvi zakonov s katerimi se uredi status pokrajin, financiranje pokrajin in volitve v organe pokrajin. Obrazložitev: Z besedilom so določene temeljne predpostavke, katerih izpolnitev je potrebna v postopku konstituiranja pokrajin po njihovi ustanovitvi. Postopek konstituiranja pokrajin se nanaša na konstituiranje pokrajinskega sveta, imenovanje članic oziroma članov nadzornega odbora pokrajine, ustanovitev pokrajinske uprave ter sprejem statuta, proračuna in drugih aktov, potrebnih za delovanje pokrajine. Upoštevaje določila 5. člena tega zakona, ki določa, da imata Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Maribor poseben status in samostojno po svojih organih izvršujeta pristojnosti in naloge pokrajine, se določila prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na konstituiranje pokrajin, ne uporabljata za mestni občini. Ob navedenem je z določilom tretjega odstavka določen datum začetka delovanja pokrajin, in sicer 1. januarja 2024, po naslednjih rednih lokalnih volitvah, ki bodo tretjo nedeljo v novembru 2022 (24. člen Zakona o lokalnih volitvah /ZLV/), po uveljavitvi zakonov s katerimi se uredi status pokrajin, financiranje pokrajin in volitve v organe pokrajin. 17. člen (subsidiarna uporaba zakona) Za konstituiranje prvega pokrajinskega sveta se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pokrajine, če ta zakon ne določa drugače. Obrazložitev: Z besedilom je določena subsidiarna uporaba določb zakona, ki ureja pokrajine. 18. člen (konstituiranje prvega pokrajinskega sveta) (1) Prvi pokrajinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjena več kot polovica mandatov članov sveta. POKRAJINE V SLOVENIJI 145 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) (2) Začetek mandatne dobe članov pokrajinskega sveta, izvoljenih na prvih volitvah, začne teči z dnem konstituiranja pokrajinskega sveta. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se pokrajinski svet konstituira na prvi seji, na kateri je potrjena več kot polovica mandatov članov sveta. Določba sledi načelu, da za ugotovitev konstituiranja pokrajinskega sveta ni potrebno, da so potrjeni vsi mandati članov sveta že na prvi seji, saj je to vezano na možne pritožbe kandidatov v zvezi s podelitvijo mandatov. Drugi odstavek določa začetek mandatne dobe članov pokrajinskega sveta, torej z dnem konstituiranja sveta. 19. člen (sklic prve seje pokrajinskega sveta) (1) Prvo sejo prvega pokrajinskega sveta skliče predsednica oziroma predsednik pokrajinske volilne komisije (v nadaljnjem besedilu: predsednik pokrajinske volilne komisije) v dvajsetih dneh po izvolitvi članov pokrajinskega sveta in predsednika pokrajine. (2) Zaradi priprave dnevnega reda prve seje, predlogov za imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter predlogov za imenovanje članic oziroma članov nadzornega odbora (v nadaljnjem besedilu: član nadzornega odbora pokrajine) skliče predsednik pokrajinske volilne komisije najpozneje deset dni po volitvah predsednika pokrajine in začasne vodje svetniških skupin pokrajinskega sveta. Obrazložitev: Z besedilom prvega odstavka je določen sklicatelj prve seje, ki je predsednica oziroma predsednik pokrajinske volilne komisije, ter rok, v katerem se prva seja skliče, in sicer je to 20 dni po izvolitvi članov pokrajinskega sveta. Da bi se prva konstitutivna seja sveta lahko pripravila, tako glede vsebine dnevnega reda kot same tehnične izvedbe seje, ter zbrali predlogi za imenovanje članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje ter predlogov za imenovanje članov nadzornega odbora pokrajine, mora predsednik pokrajinske volilne komisije sklicati predsednika pokrajine in začasne vodje svetniških skupin pokrajinskega sveta najpozneje deset dni po volitvah. To hkrati pomeni, da morajo novoizvoljeni člani pokrajinskega sveta do tega roka izbrati začasne vodje svojih svetniških skupin. 20. člen (začasni poslovnik) (1) Pokrajinski svet na prvi seji najprej sprejme začasni poslovnik o svojem delu. (2) Z začasnim poslovnikom se uredijo predvsem število, sestava in način izvolitve komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (3) Po sprejetju začasnega poslovnika pokrajinski svet imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po postopku, določenem v začasnem poslovniku. 146 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pregleda poročilo pokrajinske volilne komisije o izidu volitev in izda potrdila o izvolitvi predsednika pokrajine in članov pokrajinskega sveta ter odloči o morebitnih pritožbah kandidatk oziroma kandidatov (v nadaljnjem besedilu: kandidat) v skladu z zakonom, ki ureja pokrajine. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da pokrajinski svet na prvi seji sprejme začasni poslovnik o svojem delu. Z navedenim se bo pokrajinskemu svetu omogočilo voditi in izpeljati konstitutivno sejo sveta. Začasni poslovnik vsebuje bistvene sestavine za vodenje in izpeljavo seje, predvsem pa število, sestavo in način izvolitve komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Slednja mora po imenovanju pregledati poročilo pokrajinske volilne komisije o izidu volitev in izdati potrdila o izvolitvi predsednika pokrajine in članov pokrajinskega sveta ter odločiti o morebitnih pritožbah kandidatk oziroma kandidatov v skladu z zakonom, ki ureja pokrajine. 21. člen (sprejetje statuta in drugih aktov za začetek dela pokrajine) (1) Pokrajinski svet na prvi seji imenuje komisijo za pripravo statuta pokrajine in poslovnika pokrajinskega sveta. (2) Člane komisije za pripravo statuta in poslovnika pokrajinskega sveta imenuje pokrajinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi med drugimi prebivalci pokrajine, vendar ne več kot polovice članov. Komisiji predseduje član pokrajinskega sveta. Obrazložitev: Z besedilom je določena obveznost, da pokrajinski svet na prvi seji imenuje komisijo za pripravo statuta pokrajine in poslovnika pokrajinskega sveta. Člani komisije so imenovani izmed članov pokrajinskega sveta, lahko p tudi izmed drugih prebivalcev pokrajine. To pomeni, da lahko v komisiji sodelujejo tudi pravni in drugi strokovnjaki. Več kot polovica članov komisije mora biti sestavljena izmed članov sveta, ravno tako pa komisiji predseduje član sveta. 22. člen (imenovanje direktorja pokrajinske uprave) Predsednik pokrajine imenuje direktorico oziroma direktorja pokrajinske uprave na podlagi izvedenega javnega natečaja najpozneje v 60 dneh po sprejetju odloka o ustanovitvi pokrajinske uprave. Obrazložitev: Z besedilom je določen postopek in način imenovanja direktorja pokrajinske uprave, ki ga imenuje predsednik pokrajine na podlagi izvedenega javnega natečaja najpozneje v 60 dneh po sprejetju odloka o ustanovitvi pokrajinske uprave. POKRAJINE V SLOVENIJI 147 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (predlog) 4 Prehodne in končna določba 23. člen (sprejem zakonov) Državni zbor sprejme zakone, s katerimi uredi status pokrajine, financiranje pokrajin in volitve v organe pokrajin v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da državni zbor sprejme zakone, s katerimi uredi status pokrajine, financiranje pokrajin in volitve v organe pokrajin v roku enega leta od uveljavitve tega zakona. 24. člen (prenehanje veljavnosti ) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 23. člen Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE). Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da se razveljavlja določba 23. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko funkcije pokrajine opravlja mestna občina, če tako določijo občine na njenem območju. 25. člen (objava in začetek veljavnosti ) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Obrazložitev: Z besedilom sta določena začetek veljavnosti in objava zakona. 148 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlog pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin Zakon o pokrajinah /ZPok/ (predlog) 1 Uvod Za decentralizacijo kot splošni pojem je značilno prenašanje nalog z države na druge organizacije, ki niso sestavni del državne uprave, ampak so sorazmerno samostojne. V pravni teoriji se govori o decentralizaciji s pomočjo samouprave. Samouprava v širšem smislu pomeni, da neki krog interesentov sam upravlja s svojimi nalogami. Samouprava je v tem, da se nek krog poslov opravlja po ljudeh tiste organizacije, ki je na teh poslih neposredno zainteresirana, ne pa od centralne vlade ali od njej podrejene uprave (Pitamic, 1996). Ideja in pravna podlaga decentralizacije je utemeljena na enotnosti celotne sfere oblasti, ki jo predstavljajo centralni državni organi. Država pa lahko del te oblasti oziroma del javnih nalog, in sicer naloge lokalnega (regionalnega) pomena, izroča lokalnim skupnostim, ki naj te naloge opravljajo načeloma samostojno, s svojimi organi, s svojimi sredstvi, vendar pod nadzorstvom centralnih državnih oblasti. Te naloge so lastne oziroma samoupravne naloge lokalnih skupnosti. Na lokalne skupnosti pa se prenašajo naloge izvajanja lokalnih javnih služb, ki jih morajo lokalne skupnosti izvajati samostojno in s svojimi sredstvi. Drugi krog nalog pa je tisti, ki jih država naloži lokalnim skupnostim, da jih opravljajo zanjo; to so prenesene naloge, ki jih izvajajo organi lokalnih skupnosti. Pri opravljanju teh nalog nastopajo organi lokalnih skupnosti kot nekakšna podaljšana roka državnih organov, vendar pa delujejo pri tem bolj samostojno kot državni organi (Šmidovnik, 1995). Temeljna značilnost samoupravne decentralizacije je, da prebivalstvo ožje družbene (lokalne) skupnosti (samo)upravlja s to družbeno skupnostjo po voljenih organih (posredno) in z instituti neposredne demokracije (na primer prek zbora občanov, referenduma, ljudske iniciative), temelja samouprave lokalnih skupnosti pa sta samostojnost in neodvisnost. Najbolj splošna opredelitev pojma samouprave je, da gre za pravico samostojno odločati o lastnih zadevah, torej tudi o zadovoljevanju potreb prebivalcev ožje skupnosti po dobrinah in storitvah, na podlagi lastne moči. Vendar pa o taki samostojnosti in neodvisnosti samouprave lokalnih skupnosti kot absolutni kategoriji ni mogoče govoriti saj mejo lokalne oblasti določa država s svojim pravnim redom. Slednja tako ne dopušča, da bi se na ozemlju, ki ga državna oblast obvladuje, pojavila oblast, ki bi bila po sili in učinku enaka ali podobna državni oblasti. Zato bo državna oblast ne glede na stopnjo decentralizacije in demokracije venomer obdržala nadzor nad delom oblasti ožjih družbenih skupnosti (Brezovnik, 2008a). Samoupravi je blizu tudi pojem avtonomije, ki pa se od nje razlikuje glede na to, da se na primer v kontinentalni evropski pravni tradiciji samouprava praviloma omejuje samo na izvršilno oblast in ne na sprejemanje splošnih pravnih aktov – zakonov. Pogoj 150 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) relativne samostojnosti in neodvisnosti samoupravnih ožjih družbenih (lokalnih) skupnosti je ustrezna stopnja teritorialne, upravne, politične in fiskalne decentralizacije (Brezovnik, 2008a). 1.1 Teritorialna decentralizacija Lokalna samouprava po Evropski listini lokalne samouprave označuje pravico in sposobnost krajevne oblasti, da v mejah ustave in zakonov predpiše in ureja pomemben delež javnih zadev lokalne narave z lastno odgovornostjo in v interesu lokalnega prebivalstva (prvi odstavek 3. člena). V demokratičnih družbah poznajo krajevno samoupravo že več stoletij, prav tako pa je njena tradicija prisotna tudi na našem ozemlju. Nosilec lokalne samouprave je lokalna skupnost, t.j. tista teritorialna skupnost, kjer se na najnižji ravni pojavljajo določene skupne potrebe prebivalstva, ki jih je mogoče reševati le skupno. Lokalne skupnosti so naravne skupnosti, ki so nastale z zgodovinskim razvojem. Imajo svojo ozemeljsko razsežnost, ki je zelo različna (Vlaj, 1998). Kljub navedenemu pa moramo v sklopu razprave o teritorialni decentralizaciji in členitvi Slovenije na pokrajine opomniti na priporočen demografski prag Sveta Evrope, da naj bi imele ustanovljene pokrajine najmanj 100.000 prebivalcev (Šmidovnik, 2004). 1.2 Upravna decentralizacija Pojem upravne decentralizacije oziroma decentralizacije upravnih sistemov zajema prenašanje upravnih funkcij iz centra sistema na njegove posamezne dele. Pri tem gre predvsem za prenašanje treh temeljnih funkcij: izvrševanja, odločanja in kontrole. Omenjene funkcije je možno prenašati v različnem obsegu in od tega obsega je odvisna tudi stopnja decentralizacije upravnih sistemov. V primeru nizke stopnje decentralizacije se lahko prenese le funkcije izvrševanja, v primeru visoke stopnje decentralizacije pa se prenesejo na nižje ravni funkcije izvrševanja in odločanja, poleg tega pa tudi del funkcije kontrole. Ni pa mogoče prenesti vseh treh funkcij v celoti, kajti njihov prenos v celoti ne bi pomenil več decentralizacije sistema, ampak razpad in nastanek novih decentraliziranih sistemov (Trpin, 1998). Upravna decentralizacija ni samo tehnični proces, ampak ima večkrat tudi izrazit interesni naboj. Od uresničevanja interesov sta odvisna tudi vrsta in obseg decentralizacije. Tako lahko pri decentralizaciji upravnih sistemov razlikujemo upravno-tehnični in interesni vidik. Cilj prvega je doseči čim večjo racionalnost in učinkovitost upravljanja, cilj drugega vidika pa je povečati možnost uveljavljanja interesov njegovih nosilcev. Pri izvedbi decentralizacije pa se omenjena vidika medsebojno prepletata. Omenjena izhodišča decentralizacije upravnih sistemov so temelj razmerja med lokalno samoupravo in upravno decentralizacijo. Temeljni cilj upravne decentralizacije je zagotoviti učinkovit in racionalen upravni proces, pri lokalni samoupravi pa so interesi neposredni temelj decentralizacije upravnega sistema. POKRAJINE V SLOVENIJI 151 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Omenjeni interesi so bistveni element pojma lokalne samouprave, ki se oblikuje kot teritorialno upravni sistem na ožjem območju prav iz razlogov zadovoljevanja interesov, ki izhajajo iz skupnih potreb. Z vidika prenosa funkcij v okviru upravne decentralizacije gre pri lokalni samoupravi najprej za prenos funkcije odločanja (o interesih), čemur logično sledi tudi prenos funkcije izvrševanja teh odločitev. Praviloma se z omenjenima funkcijama prenese tudi del kontrole, ki se neposredno nanaša na izvajanje prvih dveh funkcij, del kontrole, ki naj zagotovi usklajeno delovanje vseh enot lokalne samouprave, pa se zadrži v centru (Trpin, 1998). 1.3 Politična decentralizacija Z vidika prenosa funkcij v okviru upravne decentralizacije pri lokalni samoupravi se najprej prenašajo funkcije odločanja (o interesih), čemur pa logično sledi tudi prenos funkcije izvrševanja teh odločitev. Za lokalno samoupravo je bistveno, da prebivalci lokalne skupnosti sami upravljajo z lastnimi zadevami. Upravljanje pa pomeni sprejemanje odločitev, ki jih lahko prebivalci lokalne skupnosti sprejemajo neposredno ali prek organov lokalne samouprave. Zato je ključno vprašanje lokalne demokracije v tem, kakšno možnost imajo prebivalci lokalne skupnosti, da sodelujejo pri odločitvah v lokalni skupnosti (Grad, 1998). Bistveni temelj decentralizacije oblasti je vsekakor prenos pristojnosti odločanja o lokalnih zadevah na nižje ravni. Tako se centralna oblast dejansko decentralizira. Seveda se postavlja vprašanje, katere sploh so lokalne zadeve in katera merila odločanja se pri prenosu odločanja o lokalnih zadevah uporabljajo. Z vidika demokratične vladavine bi bilo smiselno , da bi prebivalci lokalne skupnosti upravljali sami neposredno, kar pomeni, da bi vse odločitve v celoti sprejemali sami. Vendar pa je to v sodobni demokraciji nemogoče, ker so potrebe, ki se v njej zadovoljujejo, preveč raznovrstne in zapletene, da bi o njih odločali vsi občani, in ker sodobno življenje zahteva nenehno odločanje. Zato je sprejemanje vseh ali večine odločitev, ki zadevajo lokalno samoupravo, poverjeno različnim organom lokalne samouprave, med katerimi ima osrednje mesto in pomen za lokalno demokracijo predstavniški organ (občinski svet, pokrajinski svet). Lokalno samoupravo tako razume tudi Evropska listina lokalne samouprave, po kateri lokalno samoupravo uresničujejo praviloma sveti in skupščine, ki jih sestavljajo člani, izvoljeni s svobodnim in tajnim glasovanjem na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice. Ti organi pa imajo lahko izvršilne organe, Evropska listina lokalne samouprave pa posebej poudarja, da to ne vpliva na reševanje zadev tudi na zborih krajanov, referendumih ali kakšni drugi obliki neposredne udeležbe državljanov, kjer to dopušča zakon. To pomeni, da šteje Evropska listina odločanje po predstavniških telesih za nujen pogoj lokalne samouprave, neposredno demokratično odločanje pa ni obvezen del lokalne samouprave, temveč je odvisno od tradicije posamezne države in se v resnici zelo razlikuje po evropskih državah (Grad, 1998). 152 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) 1.4 Fiskalna decentralizacija Zmožnost izvajanja decentraliziranih nalog je precej bolj odvisna od dejanskih kot pa normativnih danosti posamezne lokalne skupnosti. Res je, da se lokalne skupnosti osnujejo na normativni podlagi, pa vendar ustanavljanje ožjih lokalnih skupnosti večinoma ne sledi načelom racionalnosti. Zato moramo ob vprašanju zmožnosti izvajanja javnih storitev na lokalni ravni odpreti tudi razpravo o finančnih sredstvih, ki se namenjajo lokalnim skupnostim za izvajanje navedenih nalog. Če izhajamo iz tega, je tako nujna razprava o tako imenovani fiskalni decentralizaciji, ki je v svetu poznana tudi pod pojmom fiskalni federalizem (Oates, 1972). Teorija pravi, da je osnovni namen oblikovanja decentraliziranih enot doseganje večjih narodnogospodarskih koristi, kot bi bile dosežene, če decentralizacije ne bi bilo. Osnovno raven države se zato razdeli na več nižjih ravni, ki namesto nje opravljajo, po navadi z ustavo in zakoni, določene naloge v javnem interesu. V grobem bi lahko rekli, da je naloga države skrb za makroekonomsko stabilizacijo, nacionalno varnost in prerazdeljevanje dohodka, nižje ravni države (decentralizirane enote) pa prevzemajo tiste naloge, ki jih država zaradi svoje narave ne zmore dovolj učinkovito opravljati. Pri tem mislimo predvsem na dobavo tistih javnih dobrin, katerih poraba je tudi sicer omejena na meje decentralizirane enote (Brezovnik & Oplotnik, 2003). Glavni dejavnik doseganja višjih stopenj narodnogospodarskih koristi z decentralizacijo je v tem, da se s pomočjo oblikovanja decentraliziranih enot bolj približamo dejanskim potrebam okolja, saj je centralizirana raven upravljanja zaradi informacijske asimetrije v podrejenem položaju glede na posamezne decentralizirane ravni (če ob tem zanemarimo še dodatne dejavnike, kot so na primer politični ali ustavni). Empirične analize so pokazale, da se potreba po decentraliziranih enotah veča z demografsko, geografsko, kulturno in ekonomsko raznolikostjo okolja, povpraševanje po lokalnih dobrinah in storitvah pa je cenovno močno neelastično. Temelje fiskalne decentraliziranosti je na primer že leta 1956 postavil Tiebout s svojim znanim modelom, ki je danes znan kot Tieboutov model. Tiebout tako pravi, da bodo v primeru velike mobilnosti gospodinjstev ta »volila z nogami«, kar pomeni, da bodo družine oziroma posamezniki za svoje bivanje izbrali tisto okolje, ki se bo glede na davke in ponudbo javnih dobrin (proizvodov in storitev, ki se zagotavljajo z izvajanjem dejavnosti javnih služb) najbolje prilegalo njihovim osebnim »okusom«. Kljub temu pa ne moremo trditi, da ob popolni odsotnosti mobilnosti decentralizacija ne prinaša neto povečanja skupnih koristi. Tako na primer tako imenovani Samuelsonov pogoj izenačevanja vsote mejnih stopenj substitucij in mejnih stroškov pravi, da te variirajo od ene do druge jurisdikcije (na primer stopnja čistoče vode ali zraka v mestu je zagotovo drugačna od tiste na podeželju) (Tiebout, 1956). POKRAJINE V SLOVENIJI 153 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Decentralizirane fiskalne enote seveda nujno potrebujejo svoje lastne, specifične fiskalne instrumente. Tu se pojavlja vprašanje » pravilne vertikalne javnofinančne (davčne) strukture «. Napačna vertikalna javnofinančna (davčna) struktura ima namreč resne posledice za optimalno porazdelitev proizvodnih virov in povzroča motnje v delovanju ekonomskega sistema (McLure, 1983). Vrnimo se še na teoretična izhodišča, ki se nanašajo na meje in velikost decentraliziranih fiskalnih enot oziroma območij, med katerimi je treba poiskati ravnotežje med internalizacijo prelivajočih se koristi (oziroma stroškov) in upoštevanjem lokalnih specifičnosti (demografskih, geografskih, kulturnih in ekonomskih). Tako je smiselno oblikovati nekaj ravni enot, na primer: – zaokrožena območja, ki obsegajo mestna središča, v katerih poteka večina ekonomske dinamike, in predmestja, v katerih živijo ustvarjalci te ekonomske dinamike; – zaokrožena območja, ki obsegajo geografsko zaključene celote, kot so na primer naravni rezervati, visokogorske kmetije, gozdovi in drugi naravni viri; – raven manjših lokalnih skupnosti, ki svojim prebivalcem omogočajo oblikovati njim lastne skupine potreb, ki jih nato skozi obstoj lokalne skupnosti tudi zadovoljujejo (Oates, 1999). Poleg pozitivnih strani decentralizacije obstajajo tudi negativne strani drobljenja večjega območja na manjše decentralizirane enote. Med temi tako imenovanimi pastmi decentralizacije lahko navedemo: – decentralizacija in prevelika regulacija, – decentralizacija in drobljenje internega trga, – decentralizacija in korupcija, – decentralizacija in ustrezna struktura virov ter nalog nižjih ravni oblasti, – decentralizacija in makroekonomska koordinacija ter – decentralizacija in (ne)transparentnost (Tanzi, 2001). Da bi dosegli osnovni namen fiskalne decentralizacije, mora biti izpolnjenih nekaj pogojev. Eden glavnih je nedvomno ta, da je decentralizirana enota avtonomna na področju financiranja. To pomeni, da ima na voljo dovolj raznoliko paleto finančnih virov, s katerimi lahko pokriva stroške, ki nastajajo ob dobavi dogovorjenih javnih dobrin svojim prebivalcem. Osnovni finančni viri so tako: – lastni davki, ki jih predpisuje decentralizirana enota sama oziroma so bili predpisani z zakonom in jih uporabljajo vse decentralizirane enote; – davčni viri, ki si jih decentralizirana enota deli z državo (tako imenovani odstopljeni davki); – nedavčni prihodki različnih oblik (takse, pristojbine, subvencije, drugi lastni prihodki); in – zadolževanje (Brezovnik & Oplotnik, 2003). 154 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Pri oblikovanju ustrezne vertikalne javno finančne strukture je zato zelo pomembno, da se upoštevajo značilnosti lokalne skupnosti, ki so konec koncev tudi davčna baza in pogojujejo višino zbranih sredstev. Ob tem je pomembno, da ima lokalna skupnost v enem delu tudi možnost predpisovanja tako imenovanih lastnih davkov, ki jih oblikuje prav na podlagi informacij, ki jih ima o svojih prebivalcih, njihovem premoženju, moralnih vrednotah, ekonomski moči, navadah in predvsem potrebah. S tem se interna finančna konstrukcija decentralizirane enote lažje zapre, uresniči se načelo njene avtonomnosti in doseže učinek povečane narodnogospodarske koristi (Brezovnik, & Oplotnik, 2003). Odgovornost za stabilnost je primarno dodeljena centralni oblasti, deloma tudi zaradi problemov, ki bi nastali v primeru neodvisnosti lokalnih oblasti nad lokalnimi finančnimi viri. Čeprav se mednarodno makroekonomsko okolje spreminja v smeri fiskalne decentralizacije in čeprav imajo decentralizirane lokalne skupnosti v industrijsko razvitih državah pomembno vlogo pri stabilizaciji, je očitno, da je stabilizacijska funkcija v državah v razvoju funkcija centralne oblasti. Ob tem je pomembno omeniti, da je vloga lokalnih skupnosti pri stabilizacijski funkciji v državah v razvoju minimalna. Še več, lokalne skupnosti so pogosto visoko finančno odvisne od centralne oblasti celo v razmeroma decentraliziranih sistemih. Poleg tega pa so v državah v razvoju posebej problematični finančni (davčni) viri lokalnih skupnosti, ki večinoma ne temeljijo na stabilnih davčnih osnovah, kot je na primer premoženje, temveč na virih, ki so odvisni od ekonomskih aktivnosti v lokalni skupnosti, kot so na primer kmetijstva in gospodarstva. Po omenjeni teoriji o fiskalni decentralizaciji je odgovornost za distribucijo, enako kot odgovornost za stabilnost, primarno dodeljena centralni oblasti. To primarno odgovornost centralne oblasti pa lahko opravičimo z naslednjim: – samo centralna oblast je v položaju, da lahko prerazporeja finančna sredstva od bogatejših na revnejše lokalne skupnosti; – različni programi redistribucije finančnih sredstev med lokalnimi skupnostmi lahko ustvarjajo več problemov ob pogoju, da so produktivni faktorji visoko mobilni. To pomeni, da se lahko rezidenti in gospodarski subjekti selijo iz revnejših lokalnih skupnosti v bogatejše; lokalne skupnosti stremijo k zbiranju javnih prihodkov po virih, ki so progresivni in enostavni (Smoke, 2001). Vloga decentraliziranih lokalnih skupnosti pri funkciji delitve javnofinančnih sredstev (alokacijska funkcija) je precejšnja predvsem, ker ni mogoče poenotiti javnih storitev v vseh lokalnih skupnostih v posamezni državi. Splošno blaginjo v lokalni skupnosti je mogoče doseči le z ustrezno decentralizacijo, saj lahko rezidenti posamezne lokalne skupnosti sami izbirajo med javnimi dobrinami ter finančnimi viri za kritje javnih izdatkov. V primeru enotne ponudbe javnih dobrin se odločitve o kakovosti in učinkovitosti ponudbe sprejemajo na centralni ravni. Tak sistem pa ni približan prebivalstvu, ki živi na območju posamezne lokalne skupnosti. Prav zato je decentralizacija nujna, ne le zaradi razlik v ponudbi, ampak tudi, ker se odločitve o potrošnji javnih sredstev vežejo na dejanski vir stroškov. Če obstaja v posamezni državi POKRAJINE V SLOVENIJI 155 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) več decentraliziranih lokalnih skupnosti, je večja tudi verjetnost inovacij in izboljšav v ponudbi lokalnih javnih dobrin in storitev (Brezovnik & Oplotnik, 2003). 2 Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 72/93), ki je bil sprejet konec leta 1993, je na podlagi 143. člena ustave uredil povezovanje občin v pokrajine zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena, postopek ustanovitve pokrajine, pravni status pokrajine, izstop občine iz pokrajine, prenos nalog v izvirno pristojnost pokrajin ter načela prenosa nalog iz državne pristojnosti v opravljanje pokrajinam, organe pokrajine, predstavništvo občin v pokrajinskem svetu in druga vprašanja uvedbe pokrajin (Državni zbor RS, 2007a). Določbe Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki so se nanašale na pokrajine, niso bile nikoli izvedene. Ureditev pokrajin v ustavi in zakonu je bila od vsega začetka sporna. Predvsem zaradi tega, ker naj bi se v pokrajine povezovale občine, torej bi bile ustanoviteljice pokrajin občine. S tem bi bile pokrajine institucionalna oblika medobčinskega sodelovanja (Državni zbor RS, 2007a). S strategijo Republike Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo je bila kot usmeritev in ukrep politike izrecno predvidena vzpostavitev pokrajin kot vmesne ravni teritorialne upravne organiziranosti, ki bi lahko delovala kot partner evropskih strukturnih skladov ter v čezmejnem regionalnem sodelovanju. Regionalizacija je nujna podlaga za hitrejši in bolj uravnotežen razvoj Slovenije. Ob izvajanju zakonov, s področja spodbujanja skladnega regionalnega razvoja kot temeljne sestavine razvojne politike v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji, se je pokazalo, da rešitve, ki dajejo sicer teritorialni okvir in opredeljujejo regionalni razvoj kot skupno odgovornost države in občin, ne omogočajo uveljavljanja regionalnih interesov, kar ima lahko za posledico neučinkovito ter razvojno in ekonomsko neustrezno izvajanje razvojnih funkcij (Državni zbor RS, 2007a). Ob odsotnosti pokrajin se je Vlada RS s Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020 zavezala k postopni vzpostavitvi regionalnih struktur s povezovanjem občin v razvojne regije, ki je v obstoječem sistemu javne uprave edina delujoča regionalna povezava občin na podlagi določb Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja /ZSRR-2/ (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16). Ta proces povezovanja občin in opravljanja razvojnih nalog na regionalni ravni pa je temelj za vzpostavitev pokrajinske ureditve Slovenije, ki je sicer majhna, vendar geografsko izrazito raznolika država. Od uvedbe lokalne samouprave v letu 1994 se je pokazalo, da je Slovenijo treba regionalizirati z ustanovitvijo pokrajin. Od leta 1999 so poslanke in poslanci sicer predlagali ustanovitev posameznih pokrajin (predlog Zakona o Koroški pokrajini z dne 3.2.1999 (Herman Tomažič, Peter Petrovič, Darinka Mravljak); predlog Zakona o 156 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) pokrajini Posavje z dne 14.7.2000 (Jože Avšič, Branko Janc); predlog Zakona o pokrajini Bela Krajina z dne 24.8.2000 (Andrej Fabjan); predlog Zakona o Severnoprimorski pokrajini z dne 18.10.2000 (Borut Pahor); predlog Zakona o Pokrajini Spodnje Podravje z dne 18.10.2000 (Franc Pukšič); predlog Zakona o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine z dne 9.2.2005 (Bojan Kontič)), vendar jih Državni zbor RS ni sprejel, češ da je potrebno vse pokrajine ustanoviti hkrati. Tega pa ni bilo mogoče storiti brez spremembe ustave, ki bi na območju cele države hkrati omogočila ustanovitev pokrajin kot samostojnih upravno političnih teritorialnih skupnosti in razvojnih entitet s položajem pravne osebe javnega prava, z lastnim premoženjem in finančnimi viri, z izvirnimi pristojnostmi in neposredno izvoljenimi predstavniškimi organi (Šmidovnik, 1995). S spremembami je bilo treba omogočiti izvedbo decentralizacije oziroma prenosa upravljanja javnih zadev z državne na lokalno, pokrajinsko raven v skladu z načeli subsidiarnosti (Vlaj, 2001). S sprejetjem Ustavnega zakona o spremembah Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 68/06) so bili spremenjeni 121., 140. in 143. člen ustave, ki so podlaga za oblikovanje zakonov, s katerimi bodo urejeni oblikovanje območij pokrajin, njihov pravni status, organizacija, naloge in financiranje (Državni zbor RS, 2007a). Z ustavnim zakonom se v državno ureditev Republike Slovenije umeščajo pokrajine kot samostojni upravno politični teritorialni podsistem lokalne samouprave. Novi določbi 121. in 140. člena ustave sta odprli proces decentralizacije javne uprave s prenosom izvajanja državnih nalog na lokalne skupnosti in s tem uveljavljanje evropskega načela subsidiarnosti. Na podlagi 143. člena ustave so pokrajine dobile pravni status samoupravnih lokalnih skupnosti s pravico do pokrajinske samouprave in neposredno izvoljenimi predstavniškimi organi (Državni zbor RS, 2007a). Pokrajine bodo ustanovljene hkrati na območju cele države, imele bodo isti pravni status in iste naloge v vsej državi. Pokrajine bodo opravljale lokalne zadeve širšega pomena in zadeve regionalnega pomena, ki bodo določene z zakonom. Poleg tega ustava omogoča prenašanje izvajanja državnih nalog na pokrajine. Določba ustave določa način sprejemanja zakona o ustanovitvi pokrajin z dvotretjinsko večino navzočih poslancev in ob sodelovanju občin (Državni zbor RS, 2007a). Sposobnost pokrajinske skupnosti, da samostojno in demokratično v sistemu pokrajinske samouprave uresničuje skupne interese in zagotavlja skupne potrebe svojih članov, se izkazuje v ustreznem obsegu lastnih človeških, materialnih in finančnih virov. Pokrajina je torej v skladu z ustavnim konceptom geografsko zaokrožena teritorialna enota, ki ima možnosti, da zaradi svojih gospodarskih, človeških, prostorskih in drugih zmogljivosti, zagotavlja uresničevanje potreb pokrajinske skupnosti v skladu z njenimi interesi. S tem je opredeljeno osnovno izhodišče, po katerem je pokrajina območje z lastnimi zaključenimi funkcijskimi in infrastrukturnimi POKRAJINE V SLOVENIJI 157 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) sistemi. Optimalna regionalizacija bo zagotavljala možnosti za skladnejši regionalni razvoj, porast razvojnih potencialov in stabilnosti razvojnih procesov in nikakor ne poslabšanje sedanjih razmer in nove prostorske ter razvojne neuravnoteženosti. Pomenila bo racionalno organiziranost sistema javne uprave na regionalni ravni, splošno optimalno dostopnost do pokrajinskih (javnih) služb in vsebinsko usklajeno umestitev pokrajin v hierarhijo teritorialnih členitev (Vlaj, 2010). Skladno s Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020 se bo z ustanovitvijo pokrajin krepil partnerski odnos med organi države in lokalne samouprave, kar je pogoj za pospešen razvoj obeh sistemov. Po reformi lokalne samouprave je Slovenija v letu 1994 dotedanji enotirni upravni sistem nadomestila z dvotirnim, s čimer je bila postavljena jasna meja med lokalno samoupravo in državno upravo, vendar pa sistema, nista ustrezno povezana, da bi zagotavljala učinkovito delovanje državne uprave na lokalni ravni ter predvsem učinkovito izvajanje javnih storitev. Z ustanovitvijo pokrajin se tako ponuja možnost (postopne) odprave dvotirnega upravnega sistema in vzpostavitev enotirnega sistema, v katerem bi prenesene državne naloge na lokalni ravni izvajale pokrajinske uprave (Vlada RS, 2016). Pokrajine so nova struktura upravljanja, ki bo zapolnila vrzel med občinami in državo in bo primerno mesto za uresničevanje načela subsidiarnosti oziroma za nujno potrebno decentralizacijo in demokratizacijo naše države. To dograditev lokalne samouprave nam narekujejo najprej domače razmere in razlogi, pa tudi primerljivost z evropskimi kriteriji in standardi, ki jih vsebujejo ratificirana Evropska listina lokalne samouprave (MELLS) in drugi dokumenti Sveta Evrope in Evropske unije. Dobra lokalna in regionalna samouprava je javna dobrina, ki so jo želele zagotoviti države članice Sveta Evrope. Zagotavljanje dobrega lokalnega in regionalnega upravljanja je bistveni cilj, ki ga morajo zasledovati članice Sveta Evrope, z namenom odgovoriti na izzive, s katerimi se soočajo njihove družbe in upoštevati legitimna pričakovanja njihovih državljank in državljanov. Hkrati regionalna samouprava spodbuja učinkovito rabo različnih regionalnih virov in ohranja regionalno identiteto (Vlaj, 2009). 3 Cilji, načela in poglavitne rešitve Temeljni namen in cilj uvedbe pokrajin je učinkovito in pregledno upravljanje za zagotavljanje kakovostnih storitev za lokalno in regionalno prebivalstvo in zagotavljanje skladnejšega regionalnega razvoja. Za to sta potrebni funkcionalna in fiskalna decentralizacija upravljanja v skladu z načelom subsidiarnosti, pri čemer pokrajine naloge iz svoje pristojnosti opravljajo samostojno, v skladu z ustavo in zakoni, v korist svojih prebivalcev v skladu z načeli lokalne samouprave (Nared et al, 2019). Pokrajine so tiste upravnopolitične strukture, ki naj bi prispevale k skladnejšemu razvoju Slovenije. Pokrajine morajo razpolagati z gospodarskimi, človeškimi in 158 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) infrastrukturnimi viri za izkoriščanje lastnega razvojnega potenciala in pridobivanja sredstev EU. Tudi za naše pokrajine velja, da le finančno samostojne in s fiskalno avtonomnostjo stimulirane pokrajine lahko dosegajo želene učinke spodbujevalca razvoja v družbi. V primeru centralizirane prerazporeditve, ki sloni na izhodiščih dekoncentracije javnih funkcij in administrativnem sistemu prerazdelitve fiskalnih virov s strani države, brez fiskalne avtonomnosti bodočih pokrajin, o pravih učinkih fiskalne decentralizacije ni možno govoriti. Pokrajin ob ustanovitvi sicer ne bi smeli obremeniti s preobsežnimi nalogami ter z izvajanjem državnih funkcij, saj se s tem lahko preusmeri delovanje pokrajin v napačno smer, ki ne bi bila razvojno naravnana. Pokrajinam moramo najprej dati vsebino, to so njihove izvirne naloge, ki omogočajo uveljavljanje interesov, ki se oblikujejo na regionalni ravni. Izhajajoč iz navedenega predlagamo temeljne naloge pokrajin in da se vlada odloči za postopen prenos državnih nalog v izvajanje pokrajinam in tudi postopno uvedbo enotirnega upravnega sistema na regionalni ravni. Zakon o pokrajinah ureja pravno sistemske sestavine pokrajine v skladu z ustavnimi načeli lokalne samouprave in načeli, ki so v pravni red Republike Slovenije vgrajene z Evropsko listino lokalne samouprave (MELLS). Njihova vsebina je pravna institucija pokrajinske samouprave, ki je sicer istovrstna institucija kot lokalna samouprava v temeljnih samoupravnih lokalnih skupnostih, vendar ji ni enaka. Pravno sistemske sestavine lokalne samouprave opredeljujejo položaj samoupravnih lokalnih skupnosti v sistemu delitve funkcij oblasti in njihova razmerja do državnih organov. Načelo delitve oblasti ima horizontalni vidik, v skladu s katerim na ravni države uresničujejo funkcijo oblasti zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti, ter vertikalni vidik, ki pomeni decentralizacijo in samostojno ter neodvisno uresničevanje oblasti na ravni samoupravnih lokalnih skupnosti. V skladu z obema načeloma, načelom delitve oblasti in načelom samostojnosti lokalne samouprave, temeljijo razmerja med državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti na sistemu zavor in ravnotežja, določenem z ustavo in zakonom, ki zagotavlja lokalni samoupravi njeno samostojnost in hkrati njeno delovanje v skladu z ustavo in zakonom (Državni zbor RS, 2007a). Pravno sistemske sestavine pokrajinske samouprave so:  teritorialna, ki pomeni členitev državnega teritorija na območja (regionalnih) lokalnih skupnosti, ki jim je z državnim aktom, s katerim se ustanovijo, podeljen status pokrajin kot samoupravnih lokalnih skupnosti,  organizacijska, ki pomeni opredelitev pravnega statusa pokrajine kot osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja, ki je organizirana kot avtonomni teritorialni upravni sistem z lastnimi pristojnostmi in katerega naloge opravljajo prebivalci neposredno in po svojih POKRAJINE V SLOVENIJI 159 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) neposredno voljenih predstavniških organih,  funkcionalna, ki pomeni opredelitev lastnega delovnega področja pokrajine, ki izraža skupne potrebe in interese njenih prebivalcev in jih pokrajina lahko samostojno opravlja ter ima zato zadostne vire financiranja in premoženje, s katerim lahko sama razpolaga, pri čemer pristojni državni organi nadzorujejo le zakonitost dela njenih organov (Državni zbor RS, 2007a). Osrednja vsebina predloga Zakona o pokrajinah /ZPok/ sta funkcionalna sestavina pokrajinske samouprave, ki se nanaša na naloge pokrajine ter organizacijska sestavina pokrajinske samouprave, s katero so opredeljeni organi pokrajine ter način sprejemanja odločitev v pokrajini. Teritorialne pravno sistemske sestavine pokrajin so urejene s predlogom Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ (Državni zbor RS, 2007a). V skladu s 143. členom Ustave RS so pokrajine pristojne za:  naloge širšega lokalnega pomena in  z zakonom določene naloge regionalnega pomena ter  upravne naloge iz državne pristojnosti, ki v skladu z zakonom, ki ureja pokrajine, spadajo v področja nalog pokrajine. Javna uprava in s tem tudi pokrajine izvaja tri temeljne funkcije: regulatorno (oblastno), pospeševalno in servisno. V okviru regulatorne izvaja družbeno regulacijo, pri čemer postavlja abstraktna pravila ravnanja ter na njihovi podlagi na temelju realnih situacij oblikuje konkretna pravna razmerja oz. konkretna pravila ravnanja. Druga je pospeševalna funkcija, ki predstavlja sklop neoblastnih ukrepov države in njenih institucij, s katerimi v skladu s politiko omogoča hitrejši razvoj določenih dejavnosti oziroma področij družbenega življenja. V okviru servisne funkcije pa zagotavlja javne dobrine in javne storitve, to so tiste, ki so nujno potrebne za zadovoljevanje potreb posameznikov, pa jih iz različnih razlogov ni mogoče zagotoviti prek sistema tržne menjave (Brezovnik, Trpin & Pličanič, 2019). Lokalne zadeve širšega pomena so naloge, za katere je generalno pristojna pokrajina že na podlagi ustave. Po vsebini pa so lokalne zadeve širšega pomena zlasti na področjih zagotavljanja storitev splošnega pokrajinskega pomena ter nalog, ki so v zakonu določene kot naloge v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti, torej ali občin ali pokrajine, so pa po svoji naravi lokalne zadeve širšega pomena, ker so skupne območjem več občin in presegajo njihove finančne zmožnosti. Pogosto se te naloge ne izvajajo, ker po obstoječi ureditvi ni institucionalnega nosilca, ali pa jih izvajajo le mestne in nekatere večje občine. V skladu s to ugotovitvijo bo treba to vrsto nalog pokrajin določiti z zakonom, s katerim bodo razmejene naloge pokrajin od nalog občin. Zaradi velike raznolikosti nalog in glede na zelo različne zmožnosti občin, predvsem mestnih občin, pa bo treba pokrajinam prepustiti, da posamezne naloge širšega pomena ob upoštevanju interesov občin in svojega prebivalstva opredelijo kot svoje naloge s 160 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) svojimi predpisi (Državni zbor RS, 2007a). Na tem področju bodo pokrajine izvajale vse tri temeljne funkcije javne uprave: regulatorno, pospeševalno in servisno. Naloge regionalnega pomena po svoji naravi niso lokalnega pomena, niso pa tudi državnega pomena; so vmesnega – regionalnega pomena. Naloge javne uprave so praviloma določene z zakonom (Državni zbor RS, 2007a). V Sloveniji je opravljena razmejitev med nalogami državnih upravnih sistemov in nalogami občinskih upravnih sistemov oziroma upravnih sistemov lokalnih skupnosti. S pokrajinami pa Slovenija uvaja v svojo upravno organizacijsko ureditev novi upravni sistem. Uvedba novega upravnega sistema nujno poseže v položaj obstoječih upravnih sistemov, saj se vsi upravni sistemi nahajajo na istem teritoriju in nanašajo na iste ljudi. V konkretnem primeru to pomeni, da bo uvedba pokrajin močno posegla v obstoječo teritorialno ureditev državne uprave ter v položaj občin. Glede na smo za ugotovitev nalog regionalnega pomena izdelali funkcionalno analizo državne uprave s poudarkom na njenih teritorialnih enotah ter funkcionalno analizo sedanjih občin. Na ta način smo dobili ustrezno podlago za umestitev pokrajin oziroma njihovih funkcij v celotni sistem družbenega upravljanja, saj bodo pokrajine večino funkcij črpale iz obstoječih funkcij države in občin. Funkcionalna analiza regulatorne funkcije je bila izvedena z analizo pravnih predpisov, saj mora imeti vsaka pristojnost ali naloga iz tega okvira neposredno podlago v državnem predpisu ali predpisu samoupravne lokalne skupnosti. Funkcionalna analiza servisne funkcije je zajela naloge in organiziranost funkcionalnih upravnih sistemov (storitev splošnega pomena) na državni in občinski ravni. Na podlagi te analize smo izoblikovali modele funkcionalnih upravnih sistemov na regionalni ravni. To pomeni, da smo določili, katere storitve splošnega pomena se bodo izvajale na pokrajinski ravni in kakšne bi lahko bile njihove organizacijske oblike. Podobno velja tudi za pospeševalno funkcijo. Analizirali smo vse vrste in oblike izvajanja pospeševalne dejavnosti na ravni države in na ravni samoupravnih lokalnih skupnosti, nato smo opredelili te dejavnosti in njihove organizacijske oblike na ravni pokrajine. Predlog Zakona o pokrajinah /ZPok/ tako opredeljuje področja, na katerih bodo z materialnimi zakoni za posamezna področja javnih nalog določene konkretne naloge regionalnega pomena v izvirni pristojnosti pokrajin. Delovna področja izvirnih nalog pokrajine so opredeljena na področjih regionalnega razvoja gospodarstva in energije, okolja, prostora, prometa, kmetijstva in gozdarstva, šolstva in športa, visokega šolstva in znanosti, področju kulture, zdravja, dela, družine in socialnih zadev, zaščite in reševanja (Državni zbor RS, 2007a). Zaradi navedenih nujnih postopkov je bila pri pripravi predloga Zakona o pokrajinah /ZPok/, v njegovih funkcionalnih sestavinah, izbrana postopnost. Predlog vsebuje torej splošno opredelitev nalog pokrajine oziroma področij, na katerih bodo te naloge opredeljene s področnimi zakoni. Skladno z navedenim je bila pripravljena celovita funkcionalna analiza veljavne zakonodaje z opredelitvijo lokalnih zadev širšega POKRAJINE V SLOVENIJI 161 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) pomena, nalog regionalnega pomena in državnih nalog, ki se lahko ob ustanovitvi prenesejo pokrajinam v izvajanje. Na podlagi izvedene funkcionalne analize je pripravljen katalog 'Pristojnosti in naloge pokrajin', ki omogoča pregled vseh pristojnosti in nalog ter opravil organov pokrajin s pregledom splošnih in posamičnih aktov ter aktov poslovanja pokrajine. Vsi zakoni, ki določajo oziroma bodo določali pristojnosti in naloge pokrajin so v katalogu razdeljeni v 10 osnovnih poglavij in v okviru teh v podpoglavja, kjer so razvrščeni posamezni predpisi. Pristojnosti in naloge so podane v kratkih povzetkih pravnih osnov oziroma členov, ki jih določajo, s predlogi sprememb in dopolnitev ter pojasnili 151 zakonov. Ključna funkcija pokrajin, ki jo opredeljuje poglavje, ki ureja konstituiranje pokrajin in začetek njihovega dela, je funkcija razvojnih regij in naloge izvajanja regionalne razvojne politike in usklajevanja trajnostnega razvoja na področju gospodarskega, socialnega, prostorskega, okoljskega, kulturnega razvoja in razvoja človeških virov. Posledica tega je, da bodo pokrajine takoj po konstituiranju začele opravljati nekatere naloge regionalnega pomena, širšega lokalnega pomena, kot tudi naloge, določene v veljavnih zakonih. Pokrajine kot upravni teritorialni sistemi imajo sebi lastne pristojnosti v zvezi z ustanavljanjem pravnih oseb javnega prava, izvajalcev negospodarskih storitev splošnega pomena ali dejavnosti, ki se izvajajo v javno korist. Te pristojnosti jim bodo dane z ustanovitvijo. Hkrati pa bodo nanje postopoma prenesene ustanoviteljske pravice, stvarno in finančno premoženje oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je država, in opravljajo storitve splošnega pomena na področjih, ki so ključnega pomena za kulturni in socialni razvoj ter razvoj človeških virov na regionalni ravni. S predlogom zakona je predvidena (postopna) odprava dvotirnega upravnega sistema, v okviru katerega državne naloge na lokalni ravni izvajajo upravne enote. Naloge slednjih bodo prenesene na pokrajinske uprave, ki bodo za zagotovitev teritorialne dostopnosti upravnih nalog ustanovile enote pokrajinske uprave na območju sedanjih upravnih enot. V okviru opravljanja posameznih nalog iz državne pristojnosti lahko pokrajina sprejema predpise, s kateri se ureja izvajanje take naloge, če je to z zakonom ali uredbo vlade določeno. Ti predpisi pokrajine imajo pravno naravo upravnega izvršilnega predpisa ali predpisa s posamičnim učinkom. S predlogom zakona so kot pokrajinski organi določeni pokrajinski svet, predsednik pokrajine, nadzorni odbor pokrajine in svet občin. Najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti pokrajine je pokrajinski svet. Izvršilni organ pokrajine je predsednik pokrajine. Razmerje med pokrajinskim svetom in predsednikom pokrajine je glede odgovornosti opredeljeno v skladu z drugim odstavkom 3. člena Evropske listine lokalne samouprave. Glede nekaterih vprašanj organizacije pokrajinskih organov se je bilo zaradi enotnosti ureditve primerno navezati na uporabo ureditve v zakonu, ki ureja 162 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) lokalno samoupravo in ki veljajo tudi za pokrajine. Za nadzor nad zakonitostjo dela organov pokrajine pa tudi na zakon, ki ureja državno upravo (Državni zbor RS, 2007a). Upravne naloge za pokrajino opravlja pokrajinska uprava, organizirana v pokrajinskih upravnih organih po resornem načelu glede na pokrajinske pristojnosti. Predstojništvo pokrajinske uprave je po zgledu občinske ureditve deljeno med predsednikom pokrajine (usmerjanje in nadzorstvo) ter direktorjem pokrajinske uprave, ki je uradnik na položaju in ga imenuje predsednik pokrajine (Državni zbor RS, 2007a). Predlog zakona zagotavlja pokrajini pravni status pravne osebe javnega prava in načeloma premoženjsko in finančno avtonomijo. To pomeni, da imajo pokrajine premoženje in lastne vire financiranja, s katerimi na podlagi pokrajinskega proračuna samostojno upravljajo. Lastni viri sredstev pokrajin za financiranje nalog iz izvirnega pokrajinskega delokroga morajo biti določeni z zakonom kot deljeni ali odstopljeni davki, takse ali druge obvezne dajatve tako, da bodo po vrsti, namenu in obsegu ustrezali nalogam in pristojnostim, ki bodo prešle v izvirno pokrajinsko pristojnost. Sistem financiranja pokrajin bo opredeljen s posebnim zakonom (Državni zbor RS, 2007a). S predlogom zakona so v skladu z načeli lokalne samouprave urejena razmerja med občinami in pokrajino, med državo in pokrajino ter zagotovljeno medsebojno sodelovanje med pokrajinami (Državni zbor RS, 2007a). Zaradi uvedbe pokrajin ne sme priti do povečevanja obsega javnega financiranja, temveč je v skladu z načelom koneksitete treba zagotoviti, da s prehodom ali prenosom nalog in pristojnosti v pokrajinsko pristojnost preidejo ali so preneseni tudi viri oziroma sredstva za financiranje teh nalog. V skladu s temi zahtevami so določbe o zagotovitvi kadrovskih, prostorskih in drugih pogojev za začetek dela pokrajin ter s prehodnimi določbami predvideno začasno financiranje pokrajin iz državnega proračuna, v skladu z zakonom, ki bo urejal izvrševanje državnega proračuna za prvo proračunsko leto. Na tem mestu moramo opomniti, da načelno obstajajo tri možnosti zakonske ureditve določitve pristojnosti pokrajine, in sicer:  ureditev v posebnem zakonu o določitvi nalog in pristojnosti pokrajine;  splošna ureditev v Zakonu o pokrajinah /ZPok/, ki bi okvirno opredeljevala naloge pokrajine;  splošna opredelitev nalog pokrajine v Zakonu o pokrajinah /ZPok/ in v prehodnih ter končnih določbah tega zakona določitev vsaj nekaterih konkretnih nalog, kot jih določajo veljavni zakoni (Državni zbor RS, 2007d). Glede na obseg predlaganih sprememb in dopolnitev zakonov prevladuje strokovno stališče, da je vsebinsko najprimernejša splošna opredelitev nalog pokrajine v Zakonu o POKRAJINE V SLOVENIJI 163 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) pokrajinah /ZPok/ in v prehodnih ter končnih določbah tega zakona določitev nekaterih konkretnih nalog, kot jih določajo veljavni zakoni, ki se bodo prenesle v izvajanje pokrajinam z začetkom njihovega delovanja. Ob navedenem pa se predlaga postopni prenos pristojnosti in nalog v izvajanje pokrajinam s spremembami in dopolnitvami področnih zakonov. 4 Ocena finančnih posledic sprejetja zakona Na podlagi predloga Zakona o financiranju pokrajin /ZFPok/ bo izvedena postopna prerazporeditev javnofinančnih sredstev med državo v sorazmerju s prenesenimi decentraliziranimi pristojnostmi. Področja nalog, ki bodo postopoma, v časovnem obdobju od ustanovitve pokrajin do leta 2030, s področnimi zakoni prenesena v pristojnost pokrajin, ureja predlog tega zakona. Pregled nalog s predlogi sprememb in dopolnitev 157 področnih zakonov je podan v katalogu 'Pristojnosti in naloge pokrajin', ki je priloga k temu zakonu. Okvirna ocena finančnih sredstev za financiranje nalog, ki se bodo prenesle na pokrajine do začetka delovanja pokrajin s 1.1.2024 je bila pripravljena izhajajoč iz ocene stroškov neposrednih uporabnikov državnega proračun in na podlagi predhodne analize področnih zakonov v zvezi s prenosom pristojnosti iz 9., 10. in 11. člena tega zakona, ocenjenih stroškov dela, materialnih stroškov, sredstev za razvojne programe, ter investicij. Z ustanovitvijo pokrajin in začetkom njigovega delovanja s 1.1.2024 se bo odpravil dvotirni upravni sistem s prezaposlitvijo javnih uslužbencev62 iz (58) upravnih enot na pokrajinske uprave in prenosom nalog, ki jih na lokalni ravni izvajajo upravne enote, v pristojnost pokrajin. Ocena finančnih posledic prenosa nalog upravnih enot na pokrajine izhaja iz predpostavke celotnega prenosa nalog upravnih enot na pokrajine. Za oceno finančnih posledic je bila uporabljena dejanska realizacija proračuna upravnih enot za leto 2019, ki je znašala 78.616.820 EUR (Ministrstvo za javno upravo, 2020), od tega za:  plače zaposlenih javnih uslužbencev 61.440.172 EUR (78,15%),  materialne stroške 8.021828 EUR (10,20%),  male investicije 389.155 (0,50%),  povračila škode (denarne odškodnine) izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva 1.752.844 EUR (2,23%),  vplačane tiskovine 6.999.572 (8,90%), 62 Na dan 31.12.2018 je bilo v 58 upravnih enotah zaposlenih 1.783 javnih uslužbencev (Ministrstvo za javno upravo, 2019). 164 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek)  drugo (odprodaja premoženja, sredstev odškodnin, sredstev najemnin) 13.249 EUR (0,02%). Za vzdrževanje nepremičnin potrebnih za delo upravnih enot in inšpekcijskih služb za so za leto 2019 znašali: Odhodki v letu 2019 Tekoče vzdrževanje Investicijsko vzdrževanje Inšpekcijske službe 111.904,35 € 10.839,65 € Upravne enote 389.155,00 € 3.162.601,57 € Skupaj 501.059,35 € 3.173.441,22 € Vir: Ministrstvo za javno upravo, 2020.37 Ob odpravi dvotirnega upravnega sistema s prenosom nalog upravnih enot na pokrajine se bodo s 1.1.2024 na pokrajine prenesle naloge neposredno povezane z izvajanjem zaščite, reševanja in pomoči v Izpostavah Uprave RS za zaščito in reševanje s prezaposlitvijo 62 javnih uslužbencev v pokrajinske uprave. Pri tem podatki zajemajo izvajanje strokovnih nalog izpostav, ki so lahko predmet prenosa na pokrajine in ne vključujejo centrov za obveščanje. Zneski tako zajemajo vse finančne vire, ki so neposredno povezani z izvajanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči na trinajstih (13) izpostavah Uprave RS za zaščito in reševanje, in sicer: Zap. št. Naziv podprograma in proračunske postavke FN 2020 Fn 2021 Pripravljenost za zaščito, reševanje in pomoč 1 Plače 1.260.000 € 1.340.000 € 2 Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje 70.000 € 80.000 € 3 Državne rezerve in oprema enot CZ 390.000 € 400.000 € 4 Gradenje in adaptacije 20.000 € 15.000 € 5 Usposabljanje in izobraževanje 50.000 € 50.000 € 6 Sredstva za operativno delovanje 17.000 € 19.000 € Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč 7 Komisije, enote in štabi civilne zaščite 750.000 € 800.000 € Skupaj: 2.557.000 € 2.704.000 € Vir: Ministrstvo za obrambo, 2020. Ob navedenem se bodo s 1.1.2023 na pokrajine prenesle pristojnosti naloge, in sicer:  v pristojnosti Direktorata za regionalni razvoj (ocenjena vrednost prenosa nalog s prezaposlitvijo zaposlenih znaša 1.800.000 €)  letni izdatki za delovanje regionalnih razvojnih agencij (ocenjena vrednost prenosa nalog znaša 1.200.000 €),  v pristojnosti Direktorata za internacionalizacijo podjetništva in tehnologije oz. javne agencije SPIRIT: o SPOT točke: splošno podjetniško svetovanje, ki ga izvaja okrog 60 svetovalcev (ocenjena vrednost prenosa nalog znaša 2.000.000 €), POKRAJINE V SLOVENIJI 165 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) o SIO – subjekti inovativnega okolja, ki jih je trenutno 20 (ocenjena vrednost prenosa nalog znaša 2.000.000 €) (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2020). Ocena finančnih posledic ustanovitve pokrajin z odpravo dvotirnega upravnega sistema in vzpostavitvijo pokrajinskih uprav na dan 31.1.2024 znaša 91.878.320,57 €. Ob navedenem se bodo s 1.1.2024 v pristojnost pokrajin prenesle naloge:  iz delovnega področja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, določene z: o Zakonom o tržni inšpekciji /ZTI/, o Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja /ZSRR-2/, o Zakonom o kontroli cen /ZKC/, o Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence /ZpomK-1/, o Zakonom o Poslovnem registru Slovenije /ZPRS-1/, o Zakonom o spodbujanju razvoja turizma /ZSRT-1/ in o Zakonom o podpornem okolju podjetništva. Ocena finančnih posledic prenosa navedenih nalog v pristojnost pokrajin znaša 70.000.000 € (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2020).  iz delovnega področja Ministrstva za okolje in prostor, določene z: o Zakonom o vodah /ZV-1/ (naloge, ki se navezujejo na izvajanje nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda). Ocenjena vrednost 14.100.000 €. S prenosom nalog se bo izvedla prezaposlitev zaposlenih, katerih stroški plač in materialni stroški znašajo 350.000 €. Skupna ocena finančnih posedic ustanovitve pokrajin z odpravo dvotirnega upravnega sistema in vzpostavitvijo pokrajinskih uprav ter prenosom nalog v pristojnost pokrajin na dan 1.1.2024 znaša 176.328.320,57 €. 5 Vpliv ustanovitve pokrajin na črpanje evropskih sredstev (Rok Pleterski Puharič) Glede na podatke, dostopne na spletni strani www.eu-skladi.si, je bilo Sloveniji v programskem obdobju 2007 – 2013 dodeljenih približno 4,1 milijarde EUR evropskih kohezijskih sredstev, pri čemer je bilo do sredine aprila 2014 pri Evropski komisiji upravičenih za 2,5 milijarde EUR izdatkov (Inside Europe, 2014), kar znaša približno 62% vseh razpoložljivih sredstev. Glede na podatke v letu 2020, je bilo za obdobje 2007 - 2013 po Evropski komisiji potrjenih za dobrih 4,2 milijarde EUR izdatkov, kar pomeni 102,8% vseh razpoložljivih evropskih kohezijskih sredstev (EU, Evropski strukturni in 166 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) investicijski skladi, 2020). V obdobju 2007 – 2013 je bila Slovenija uspešna pri črpanju evropskih sredstev, vendar pa je bilo njihovo črpanje neenakomerno, saj je bilo 38% evropskih kohezijskih sredstev počrpanih po letu 2013, ko se je programsko obdobje 2007 – 2013 že končalo oziroma se je že začelo novo programsko obdobje 2014 – 2020, kar vzpostavlja dvom v učinkovitost oziroma smotrnost uporabe počrpanih sredstev. V programskem obdobju 2014 – 2020 je bilo Sloveniji v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta dodeljenih 3,07 milijarde EUR (Evropska komisija, 2014) evropskih kohezijskih sredstev. Znesek izplačil iz državnega proračuna glede na podatke do 31.01.2020 znaša 1,11 milijarde EUR, t. j. približno 36% vseh razpoložljivih sredstev, na Evropsko komisijo pa je bilo posredovanih za 1,04 milijarde EUR zahtevkov za izplačilo iz proračuna Evropske unije, kar znaša 34% vseh razpoložljivih sredstev (EU, Evropski strukturni in investicijski skladi, 2020). Stopnja absorpcije evropskih kohezijskih sredstev ob izteku programskega obdobja 2014 – 2020 je v primerjavi s stopnjo absorpcije evropskih kohezijskih sredstev ob izteku programskega obdobja 2007 – 2013 precej nižja. Ostala evropska kohezijska sredstva v programskem obdobju 2014 – 2020, bo morala Slovenija počrpati do konca leta 2023 (skladno s pravilom n+3), po tem datumu pa bodo samodejno prenehale prevzete obveznosti (t.i. decommitment (Evropska komisija, 2020)) in preostalih sredstev ne bo več mogoče počrpati. Navedeno pomeni, da bo morala Slovenija v zgolj treh letih črpati več kot 60 % dodeljenih evropskih kohezijskih sredstev, v preteklih sedmih letih pa jih je uspela črpati le zgolj slabih 40 %, glede na težave pri pravočasnem sprejemanju strateških in izvedbenih (prostorskih) dokumentov za prihodnje programsko obdobje, pa je vprašljivo tudi uspešno črpanje sredstev v obdobju 2021 – 2027. Eden ključnih problemov neuspešnega oziroma neenakomernega črpanja evropskih kohezijskih sredstev sta nizka finančna absorpcijska sposobnost občin ne eni strani in na drugi odsotnost vizije (»policy making-a«) na državni ravni ter zato tudi na ravni lokalnih skupnosti. Z vidika finančne absorpcijske sposobnosti imajo predvsem manjše občine večje težave pri zagotavljanju zadostnih lastnih sredstev za sofinanciranje projektov, ki se financirajo iz evropskih skladov, pri čemer je ena izmed možnih rešitev pri izpeljavi večjih in finančno zahtevnejših projektov (kar se je sicer izvajalo že v programskem obdobju 2014 – 2020) večje povezovanje med občinami. Še večjo vlogo pa bi imela pri tem ustanovitev pokrajin. Treba je poudariti, da se vidik finančne absorpcijske sposobnosti občin in pa prostorsko ter razvojno načrtovanje na državni, regionalni in lokalni ravni močno prepleta. Leta 2002 je Zakon o urejanju prostora /ZUreP-1/ predvidel pripravo regionalnih zasnov prostorskega razvoja, Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ iz leta 2007 pa je predvidel pripravo regionalnega prostorskega načrta kot izvedbenega načrta na medobčinski ravni. Zakon o urejanju prostora /ZUreP-2/ je uvedel regionalne prostorske POKRAJINE V SLOVENIJI 167 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) plane in jih umestil na raven razvojnih regij, ter jih s tem postavil v isti okvir, kot ga ima regionalna politika v regionalnih razvojnih programih (Nared et al, 2019: 33). Zakon o urejanju prostora /ZUreP-2/ je napravil korak v pravo smer, s tem ko je prostorskemu načrtovanju dal večji poudarek z obvezno pripravo regionalnih prostorskih planov. Glede na dosedanje izkušnje se namreč predvsem v manjših občinah kažejo precejšnje kadrovske, organizacijske in finančne omejitve, ki preprečujejo uveljavljanje kakovostnih in učinkovitih prostorskih rešitev. Ob tem se še toliko bolj kaže vpliv pomanjkanja regionalne ravni, ki bi bila vmesni člen med državo in občino (Nared et al, 2019: 15-16). Fakultativnost občinskih prostorskih planov po Zakonu o urejanju prostora /ZUreP-2/ in s tem pomembnejša vloga regionalnih prostorskih planov govori v prid ustanovitvi institucionaliziranih pokrajin, saj je vprašljivo, če bodo razvojne regije sedaj, ko so na področju prostorskega načrtovanja pridobile še večjo veljavo in obenem tudi večjo odgovornost, kos vsem nalogam. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja /ZSRR-2/ v četrtem odstavku 13. člena določa, da morajo biti regionalni razvojni programi sprejeti najpozneje decembra pred letom, ko se konča prejšnje programsko obdobje. Ker se v letu 2020 zaključuje programsko leto 2014 – 2020, bi morale razvojne regije regionalne razvojne programe za programsko obdobje 2021 – 2027 sprejeti najkasneje do 31.12.2019, kar pa se ni zgodilo. Ob tem ni odveč poudariti, da je prišlo s strani razvojnih regij do zamud pri sprejemanju regionalnih razvojnih programov že za programsko obdobje 2014 – 2020. Omenjene dokumente je večina razvojnih regij sprejemala šele v drugi polovici leta 2015, ko se je programsko obdobje 2014 - 2020 že pričelo. Ker torej regionalni razvojni programi za obdobje 2021 – 2027 še niso sprejeti, tudi še ne morejo biti sklenjeni dogovori za razvoj regij, ki so dvostranski izvedbeni akti, s katerimi se uresničujejo regionalni razvojni programi (četrta alineja prvega odstavka 3. člena ZSRR-2). Sprejem vseh teh aktov se zdi še precej oddaljen, saj so podlaga za sprejem regionalnih razvojnih programov regionalni prostorski plani, le-ti pa še ne bodo kmalu sprejeti, saj Zakon o urejanju prostora /ZUreP-2/ v 274. členu določa, da se lahko regionalni prostorski plani za posamezno razvojno regijo sprejmejo najpozneje do 01.01.2023. Regionalne razvojne programe za programsko obdobje 2020 - 2027 bi bilo potrebno sprejeti čimprej, zato bi bilo potrebno, da se na ravni razvojnih regij čimprej sprejmejo strateška izhodišča, ki jih bodo sicer kasneje vsebovali regionalni prostorski plani. Če je prostorsko načrtovanje trenutno predvideno na treh ravneh, t.j. na ravni države (Strategija prostorskega razvoja Slovenije), na ravni razvojnih regij (regionalni prostorski plani) in na ravni posameznih občin (občinski prostorski plani, ki pa so fakultativni), je nujno oziroma vsaj primerno, da se poleg države in občin ustanovijo tudi pokrajine, kot vmesne stopnje, vsekakor z večjo veljavo in avtonomnostjo kot so to sedaj razvojne regije, ki so bolj ali manj ozemeljsko zaokrožene celote, v okviru katerih Statistični urad Republike Slovenije zbira statistične podatke. Regionalne obveznosti glede prostorskega in razvojnega načrtovanja, ki jih razvojnim regijam nalagata zlasti 168 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja /ZSRR-2/ in Zakon o urejanju prostora /ZUreP-2/, so prerasle njihove zmožnosti, zato je ustanovitev pokrajin nujna. Sedanje razvojne regije nimajo pravne osebnosti, nimajo lastnega premoženja in zato tudi ne morejo sklepati medsebojnih dogovorov, kot jih npr. lahko sklepajo občine. Ustanovitev pokrajin, ki bi imele pravno osebnost, bi imelo pozitiven vpliv na črpanje evropskih finančnih sredstev. Z medsebojnim sodelovanjem pokrajin bi se lahko financirali veliki oziroma največji projekti, ki bi presegali posamezno pokrajino oziroma sedaj razvojno regijo. Ustanovitev pokrajin bi tudi (finančno) razbremenila občine, katere bi lahko več svojega časa posvetile lokalnim nalogam in operacijam. Ker ni uzakonjenih pokrajin, se pogosto zgodi, da občine medsebojno tekmujejo (v razmerju do sosednjih občin), da bi bile bolj konkurenčne in privlačne za nove prebivalce in delovna mesta, zato pogosto investirajo v lastno infrastrukturo neodvisno od sosednjih občin. Na ta način je umestitev gospodarske, družbene in prometne infrastrukture neracionalna (Nared et al, 2019: 14), evropska sredstva pa se ne črpajo dovolj učinkovito. Ker so slovenske občine zelo raznolike (tako po velikosti, po številu prebivalcev, po finančnih sredstvih, itd.) in ker manjka institucionalizirana regionalna raven, prihaja do najrazličnejših težav pri izvajanju posameznih nalog regionalnega (ne občinskega!) pomena (javni promet, prostorsko načrtovanje, ravnanje z odpadki, naravne nesreče, itd.), ker so omenjene naloge premajhne, da bi se jih izvajalo na državni ravni, po drugi strani pa bremena ne bi zmogle (niti želele) posamezne občine, bi pa bile te naloge idealne za pokrajine (Nared et al, 2019). Posebno pozornost v povezavi z ustanovitvijo pokrajin je treba nameniti tudi realni in programski/projektni absorpcijski sposobnosti (Mrak & Wostner, 2005). Po Mraku in Wostnerju je realna absorpcijska sposobnost pomembna zlasti z vidika, da je treba dati v ospredje realne potrebe, ki jih ima posamezna država, regija oziroma občine, pri čemer je potrebno obseg realnih potreb zmanjšati na tiste, katerih zadovoljevanje spodbuja razvoj in kjer je utemeljena javna intervencija. Vidik programske/projektne absorpcijske sposobnosti pa je pomembna zato, ker predstavlja zmožnost države/regij/občin, da pripravijo kakovostne programe oziroma projekte, ki so potrebni za uspešno črpanje evropskih sredstev. Slovenija pri določanju realnih potreb ne upošteva dovolj lokalne oziroma regionalne ravni. V prihajajočem programskem obdobju 2021 – 2027 bi morala Slovenija opraviti natančno analizo potreb v posameznih pokrajinah ob sodelovanju z občinami, saj le-te najbolj poznajo lokalno problematiko. Ustanovitev pokrajin je nujna, saj so trenutno ravno razvojne regije tiste, ki so npr. v programskem obdobju 2014 – 2020, nič drugače pa ne bo niti v obdobju 2021 – 2027, zamujale s pripravo in sprejemanjem regionalnih razvojnih programov ter dogovorov za razvoj regij, t. j. s sprejemanjem razvojnih POKRAJINE V SLOVENIJI 169 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) dokumentov, ki so bistveni za uspešno in učinkovito črpanje evropskih sredstev. Čimprejšnja ustanovitev pokrajin bi torej prispevala k izboljšanju realne, finančne in programske/projektne absorpcijske sposobnosti Slovenije pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev, pozitivni rezultati ustanovitve pokrajin v povezavi s črpanjem evropskih kohezijskih sredstev pa bi lahko v najboljšem primeru bili vidni že v drugi polovici programskega obdobja 2021 – 2027. 6 Prilagojenost ureditve pravu evropske unije Predlog zakona ni povezan s pravom Evropske unije. 7 Primerjalna pravna ureditev v državah članicah evropske unije Upravno politični podsistemi na vmesni ravni, kot so regije, okrožja, departmaji v regionaliziranih in unitarnih državah Evropske unije sicer temeljijo na načelih, ki so združena v Evropski listini lokalne samouprave, vendar so v pravnem redu vsake od držav urejeni različno, ker so odvisni od siceršnje državne ureditve, sistema javne uprave, lokalne samouprave in javnih financ. Razlike med državami so na teh ravneh še bolj poudarjene kot na ravni občin. Države z oblikovanjem širših skupnosti in s prenosom funkcij v opravljanje teh skupnosti zasledujejo zelo različne cilje. Oblikovanje območij teh skupnosti pogosto temelji na zgodovinskih upravnih teritorializacijah, na etničnih, kulturnih in narodnostnih posebnostih. V novejšem času pa so najpomembnejši element oblikovanja regionalnih skupnosti razvojne zahteve in zmanjševanje regionalnih razlik. Vsi ti elementi močno vplivajo na razmerja med državno skupnostjo in regionalnimi skupnostmi ter njihovo avtonomijo (Državni zbor RS, 2007a). Za primerjalno pravni pregled smo izbrali tri države: Francijo, Nemčijo in Češko republiko. 7.1 Francija Francoski model lokalne samouprave je eden temeljnih v Evropi in je v preteklih stoletjih imel velik vpliv na razvoj lokalne samouprave v Evropskih državah. Upravno je Francija, z 65.856.609 prebivalci in 632.834 km2 površine, razdeljena na 16 regij (13 v kontinentalnem delu države), 99 departmajev (96 v kontinentalnem delu države) in 36.658 občin. Medtem ko so občine tradicionalno pristojne za funkcije registracijske pisarne, voline funkcije, socialne storitve, izobraževanje, vzdrževanje občinskih cest, razvojno in prostorsko načrtovanje ter javni red; so departmaji pristojni za socialne in zdravstvene storitve, urbani in infrastrukturni razvoj, izobraževanje, kulturo in dediščino ter varstvo okolja. Regije so pristojne za ekonomski in teritorialni razvoj in načrtovanje, 170 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) promet, izobraževanje in zaposlitvene programe, kulturo, gradnjo in vzdrževanje srednjih šol ter zdravstvo (The Council of European Municipalities and Regions, 2019). 7.2 Nemčija Nemčija je zvezna država z 80.780.000 prebivalci in 357.340 km2 površine, ki jo tvori 16 zveznih dežel. Lokalna samouprava ni enotno organizirana v vseh zveznih deželah. Na lokalni ravni je ustanovljenih 11.313 občin (Gemeinden), od katerih je 2.060 mest (Städte). Ob navedenem je na vmesni ravni organiziranih 295 okrajev (Kreise). Medtem ko so občine pristojne za prostorsko načrtovanje, občinske davke, javni red in mir, občinske ceste, javni prevoz, oskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadne vode, upravljanje z vodami, gasilsko službo, socialno pomoč in mlade, predšolsko vzgojo, gradnjo in vzdrževanje šol in pokopališko dejavnost; so okraji pristojni za gradnjo in vzdrževanje regionalnih cest, socialnih storitev in mladine, zbiranje in ravnanje s komunalnimi odpadki, zdravstveno varstvo, varnost hrane, varovanje narave in okolja, zunanje zadeve, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in javni transport. Zvezne dežele pa so pristojne za zakonodajo, javno upravo, policijo, domovinsko varnost, davke, pravosodje, kulturo, univerzitetno izobraževanje, izobraževanje, okolje ter nadzor nad lokalno samoupravo (The Council of European Municipalities and Regions, 2019). 7.3 Češka republika Češka republika je unitarna država z 10.512.14 prebivalci in 78.867 km2 površine. Na lokalni ravni je ustanovljenih 6.258 občin in 14 regij. Medtem ko so občine pristojne za lokalni razvoj, upravljanje z kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, občinsko policijo, oskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadne vode, ravnanje z gospodinjskimi odpadki, primarno šolstvo, stanovanjsko politiko, socialne storitve, prostorsko načrtovanje in javni prevoz; so regije pristojne za sekundarno šolstvo, cestno infrastrukturo, socialne storitve, varstvo okolja, javni prevoz, regionalni razvoj in zdravstveno varstvo (The Council of European Municipalities and Regions, 2019). 8 Druge posledice sprejema predloga zakona V skladu s sprejetim zakonom bo treba spremeniti in dopolniti vse tiste posebne zakone, ki urejajo področja, na katerih bodo določene pristojnosti prevzele pokrajine. Hkrati bo treba uskladiti sistemske zakone s področja javnih financ, javnih uslužbencev, plač v javnem sektorju in druge predpise, ki urejajo delovanje organov javne uprave. POKRAJINE V SLOVENIJI 171 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) 9 Besedilo členov z obrazložitvami ZAKON O POKRAJINAH /ZPok/63 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina zakona) Ta zakon ureja pravni status pokrajine, področja nalog pokrajine, organizacijo pokrajine, sodelovanje prebivalcev pri odločanju, pokrajinsko upravo, načela urejanja financiranja pokrajin, statut pokrajine in pokrajinske predpise, sodelovanje pokrajine z občinami, državnimi organi in medsebojno sodelovanje pokrajin, postopek spremembe imena, sedeža in območja pokrajine, naloge pokrajine ter druge zadeve, pomembne za začetek dela pokrajin. Obrazložitev: Z besedilom je določena vsebina zakona. 2. člen (konstitutivni elementi in simboli pokrajine) (1) Z zakonom o ustanovitvi pokrajine so določeni območje, ime in sedež pokrajine ter število članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član) prvega pokrajinskega sveta. (2) Pokrajina ima pravico do uporabe lastnega grba, zastave in žiga, ki jih določi s svojim predpisom v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo. Obrazložitev: Z besedilom je določena vsebina zakona o ustanovitvi pokrajin ter pravica do uporabe lastnega grba, zastave in žiga, ki jih določi pokrajina samostojno s svojim predpisom in v skladu z 10. členom Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/. Slednji določa, da imajo samoupravne lokalne skupnosti pravico do uporabe lastnega grba in zastave. Grb in zastava se morata razlikovati od grba in zastave Republike Slovenije, tujih držav in narodov ter drugih samoupravnih lokalnih skupnosti. Grb in zastavo določi samoupravna lokalna skupnost s predpisom. Samoupravne lokalne skupnosti uporabljajo žig, ki mora vsebovati označbo in ime samoupravne lokalne skupnosti. 63 Na podlagi sklepa Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesne skupine lokalnih interesov Državnega sveta RS št. 003-03-1/2019/126 z dne 13.11.2019 temelji osnutek Zakona o pokrajinah /ZPok/ na predlogu Zakona o pokrajinah, EVA: 2005-1536-0019, Ljubljana 24.5.2007. 172 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) 3. člen (pokrajinska samouprava) (1) Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki samostojno v skladu z ustavo in zakonom ureja in opravlja zadeve iz svoje pristojnosti v korist prebivalk in prebivalcev pokrajine (v nadaljnjem besedilu: prebivalci). (2) Pokrajinsko samoupravo uresničuje pokrajinski svet, ki ga sestavljajo članice in člani (v nadaljnjem besedilu: član), izvoljeni na podlagi splošne in enake volilne pravice, drugi pokrajinski organi ter prebivalci pokrajine na načine neposrednega sodelovanja pri sprejemanju odločitev v pokrajini, določene z zakonom. Obrazložitev: Z določilom prvega odstavka se konkretizirajo določila prvega odstavka 143. člena Ustave RS, ki določa, da je pokrajina samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena. Z besedilom drugega odstavka se upoštevaje določila 3. člena Evropske listine lokalne samouprave določa način uresničevanja pokrajinske samouprave. Skladno z določili 3. člena Evropske listine lokalne samouprave lokalna samouprava označuje pravico in sposobnost lokalnih oblasti, da v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist lokalnega prebivalstva. To pravico uresničujejo sveti ali skupščine, ki jih sestavljajo člani, izvoljeni s svobodnim in tajnim glasovanjem na podlagi neposredne, enakopravne in splošne volilne pravice, in imajo lahko izvršilne organe, ki so jim odgovorni. Te določbe na noben način ne vplivajo na reševanje zadev tudi na zborih državljanov, referendumih ali na kakšni drugi obliki neposredne udeležbe državljanov, kjer to dopušča zakon. 4. člen (statut in predpisi pokrajine) (1) Pokrajina ima svoj statut. (2) Pokrajina ureja zadeve iz svoje pristojnosti s svojimi predpisi. (3) Statut in drugi predpisi pokrajine se objavijo v uradnem glasilu, ki ga določa statut pokrajine, če za posamezne predpise zakon ne določa drugače. Predpisi, s katerimi pokrajina ureja zadeve iz prenesene pristojnosti države, se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Obrazložitev: Z besedilom se določa pravica pokrajine do urejanja zadev iz njene pristojnosti s predpisi pokrajine. Temeljni akt pokrajine je statut. Vsi predpisi pokrajine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga pokrajina določi s svojim statutom, predpisi, s katerimi pokrajina ureja zadeve iz prenesene državne pristojnosti pa v Uradnem listu Republike Slovenije. Navedena določila so oblikovana v skladu z določili drugega POKRAJINE V SLOVENIJI 173 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) odstavka 154. člena Ustave RS, ki določa, da se državni predpisi objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo. 5. člen (pravna osebnost) (1) Pokrajina je pravna oseba javnega prava. (2) Pokrajino zastopa predsednica oziroma predsednik pokrajine (v nadaljnjem besedilu: predsednik pokrajine). Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da je pokrajina pravna oseba javnega prava, ki jo zastopa predsednik pokrajine. 6. člen (naloge pokrajine) (1) Pokrajina samostojno opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena v korist svojega prebivalstva. (2) Pokrajina opravlja tudi posamezne naloge iz državne pristojnosti, katerih opravljanje je nanjo prenesla država z zakonom in zagotovila finančna sredstva za njihovo izvajanje.64 Obrazložitev: Z besedilom so, upoštevaje določila prvega odstavka 143. člena Ustave RS, ki določa, da je pokrajina samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena, določene vrste nalog, za katere je pristojna pokrajina. 7. člen (varstvo pokrajinske samouprave) (1) Pokrajina ima pravico do varstva lokalne samouprave v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo. (2) Državni zbor mora pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo tičejo koristi pokrajin, pridobiti njihovo mnenje. Če se predpis nanaša na posamezno pokrajino in posega v njene koristi, jo je potrebno seznaniti z namenom takšnega predpisa pred njegovim sprejemom. 64 Občina Krško je predlagala dopolnitev drugega odstavka 6. člena osnutka Zakona o pokrajinah /ZPok/ na način, da se v drugem odstavku za piko doda besedna zveza »in zagotovila finančna sredstva za njihovo izvajanje«. V kolikor država z zakonom prenese opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti na pokrajine, je nujno, da za njihovo izvajanje zagotovi tudi ustrezna finančna sredstva, kar je potrebno opredeliti tudi v samem zakonu, s katerem se posamezna naloga prenese na pokrajino (mnenje št. 031-1/2019-O300 z dne 12.5.2021). 174 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) (3) Vlada mora pred sprejetjem predlogov zakonov oziroma preden jih predloži državnemu zboru v sprejem in pred sprejetjem drugih predpisov iz svoje pristojnosti, ki zadevajo pristojnosti, delovanje in financiranje pokrajin, zagotoviti ustrezno sodelovanje65 združenja pokrajin. (4) Določbe iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi kadar posamezen minister sprejema predpis iz svoje pristojnosti. (5) Sprejeti predpis iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne sme biti v nasprotju z mnenjem, ki ga je podala pokrajina ali združenje pokrajin.66 Obrazložitev: Z besedilom je določena pravica pokrajine do varstva lokalne samouprave. Na tem mestu moramo opomniti, da imajo lokalne oblasti, v skladu z določili 11. člena Evropske listine lokalne samouprave pravico do sodnega varstva, da zagotovijo prosto izvajanje svojih pooblastil in spoštovanje takih načel lokalne samouprave, kot je zapisano v ustavi ali domači zakonodaji. Varstvo lokalne samouprave ureja veljavni Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ v 91., 92. in 93. členu hkrati za občine in pokrajine oziroma za vse samoupravne lokalne skupnosti. Občina in pokrajina lahko vlagata zahteve za presojo ustavnosti državnih predpisov, s katerimi se posega v njun ustavni položaj in pravice, v upravnem sporu lahko izpodbijata konkretne upravne akte in ukrepe nadzora nad zakonitostjo, strokovnostjo in primernostjo ter imata v posameznem upravnem postopku lahko položaj stranke, če menita, da bi bile lahko prizadete njune pravice in koristi. Do pokrajine kot samoupravne lokalne skupnosti imajo državni organi dolžnosti obveščanja in sodelovanja s pokrajinami v okviru regulatorne funkcije. Tako mora državni zbor pred sprejetjem zakonov, ki se nanašajo na koristi pokrajin, pridobiti njihovo mnenje, vlada in posamezni ministri pa zagotoviti ustrezno sodelovanje pri pripravi predlogov zakonov in svojih predpisov. 8. člen (narodni skupnosti in romska skupnost) (1) Pokrajina, ki vključuje občine, na območju katerih živi avtohtona italijanska ali madžarska narodna skupnost ter avtohtona romska skupnost67, uresničuje pravice 65 Občina Krško predlaga, da se beseda »sodelovanje« nadomesti z besedo »mnenje«. Občina meni da mora Vlada RS pred sprejetjem predlogov zakonov oz. predenj jih predloži državnemu zboru v sprejem in pred sprejemom drugih predpisov iz svoje pristojnosti, ki zadevajo pristojnosti, delovanje in financiranje pokrajin, zagotoviti oz. pridobiti ustrezno mnenje zdruzenja pokrajin. Samo sodelovanje z združenjem pokrajin namrec ni zadostna varovalka, da bo pridobljen konsenz pokrajine (mnenje št. 031-1/2019-O300 z dne 12.5.2021). 66 Besedilo je oblikovano na poglagi predloga Občine Brežice za dopolnitev 7. člena osnutka Zakona o pokrajinah /ZPok/ s petim odstavkom, ki se glasi: »(5) Sprejeti predpis iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne sme biti v nasprotju z mnenjem, ki ga je podala pokrajina ali združenje pokrajin.« POKRAJINE V SLOVENIJI 175 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ter avtohtone romske skupnosti v skladu z ustavo in zakonom. (2) Pokrajina iz prejšnjega odstavka tega člena v okviru svojih pristojnosti sprejema programe in ukrepe ter skrbi za zagotavljanje uresničevanja posebnih pravic avtohtone narodne skupnosti ter avtohtone romske skupnosti. Obrazložitev: Z besedilom se pokrajini nalaga uresničevanje z ustavo in zakonom določenih pravic italijanske ali madžarske narodne skupnosti in pravic avtohtone romske skupnosti. Te pravice pokrajina uresničuje v okviru svojih pristojnosti. 2 Področja nalog pokrajine 9. člen (lokalne zadeve širšega pomena)68 (1) Pokrajina kot izvirne naloge samostojno opravlja lokalne zadeve širšega pomena, ki jih določi s svojim predpisom ali so določene z zakonom in so skupne območjem več občin. (2) Lokalne zadeve širšega pomena so zlasti naloge:  zagotavljanja storitev splošnega pokrajinskega pomena,  z zakonom določenih nalog občin ter storitev splošnega pomena, ki so skupne območjem več občin. (3) S predpisom, s katerim se določijo naloge iz druge alineje prejšnjega odstavka tega člena, se določijo občine, na območje katerih se naloge nanašajo, če občine s tem soglašajo. 67 Občina Krško meni da ni potrebe, da ima avtohtona romska skupnost v pokrajinskem svetu svojega predstavnika, saj ima le-ta svoje predstavnike v vsakem občinskem svetu na ravni občin, kjer prebivajo avtohtone romske skupnosti. V kolikor pa se taksna ureditev obdrži, predlaga, da se le-ta omeji na stevilo pripadnikov romske skupnosti in naj ima predstavnika romske skupnosti tisti pokrajinski svet, kjer živi najmanj 3000 pripadnikov romske skupnosti (mnenje št. 031-1/2019-O300 z dne 12.5.2021). 68 Občina Brežice (mnenje št. 3502-21/2021-22 z dne 15.6.2021) predlaga, da se 9. člen spremeni tako, da se glasi: »9. člen (1) (1) Pokrajina kot izvirne naloge samostojno opravlja lokalne zadeve širšega pomena. Lokalne zadeve širšega pomena sotiste naloge občin in storitve skupnega pomena, ki so skupne več območjem občin in ki jih na pokrajino prenesejo občine. (2) V aktu o prenosu obveznosti občine določijo tudi premoženje, ki se zaradi opravljanja nalog iz prvega odstavka prenese na pokrajine in način financiranja nalog iz prvega odstavka tega člena. (3) V primeru, da pokrajina preneha opravljati naloge iz prvega odstavka tega člena, je dolžna občinam vrniti vse premoženje, ki ga je pridobila iz naslova opravljanja lokalnih zadev širšega pomena.« 176 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Obrazložitev: Lokalne zadeve širšega pomena so v skladu z ustavo v izvirni pristojnosti pokrajine. Določi jih pokrajina s svojim predpisom, ali pa so določene z zakonom. Pomembno pa je, da gre za lokalne zadeve, skupne območjem več občin. Zlasti gre za zagotavljanje storitev splošnega pomena, gospodarskih in negospodarskih, za območje cele pokrajine ali za območje več občin v pokrajini, pa tudi nalog, ki jih zakon opredeljuje kot naloge samoupravnih lokalnih skupnosti, torej pokrajin in občin, nanašajo pa se na območje več občin v pokrajini. Pri teh nalogah je pomembna razmejitev pristojnosti med občinami in pokrajino. Razmejitev je mogoče opraviti z zakonom, kjer taka razmejitev glede na velike razlike v velikosti, zmogljivostih in interesih občin predvsem pa mestnih občin v pokrajini ni smiselna, pa zakon prepušča razmejitev samostojni odločitvi pokrajine. S tem je na ravni celotne države sicer dopuščena asimetrija opravljanja posameznih nalog občin in pokrajin, kar pa je v skladu z raznovrstnostjo potreb in interesov prebivalcev posameznih območij ter zmožnostmi občin. 10. člen (naloge regionalnega pomena) Pokrajina kot izvirne naloge opravlja z zakonom določene naloge regionalnega pomena, in sicer: 1. pripravlja in sprejema dolgoročne strateške razvojne dokumente za pospeševanje razvojne odličnosti na ekonomskem, okoljskem in socialnem področju ter določa cilje regionalnega razvoja in zagotavlja skladen razvoj celotnega območja pokrajine in zagotavlja koherentnost oblikovanja regionalnih razvojnih politik s Strategijo razvoja Slovenije, sprejema regionalni razvojni program in ukrepe za izvajanje regionalnega razvojnega programa; 2. pripravlja in sprejema regionalne prostorske akte kot podlage za pripravo izvedbenih dokumentov na lokalni ravni; 3. sprejema načrte razvoja prometnega sistema v pokrajini in izvaja programe ukrepov na področju cestnega prometa, gradi in vzdržuje pokrajinske ceste, določa prometno ureditev na pokrajinskih cestah in površinah za mirujoči promet pokrajinskega pomena, izvaja naloge preventive in vzgoje v cestnem prometu, ter ureja plovbo na celinskih vodah; 4. načrtuje politiko in sprejema programe za pospeševanje gospodarskega razvoja, razvoja turizma in zagotavlja izvajanje ukrepov za spodbujanje podjetništva in turizma; 5. sprejema energetski koncept pokrajine, koordinira lokalne energetske koncepte in izvaja programe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije ter ustanavlja regijske lokalne energetske agencije skupaj z državo in lokalnimi skupnostmi; 6. sodeluje pri načrtovanju strukturne kmetijske politike in izvaja ukrepe državnih pomoči regionalnega pomena ter sodeluje pri pripravi programa za razvoj podeželja in ribištva; POKRAJINE V SLOVENIJI 177 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) 7. sprejema stanovanjski program za izvajanje stanovanjske politike regionalnega pomena, zagotavlja sredstva za graditev, pridobitev in oddajanje neprofitnih stanovanj in stanovanjskih stavb; 8. izvaja zemljiško politiko regionalnega pomena; 9. sprejema in izvaja programe varstva okolja, varstva naravnih vrednot in programe upravljanja voda za izvajanje storitev upravljanja voda ter sprejema ukrepe varstva okolja; 10. sprejema programe razvoja visokega šolstva in raziskav regionalnega pomena ter ustanavlja regionalne znanstvene in izobraževalne institucije; 11. sprejema in izvaja regionalne programe razvoja šolstva in športa ter na posameznih področjih vzgoje in izobraževanja ter športa določa izvajalcev programov, ustanavlja in financira vzgojne izobraževalne zavode ter zavode s področja športa; 12. sprejema in izvaja program zdravstvenega varstva, ustanavlja javne bolnišnice regionalnega pomena in zagotavlja njihovo mrežo na območju pokrajine, sprejema programe na področju preprečevanja uporabe prepovedanih drog in obravnave uživalcev prepovedanih drog, programe njihovega zdravljenja in socialne rehabilitacije, zagotavlja izvajanje ukrepov na področju javnega zdravja, usklajuje nujno medicinsko pomoč, zagotavlja izvajanje specialističnega zdravljenja, ustanovi svet za zdravje in zavod za zdravstveno varstvo; 13. načrtuje in organizira socialnovarstvene storitve in programe s področja dela, družine in socialnega varstva; 14. sprejema programe razvoja kulturnih dejavnosti in izvaja ukrepe za zagotavljanje javnega interesa za kulturo, zagotavlja naloge območnih knjižnic, regionalne naloge sklada za kulturne dejavnosti in ustanavlja javne zavode na področju kulture (pokrajinski arhivi, muzeji in galerije, poklicna gledališča, restavratorska središča, zavod za upravljanje dediščine in kulturnih spomenikov ter za upravljanje javne kulturne infrastrukture); 15. sprejema programe in izvaja ukrepe zaščite in reševanja, usmerja osebno in vzajemno zaščito z organiziranjem svetovalne službe, določa posebne ukrepe varstva pred požarom ter razglaša povečano požarno ogroženost in zagotavlja prenos opozoril, napotil ali prepovedi prebivalstvu med povečano požarno ogroženostjo in ob velikih požarih, organizira, opremlja in vodi sile za zaščito, ocenjuje ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč na območju pokrajine ter načrtuje izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter ocenjuje škodo, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, sprejme z zakonom določene ukrepe za varstvo pred utopitvami; 16. ureja in opravlja druge naloge regionalnega pomena, ki se določijo z zakonom. Obrazložitev: Z besedilom so določene naloge regionalnega pomena, za katere je izvirno pristojna pokrajina. 178 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) 11. člen (prenesene državne naloge) (1) Pokrajina izvršuje naloge iz državne pristojnosti, ki se določijo z zakonom, in se nanašajo na upravne naloge s področja gospodarstva, turizma in gostinstva, kmetijstva, razlastitev in služnosti v javnem interesu, upravnih dovoljenj za poseganje v prostor, graditev in uporabo zgrajenih objektov ter vodenja registrov na stanovanjskem področju. (2) Pokrajina opravlja naloge inšpekcijskega nadzora iz državne pristojnosti in sicer naloge:  gradbenih inšpektorjev po zakonu, ki ureja gradnjo,  inšpektorjev za okolje in naravo po zakonih, ki urejajo varstvo okolja, varstvo voda, ohranjanje narave in ravnanja z genetsko spremenjenimi organizmi,  tržnih inšpektorjev po zakonih, ki urejajo varstvo potrošnikov, potrošniške kreditov, splošno varnost proizvodov in tehnične zahteve za proizvode in o ugotavljanju skladnosti,  inšpektorjev nadzora delovnih razmerij po zakonih, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanja doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju ter stavke,  inšpektorjev nadzora varnosti in zdravja pri delu po zakonih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, omejevanje uporabe tobačnih izdelkov in omejevanje porabe alkohola,  inšpektorjev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po zakonih, ki urejajo kmetijstvo, živinorejo, kmetijska zemljišča, semenski material kmetijskih rastlin, varstvo novih sort rastlin, fitofarmacevtska sredstva, mineralna gnojila, gensko spremenjene organizme, zdravstveno varstvo rastlin, semenski material kmetijskih rastlin, gozdove, gozdni reprodukcijski material, ohranjanje narave, varstvo okolja, zaščito živali, lovstvo in divjad, morsko ribištvo, sladkovodno ribištvo, veterinarskih merilih skladnosti, krmo, ionizirajoče sevanje, vino in druge proizvode iz grozdja in vino,  inšpektorjev za ceste po zakonu, ki ureja javne ceste, in zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa. (3) Pokrajina opravlja naloge iz državne pristojnosti, ki ji jih z zakonom prenese država v izvrševanje. (4) Če je tako določeno z zakonom, lahko pokrajina podrobneje ureja opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti s svojimi predpisi. (5) Z zakonom ali uredbo se lahko določi, da pokrajine opravljajo posamezne prenesene naloge iz državne pristojnosti za območje vse države. (6) Pokrajina mora zagotoviti opravljanje prenesenih nalog iz državne pristojnosti na način, s katerim se za prebivalce ne bo zmanjšala dostopnost do upravnih storitev. POKRAJINE V SLOVENIJI 179 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da pokrajina izvršuje naloge iz državne pristojnosti, ki se določijo z zakonom in se nanašajo na upravne naloge s področja gospodarstva, turizma in gostinstva, kmetijstva, razlastitev in služnosti v javnem interesu, upravnih dovoljenj za poseganje v prostor, graditev in uporabo zgrajenih objektov ter vodenja registrov na stanovanjskem področju. Ob navedenem bo pokrajina opravljala naloge inšpekcijskega nadzora iz državne pristojnosti. Na pokrajine se bo z zakonom preneslo izvajanje nalog, ki jih opravljajo upravne enote na območju pokrajine. V okviru prenesenih nalog iz državne pristojnosti lahko pokrajina sprejema predpise, če je tako določeno z zakonom ali uredbo vlade. V tem primeru gre za upravne izvršilne predpise, s katerimi se podrobneje ureja izvajanje zakona ali uredbe. V posameznih zadevah, če bo tako določeno z zakonom ali uredbo vlade, bodo pokrajine, enako kot to že velja za upravne enote, pristojne za odločanje o upravnih stvareh na zahtevo stranke na območju vse države. V zadnjem odstavku je poudarjena dolžnost pokrajin, da pri organizaciji opravljanja prenesenih nalog zagotovijo, da se dostopnost upravnih storitev za državljane ne bo poslabšala v primerjavi s sedanjim stanjem. 3 Organi pokrajine 12. člen (organi pokrajine) Organi pokrajine so pokrajinski svet, predsednik pokrajine, nadzorni odbor pokrajine in svet občin. Obrazložitev: Z besedilom so določeni organi pokrajine. 3.1 Pokrajinski svet 13. člen (sestava pokrajinskega sveta)69 (1) Pokrajinski svet ima od 25 do 45 članov.70 (2) Število članov pokrajinskega sveta se določi s statutom pokrajine glede na število prebivalcev pokrajine, tako da ima v pokrajini: 71 69 Občina Dobrepolje predlaga ureditev, po kateri bi bilo število članov pokrajinskega sveta odvisno od števila vključenih občin, pri čemer morajo biti zastopane vse občine. 70 Občina Krško je predlagala spremembo prvega odstavka 13. člena, ki naj se glasi: »(1) Pokrajinski svet ima od 25 do 45 članov.« 71 Besedilo je oblikovano na podlagi naslednjih predlogov, in sicer:  Občine Črna na Koroškem, ki je predlagala opredelitev števila članov pokrajinskega sveta v pokrajini z manj kot 100.000 prebivalci (sorazmerno s številom prebivalcev) (mnenje št. 031-0001/2021). 180 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek)  do 100.000 prebivalcev od 25 do 30 članov,  od 100.001 do 160.000 prebivalcev od 31 do 35 članov,  od 160.001 do 220.000 prebivalcev od 36 do 40 članov,  nad 220.000 prebivalcev od 41 do 45 članov. (3) V pokrajini, na območju katere živi avtohtona italijanska ali madžarska skupnost ter avtohtona romska skupnost, ima narodna skupnost in avtohtona romska skupnost v pokrajinskem svetu najmanj enega predstavnika. Število članov pokrajinskega sveta, predstavnikov narodne skupnosti in predstavnikov avtohtone romske skupnosti določi statut pokrajine.72 Obrazložitev: Z besedilom je določena sestava pokrajinskega sveta, in sicer tako, da določa razpon števila članov pokrajinskega sveta. Število članov posamezne pokrajine se določi glede na število prebivalcev pokrajine z njenim statutom. S statutom se določi tudi število članov sveta, predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter avtohtono naseljene romske skupnosti. 14. člen (pristojnost pokrajinskega sveta) (1) Pokrajinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti pokrajine.  Občine Prevalje, ki je predlagala opredelitev števila članov pokrajnskega sveta v pokrajini z manj kot 100.000 prebivalci (sorazmerno s številom prebivalcev) (mnenje št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021).  Občine Ravne na Koroškem ki je predlagala opredelitev števila članov pokrajinskega sveta v pokrajini z manj kot 100.000 prebivalci (sorazmerno s številom prebivalcev) (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 30.6.2021).  Občine Vuzenica, ki je predlagala opredelitev števila članov pokrajnskega sveta v pokrajini z manj kot 100.000 prebivalci (sorazmerno s številom prebivalcev) (mnenje št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021).  Občine Krško, ki je predlagala dopolnitev 4. člena Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ na način, da se v prvi odstavek doda alineja, ki se glasi: » - od 70.000 do 100.000 prebivalcev od 25 do 30 članov,« (mnenje št. 031-1/2019-O300 z dne 12.5.2021).  Občine Brežice, ki je predlagala spremembo prve alineje prvega odstavka 4. člena tako, da se glasi: » - do 160.000 prebivalcev od 31 do 35 članov,« (mnenje št. 3502-21/2021-22 z dne 15.6.2021).  Mestne občine Ptuj, ki je predlagala dopolnitev prvega odstavka 4. člena na način, da se doda nova prva alineja, ki se glasi: » - od 80.000 do 99.999 prebivalcev od 26 do 30 članov) (mnenje št. 007-1/2020-131 z dne 25.1.2021. Občina Železniki predlaga zmanjšanje števila članov pokrajinskega sveta na način, da ima vsaka občina enega predstavnika v pokrajinskem svetu (mnenje št. 900-1/2021-013 z dne 19.2.2021). 72 Občina Krško meni da ni potrebe, da ima avtohtona romska skupnost v pokrajinskem svetu svojega predstavnika, saj ima le-ta svoje predstavnike v vsakem občinskem svetu na ravni občin, kjer prebivajo avtohtone romske skupnosti. V kolikor pa se taksna ureditev obdrži, predlaga, da se le-ta omeji na stevilo pripadnikov romske skupnosti in naj ima predstavnika romske skupnosti tisti pokrajinski svet, kjer živi najmanj 3000 pripadnikov romske skupnosti (mnenje št. 031-1/2019-O300 z dne 12.5.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 181 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) (2) Pokrajinski svet:  sprejema statut pokrajine in poslovnik pokrajinskega sveta,  sprejema proračun pokrajine in zaključni račun proračuna pokrajine,  sprejema programe razvoja pokrajine in prostorske akte pokrajine,  sprejema odloke, druge predpise in splošne akte pokrajine,  uresničuje ustanoviteljske pravice pokrajine v razmerju do pravnih oseb javnega prava ter drugih pravnih oseb, ki jih je ustanovila pokrajina, če zakon ne določa drugače,  voli in razrešuje člane nadzornega odbora pokrajine ter člane komisij in odborov pokrajinskega sveta,  voli in razrešuje podpredsednice oziroma podpredsednike pokrajine (v nadaljnjem besedilu: podpredsednik pokrajine),  voli predstavnice oziroma predstavnike v razvojni svet kohezijske regije,  nadzoruje delo predsednika pokrajine glede izvajanja pokrajinskih predpisov in svojih odločitev,  določi organizacijo in delovno področje pokrajinske uprave ter nadzoruje njeno delo,  obravnava in sprejema poročila, sklepe, ukrepe in posebne akte o uresničevanju posebnih pravic italijanske ali madžarske narodne skupnosti in pravic avtohtone romske skupnosti ter s posebnimi akti ureja vprašanja, ki zadevajo uresničevanje pravic in financiranje avtohtonih narodnih skupnosti in avtohtone romske skupnosti,  odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in statut pokrajine. (3) Pokrajinski svet odloča tudi o na pokrajino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug organ pokrajine. Obrazložitev: Z besedilom so določene pristojnosti pokrajinskega sveta. Pokrajinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti pokrajine. Njegove pristojnosti so predvsem regulatorne (sprejema statut, proračun, predpise, programe razvoja, prostorske akte), volilna (voli člane nadzornega odbora pokrajine), upravljavska (uresničuje ustanoviteljske pravice v pravnih osebah, ki jih je ustanovila pokrajina) in nadzorna. 182 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) 15. člen (volitve v pokrajinski svet)73 (1) Člane pokrajinskega sveta volijo volivke in volivci (v nadaljnjem besedilu: volivec) z območja pokrajine na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem za mandatno dobo štirih let. (2) Mandatna doba članov pokrajinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov pokrajinskega sveta, traja pa do prve seje novo izvoljenega pokrajinskega sveta. (3) Do prve seje novo izvoljenega pokrajinskega sveta traja tudi:  mandatna doba članov pokrajinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega pokrajinskega sveta, ali odstopu večine članov pokrajinskega sveta,  mandatna doba članov pokrajinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v pokrajinske svete. (2) Volitve v pokrajinski svet ureja zakon, ki ureja lokalne volitve. Obrazložitev: Z besedilom so določene volitve članov pokrajinskega sveta, ki se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve. Člani pokrajinskega sveta se volijo za mandatno dobo štirih let. 16. člen (konstituiranje pokrajinskega sveta) (1) Pokrajinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjena več kot polovica mandatov članov sveta. (2) Zaradi priprave dnevnega reda prve seje, predlogov za imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter predlogov za izvolitev članov nadzornega odbora pokrajine skliče prejšnji predsednik pokrajine, najpozneje deset dni po volitvah, začasne vodje svetniških skupin pokrajinskega sveta. Prvo sejo novoizvoljenega pokrajinskega sveta skliče prejšnji predsednik pokrajine v 20 dneh po izvolitvi članov pokrajinskega sveta. (3) Prvo sejo pokrajinskega sveta vodi njegov najstarejši član. Na njegov predlog lahko pokrajinski svet odloči, da vodi prvo sejo drug član pokrajinskega sveta. (4) Pokrajinski svet na prvi seji najprej imenuje komisijo za potrditev mandatov članov pokrajinskega sveta, ki pregleda poročilo pokrajinske volilne komisije o izidu volitev, 73 Občina Črna na Koroškem predlaga, da se člen dopolni na način, da ima vsaka občina najmanj enega člana sveta pokrajine (v proroporcionalnem sistemu volitev se lahko zgodi, da zlasti katera manjša občina ne doseže števila glasov za izvolitev) (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 25.5.2021). Vsebinsko enak predlog sta podali občini Prevalje (mnenje št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021) in Vuzenica (mnenje št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 183 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) potrdila o izvolitvi članov pokrajinskega sveta ter morebitne pritožbe kandidatk oziroma kandidatov ali predstavnic oziroma predstavnikov kandidatur in list kandidatov. (5) O potrditvi mandatov članov pokrajinskega sveta in upravičenosti morebitnih pritožb odloča pokrajinski svet na podlagi poročila komisije iz četrtega odstavka tega člena tako, da skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloči posebej. Šteje se, da je pokrajinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidatke oziroma kandidata ali predstavnice oziroma predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov. (6) Član pokrajinskega sveta, čigar mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. (7) Odločitev pokrajinskega sveta iz petega odstavka tega člena je dokončna. Zoper odločitev pokrajinskega sveta je dovoljena tožba na upravno sodišče, ki o njej meritorno odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Obrazložitev: Z besedilom se ureja konstituiranje pokrajinskega sveta po volitvah. Pokrajinski svet se konstituira na prvi seji, ki se opravi praviloma v 20 dneh po volitvah. Za pripravo in sklic seje je pristojen prejšnji predsednik pokrajine ter oblikuje dnevni red skupaj z začasnimi vodji svetniških skupin. Ti tudi predlagajo člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter predloge za izvolitev članov nadzornega odbora pokrajine. Na prvi seji se potrjujejo mandati članov pokrajinskega sveta in odloča o morebitnih pritožbah. Pokrajinski svet je konstituiran, če je potrjena več kot polovica mandatov članov sveta. Na prvi seji odloča pokrajinski svet tudi o morebitnih pritožbah kandidatov ali predstavnikov kandidatur za predsednika pokrajine. 17. člen (odločanje pokrajinskega sveta) (1) Pokrajinski svet odloča na sejah. (2) Seje pokrajinskega sveta sklicuje in vodi predsednik pokrajine, ki lahko za vodenje seje pooblasti podpredsednika pokrajine ali drugega člana pokrajinskega sveta. (3) Pokrajinski svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov pokrajinskega sveta. Svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, če zakon ne določa drugače. (4) Predsednik pokrajine sklicuje seje pokrajinskega sveta v skladu z določbami statuta pokrajine in poslovnika pokrajinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Predsednik pokrajine mora sklicati sejo pokrajinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov pokrajinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je podana pisna zahteva za sklic seje. Če predsednik pokrajine seje pokrajinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani pokrajinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje pokrajinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Predsednik pokrajine mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. 184 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) (5) Pokrajinski svet ureja svoje delo in poslovanje s poslovnikom, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. Obrazložitev: Z besedilom je urejeno odločanje pokrajinskega sveta. Pokrajinski svet odloča na sejah, na katerih veljavno sklepa, če je navzoča večina članov. Odločitve sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če ni z zakonom določeno drugače. Zakon določa drugačno večino za izvolitev ali razrešitev članov pokrajinskega sveta ter sprejetje statuta pokrajine in poslovnika pokrajinskega sveta. Za sklicevanje in vodenje sej pokrajinskega sveta je pristojen predsednik pokrajine. Z besedilom se ureja podlago za sklic seje (statut, poslovnik), obvezno število sej na leto (4) ter sklicevanje sej na zahtevo najmanj četrtine članov pokrajinskega sveta. 18. člen (delovna telesa pokrajinskega sveta) (1) Pokrajinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) V pokrajini, na območju katere so občine, v katerih živita italijanska oziroma madžarska avtohtona narodna skupnost, se ustanovi svet za uresničevanje pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. (3) V pokrajini, na območju katere so občine, v katerih se v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, voli predstavnika romske skupnosti v občini svet, se ustanovi komisija za integracijo romske skupnosti. (4) Pokrajinski svet lahko ustanovi razvojni svet in tudi druga delovna telesa. (5) Pokrajinski svet podrobneje uredi organizacijo in delovno področje ter naloge delovnih teles s poslovnikom pokrajinskega sveta. (6) Delovna telesa pokrajinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti pokrajinskega sveta ter mu dajejo mnenja in predloge. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da ima pokrajinski svet ima obvezno delovno telo, in sicer: komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Obvezno delovno telo pokrajinskega sveta, na območju katere so občine, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, je svet za uresničevanje pravic narodne skupnosti. V pokrajini, v kateri živijo Romi, pa komisija za romska vprašanja. Pokrajinski svet ima lahko tudi druga delovna telesa. Organizacijo in delovno področje ter naloge delovnih teles določi pokrajinski svet s poslovnikom pokrajinskega sveta. 19. člen (sestava delovnih teles pokrajinskega sveta) (1) Članice oziroma člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje pokrajinski svet izmed svojih članov. POKRAJINE V SLOVENIJI 185 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) (2) Članice oziroma člani sveta za uresničevanje pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti so:  predstavnice oziroma predstavniki narodne skupnosti, ki jih imenuje italijanska oziroma madžarska samoupravna narodna skupnost v Republiki Sloveniji izmed članov svetov občinskih samoupravnih narodnih skupnosti,  članice oziroma člani pokrajinskega sveta - predstavnice oziroma predstavniki narodne skupnosti ter najmanj tretjina članov, ki jih imenuje pokrajinski svet izmed svojih članov. (3) Članice oziroma člane komisije za integracijo romske skupnosti imenuje pokrajinski svet izmed članov pokrajinskega sveta in najmanj eno tretjino, vendar ne več kot polovico izmed predstavnic oziroma predstavnikov romske skupnosti s stalnim prebivališčem na območju pokrajine, ki jih predlaga Svet romske skupnosti Republike Slovenije. (4) Članice oziroma člane drugih delovnih teles imenuje pokrajinski svet izmed svojih članov in drugih prebivalcev pokrajine. (5) Delovnim telesom pokrajinskega sveta predsedujejo člani pokrajinskega sveta. Sestava delovnih teles se podrobneje uredi s statutom pokrajine. (6) Predsednik pokrajine in javni uslužbenci, zaposleni v pokrajinski upravi, ne morejo biti članice oziroma člani delovnih teles pokrajinskega sveta. Članice oziroma člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračuna pokrajine, ne morejo biti člani delovnih teles pokrajinskega sveta. (7) Članice oziroma člane delovnih teles imenuje pokrajinski svet praviloma najpozneje v 45 dneh po prvi seji po izvolitvi. Obrazložitev: Z besedilom se ureja sestava delovnih teles pokrajinskega sveta. Obe za vse pokrajine obvezni delovni telesi sestavljajo člani, imenovani izmed članov pokrajinskega sveta. Svet za uresničevanje pravic avtohtone narodne skupnosti sestavljajo predstavniki narodne skupnosti, ki jih imenuje italijanska oziroma madžarska samoupravna narodna skupnost v Republiki Sloveniji izmed članov svetov občinskih samoupravnih narodnih skupnosti, člani pokrajinskega sveta - predstavniki narodne skupnosti ter najmanj tretjina članov, ki jih imenuje pokrajinski svet izmed svojih članov. Komisijo za romska vprašanja sestavljajo člani pokrajinskega sveta in najmanj tretjina, ne pa več kot polovica sestave komisije, predstavniki Romov. Druga delovna telesa pa sestavljajo še drugi prebivalci pokrajine. Delovna telesa pokrajinskega sveta vodijo člani pokrajinskega sveta. Sestavo delovnih teles pokrajinskega sveta določa statut pokrajine. Zakon določa nezdružljivost članstva v delovnih telesih za predsednika pokrajine in za zaposlene v pokrajinski upravi ter v odboru za proračun za člane poslovodstev organizacij, ki so uporabniki sredstev pokrajinskega proračuna. 186 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) 20. člen (pravice in dolžnosti člana pokrajinskega sveta) (1) Član pokrajinskega sveta ima pravico predlagati pokrajinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme pokrajinski svet na predlog predsednika pokrajine. (2) Član pokrajinskega sveta ima pravico in dolžnost udeleževati se sej pokrajinskega sveta in njegovih delovnih teles ter sodelovati pri oblikovanju programa dela pokrajinskega sveta in dnevnih redov njegovih sej, predlagati pokrajinskemu svetu obravnavo zadev iz njegove pristojnosti, glasovati o predlogih drugih članov pokrajinskega sveta, predsednika pokrajine in drugih upravičenih predlagateljev, predlagati kandidate za člane pokrajinskih organov, delovnih teles pokrajinskega sveta in organov pravnih oseb, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je pokrajina oziroma, v katerih ima pokrajina v skladu z zakonom svoje predstavnike. (3) Pravice in dolžnosti člana pokrajinskega sveta podrobneje določa statut pokrajine in poslovnik pokrajinskega sveta. Obrazložitev: Z besedilom so urejene pravice in dolžnosti člana pokrajinskega sveta. Osrednja pravica je regulatorna iniciativa, ki je omejena z izključno iniciativo predsednika pokrajine glede proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme pokrajinski svet na predlog predsednika pokrajine. Član pokrajinskega sveta se mora udeleževati sej pokrajinskega sveta in delovnih teles ter sodelovati pri organizaciji dela pokrajinskega sveta. Ima iniciativo tudi za obravnavo vseh drugih zadev iz pristojnosti pokrajinskega sveta. 3.2 Predsednik pokrajine 21. člen (predsednik pokrajine) (1) Predsednik pokrajine predstavlja in zastopa pokrajino. (2) Predsednik pokrajine predstavlja pokrajinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. (3) Predsednik pokrajine predlaga pokrajinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti pokrajinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev pokrajinskega sveta. (4) Predsednik pokrajine podpisuje akte pokrajinskega sveta, skrbi za objavo statuta, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov pokrajine ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in statut pokrajine. (5) Predsednik pokrajine zadrži objavo splošnega akta pokrajine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga pokrajinskemu svetu, da o njem ponovno odloči. Če pokrajinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se predpis objavi, predsednik pokrajine POKRAJINE V SLOVENIJI 187 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. (6) Predsednik pokrajine zadrži izvajanje odločitev pokrajinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim predpisom pokrajine, in o tem obvesti pristojno ministrstvo. Če pokrajinski svet vztraja pri svoji odločitvi, lahko predsednik pokrajine začne postopek pri upravnem sodišču, razen če gre za zadevo, katere urejanje je z zakonom preneseno na pokrajino. Obrazložitev: Z besedilom so določene pristojnosti predsednika pokrajine, ki opravlja predstavniško in izvršilno funkcijo v pokrajini in je njen zakoniti zastopnik. Ob navedenem sta določeni pristojnost predsednika pokrajine predlagati pokrajinskemu svet v sprejem proračun in zaključni račun pokrajine ter odloke in druge akte iz pristojnosti pokrajinskega sveta ter skrb za izvajanje odločitev pokrajinskega sveta. Posebej sta urejeni pristojnost in postopek zadržanja objave splošnega, če meni, da je le-ta neustaven ali nezakonit ter pristojnost in postopek zadržanja izvajanja odločitve pokrajinskega sveta, za katero meni, da je nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim predpisom pokrajine. 22. člen (volitve predsednika pokrajine) (1) Predsednika pokrajine volijo volivci in volivke z območja pokrajine na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem za mandatno dobo štirih let. 74 (2) Volitve predsednika pokrajine ureja zakon, ki ureja lokalne volitve. Obrazložitev: Z besedilom je določen način volitev predsednika pokrajine, ki ga volijo volivci za mandatno dobo štirih let. Volitve predsednika pokrajine so urejene v zakonu, ki ureja lokalne volitve 23. člen (odgovornost predsednika pokrajine) (1) Predsednik pokrajine je za zakonito, primerno in strokovno izvajanje prenesenih nalog iz državne pristojnosti odgovoren vladi.75 74 Občina Krško predlaga, da zaradi kontinuitete dela mandatna doba predsednika pokrajine traja 8 let (mnenje št. 031-1/2019 O300 z dne 12.5.2021). Občina Sodražica predlaga mandat 5 let (mnenje št. 031-1/21 z dne 18.6.2021). 75 Občina Črna na Koroškem predlaga, da se prvi odstavek 23. člena osnutka Zakona o pokrajinah /ZPok/ na koncu stavka dopolni z besedno zvezo: »in pokrajinskemu svetu.« (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 25.5.2021). Vsebinsko enak predlog sta podali občini Prevalje (mnenje št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021) in Vuzenica (mnenje št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021). 188 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) (2) Predsednik pokrajine letno poroča pokrajinskemu svetu o svojem delu in delu pokrajinske uprave ter vladi o delu pokrajinske uprave pri opravljanju prenesenih nalog iz državne pristojnosti. Obrazložitev: Z besedilom se ureja odgovornost nosilca izvršilne funkcije, to je predsednika pokrajine, a opravljanje nalog iz prenesene pristojnosti pokrajine je predsednik pokrajine odgovoren vladi. Ker gre za državne pristojnosti, ki jih pokrajina le izvršuje v preneseni pristojnosti, je predsednik pokrajine, v skladu z določbo tretjega odstavka 140. člena ustave, odgovoren vladi ne le za zakonitost, temveč tudi za primernost in strokovnost izvajanja. Zakon določa, da mora predsednik enkrat letno pokrajinskemu svetu poročati o svojem delu in delu pokrajinske uprave ter vladi o delu pokrajinske uprave pri opravljanju prenesenih nalog iz državne pristojnosti. 24. člen (podpredsednik pokrajine) (1) Pokrajina ima najmanj eno podpredsednico oziroma podpredsednika pokrajine (v nadaljnjem besedilu: podpredsednik pokrajine), ki opravlja funkcijo poklicno. Podpredsednika pokrajine imenuje izmed članov pokrajinskega sveta predsednik pokrajine, ki ga lahko tudi razreši. Z razrešitvijo podpredsedniku pokrajine ne preneha mandat člana pokrajinskega sveta. (2) V primeru predčasnega prenehanja mandata predsednika pokrajine opravlja funkcijo predsednika pokrajine do nastopa mandata novo izvoljenega predsednika pokrajine podpredsednik pokrajine. Če predsednik pokrajine ne določi, kateri podpredsednik pokrajine bo začasno opravljal funkcijo predsednika pokrajine, oziroma če je razrešen, odloči pokrajinski svet, kateri izmed članov pokrajinskega sveta bo opravljal to funkcijo. (4) Podpredsednik pokrajine pomaga predsedniku pokrajine pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika pokrajine, za katere ga predsednik pokrajine pooblasti. (5) Podpredsednik pokrajine nadomešča predsednika pokrajine v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima pokrajina več podpredsednikov, nadomešča predsednika pokrajine tisti podpredsednik, ki ga določi predsednik pokrajine, če ga ne določi, pa najstarejši podpredsednik pokrajine. V času nadomeščanja opravlja podpredsednik pokrajine tekoče naloge iz pristojnosti predsednika pokrajine in tiste naloge, za katere ga predsednik pokrajine pooblasti. (6) Kadar nastopijo razlogi, da tako predsednik pokrajine kot podpredsednik pokrajine ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča predsednika pokrajine član pokrajinskega sveta, ki ga določi predsednik pokrajine, če ga ne določi pa najstarejši član pokrajinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član pokrajinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti predsednika pokrajine. POKRAJINE V SLOVENIJI 189 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Obrazložitev: Z besedilom je urejeno imenovanje podpredsednika pokrajine. Imenuje ga predsednik pokrajine izmed članov pokrajinskega sveta. Ker gre za funkcionarja, ki nadomešča predsednika in mu pomaga pri opravljanju njegove funkcije, je za opravljanje podpredsedniške funkcije odgovoren predsedniku in pokrajinskemu svetu. Predsednik lahko razreši podpredsednika. Ob tem mu ne preneha mandat člana pokrajinskega sveta. Podpredsednik pomaga predsedniku pri njegovem delu in opravlja posamezne naloge po njegovem pooblastilu . Na podlagi zakona nadomešča predsednika pokrajine ob njegovi odsotnosti ali zadržanosti. Če niti predsednik niti podpredsednik ne more opravljati svoje funkcije, nadomeščanje predsednika prevzame član pokrajinskega odbora, ki ga ta določi. 3.3 Nadzorni odbor pokrajine 25. člen (pristojnosti nadzornega odbora pokrajine) (1) Nadzorni odbor pokrajine je najvišji organ nadzora javne porabe v pokrajini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:  opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem pokrajine,  nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,  nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev pokrajine,  nadzoruje finančno poslovanje pravnih oseb javnega in zasebnega prava, katerih ustanoviteljica je pokrajina. (2) Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov pokrajine, organov in organizacij uporabnikov proračuna pokrajine in pooblaščenih oseb z javnimi sredstvi pokrajine in javnim premoženjem pokrajine in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev. (3) Če nadzorni odbor pokrajine v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju pokrajine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora pokrajine, mora o teh kršitvah v roku petnajstih dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. (4) Nadzorni odbor pokrajine ima pravico zahtevati in dobiti podatke od pokrajine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor pokrajine. (5) Delo nadzornega odbora pokrajine je javno. Nadzorni odbor pokrajine je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti pokrajinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. (6) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora pokrajine zagotavljata predsednik pokrajine in pokrajinska uprava. Posamezne posebne strokovne 190 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora izbere pokrajinski svet. (7) Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi popravljalnih ukrepov. Pokrajinski svet, predsednik pokrajine ter organi uporabnikov proračunskih sredstev pokrajine ter pravne osebe javnega in zasebnega prava, katerih ustanoviteljica je pokrajina so dolžni upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora pokrajine v skladu s svojimi pristojnostmi ter v skladu z zakonodajo oziroma predpisi. (8) Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora pokrajine določi minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. (9) Statut pokrajine določa naloge, postopke in način dela nadzornega odbora pokrajine, načela za organizacijo dela in predstavljanje nadzornega odbora pokrajine, obveznosti in pravice organov pokrajine v zvezi z delom ter priporočili in predlogi nadzornega odbora pokrajine ter javnost dela nadzornega odbora pokrajine. Nadzorni odbor pokrajine v skladu s statutom pokrajine sprejme svoj poslovnik. Obrazložitev: Z besedilom so določene pristojnosti in naloge nadzornega odbora pokrajine, ki opravlja notranji javnofinančni nadzor nad poslovanjem organov pokrajine, uporabniki pokrajinskih proračunskih sredstev ter poslovanjem pravnih oseb javnega in zasebnega prava, katerih ustanoviteljica je pokrajina. Ob navedenem je z besedilom določena zaveza nadzornega odbora pokrajine, ki mora ob ugotovljenih hujših kršitvah in nepravilnostih obveščati pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. Nadzorni odbor pokrajine mora o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdelati poročilo, katerega obvezne sestavine določi minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. Vprašanja nalog, postopkov in načinov dela ter organizacije nadzornega odbora pokrajine in druga vprašanja se uredijo s statutom pokrajine. 26. člen (člani nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor pokrajine ima pet članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član), ki jih imenuje pokrajinski svet izmed prebivalcev pokrajine najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora pokrajine morajo imeti najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. (2) Člani nadzornega odbora pokrajine opravljajo svoje delo nepoklicno. Člani nadzornega odbora pokrajine imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom pokrajinskega sveta v okviru pristojnosti iz prvega odstavka tega člena. (3) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani pokrajinskega sveta, predsednik pokrajinskega sveta, podpredsednik pokrajinskega sveta, direktor pokrajinske uprave, javni uslužbenci pokrajinske uprave, župani oziroma podžupani, člani poslovodstev POKRAJINE V SLOVENIJI 191 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev ter člani poslovodstev pravnih oseb javnega in zasebnega prava, katerih ustanoviteljica je pokrajina. (4) Glede razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz določbe 31. člena tega zakona. Razrešitev opravi pokrajinski svet na predlog nadzornega odbora pokrajine. Članstvo v nadzornem odboru pokrajine preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta. Obrazložitev: Z besedilom je določeno članstvo nadzornega odbora pokrajine. Skladno z besedilom ima nadzorni odbor pokrajine pet članic oziroma lanov, ki jih imenuje pokrajinski svet. Članice in člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Z navedenim pogojem se bo zagotovila ustrezna strokovna usposobljenost članic in članov nadzornega odbora, ki je potrebna za učinkovit javnofinančni nadzor. Člani nadzornega odbora pokrajine opravljajo svoje delo nepoklicno, so pa za svoje delo upravičeni do plačila v skladu z aktom, ki ga sprejme pokrajinski svet. Ob navedenem se z besedilom določa nezdružljivost funkcije članice oziroma člana nadzornega odbora pokrajine z drugimi funkcijami in ureja razrešitev članice oziroma člana nadzornega odbora pokrajine. 3.4 Svet občin 27. člen (svet občin) (1) Svet občin sestavljajo županje in župani (v nadaljnjem besedilu: župan) občin z območja pokrajine. (2) Svet občin lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina županov. Svet občin sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov. (3) Svetu občin predseduje predsednik pokrajine76, ki lahko za predsedovanje pooblasti podpredsednika pokrajine. Predsednik pokrajine sklicuje svet občin v skladu z določbami statuta in poslovnika pokrajinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj dvakrat letno. Predsednik pokrajine mora sklicati sejo sveta občin, če to zahteva najmanj četrtina županov občin na območju pokrajine, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če predsednik pokrajine ne skliče sveta občin v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani sveta občin, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje sveta občin mora biti priložen 76 Občina Črna na Korošekem predlaga, da svetu občin predseduje eden od županov, na sejo pa se vabi predsednik pokrajine (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 25.5.2021). Vsebinsko enak predlog sta podali občini Prevalje (mnenje št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021) in Vuzenica (mnenje št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021). 192 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) dnevni red. Predsednik pokrajine mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni z novimi točkami. (4) Svet občin lahko predlaga pokrajinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme pokrajinski svet na predlog predsednika pokrajine. (5) Svet občin obravnava in daje mnenja o zadevah iz pristojnosti pokrajinskega sveta, ki se nanašajo na:  regionalni razvojni program in ukrepe za izvajanje regionalne razvojne politike,  prostorske ureditve regionalnega pomena,  spodbujanje investicij na območju pokrajine,  proračun pokrajine,77  naloge pokrajine, ki jih ureja kot lokalne zadeve širšega pomena za območje več občin. (6) Svet občin lahko v 8 dneh po sprejetju odločitev pokrajinskega sveta iz prejšnjega odstavka zahteva, da pokrajinski svet o njih ponovno odloča. V zahtevi za ponovno odločanje predlaga svet občin spremembe in dopolnitve sprejete odločitve v obliki amandmajev, o katerih mora pokrajinski svet odločiti v postopku ponovnega odločanja. (7) Pokrajinski svet ponovno odloča z večino glasov vseh članov. Obrazložitev: Besedilom določa pristojnosti in način odločanja sveta občin, katerega člani so župani občin na območju pokrajine. S svetom občin se vzpostavlja vertikalno sodelovanje lokalnih oblasti pri izvrševanju pristojnosti pokrajinskega sveta, ki se nanašajo skladen regionalni razvoj na območju pokrajine. Svetu občin predseduje predsednik pokrajine, ki lahko za predsedovanje pooblasti podpredsednika pokrajine. Z besedilom se določa zaveza predsednika pokrajine po sklicu sveta občin najmanj dvakrat letno in obveznost sklica sveta občin, če to zahteva najmanj četrtina županov, ki so člani sveta občin na območju pokrajine; in zaveza pokrajinskega sveta o ponovnem odločanju po sprejetju odločitev pokrajinskega sveta o zadevah iz pristojnosti pokrajinskega sveta, h katerim daje mnenje svet občin. 4 Pokrajinski funkcionarji 28. člen (pokrajinski funkcionarji) Člani pokrajinskega sveta, predsednik pokrajine in podpredsednik pokrajine so funkcionarji. 77 Besedilo je oblikovano na podlagi predloga Občine Brežice, ki je predlagala dopolnitev petega odstavka 29. člena osnutka Zakona o pokrajinah /ZPok/ (sedaj 27. člena) z novo alinejo, ki se glasi: » - proračuna pokrajine,«. POKRAJINE V SLOVENIJI 193 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Obrazložitev: Z besedilom so določeni pokrajinski funkcionarji: člani pokrajinskega sveta, predsednik pokrajine in podpredsednik pokrajine. V skladu z načeli lokalne samouprave, uveljavljenimi z ratifikacijo Evropske listine lokalne samouprave, lahko funkcije v lokalni samoupravi opravljajo samo voljeni funkcionarji. V skladu s tem načelom so člani pokrajinskega sveta in podpredsednik pokrajine voljeni oziroma imenovani izmed članov pokrajinskega sveta, ki so voljeni na volitvah. 29. člen (opravljanje funkcije člana pokrajinskega sveta) (1) Člani pokrajinskega sveta opravljajo funkcijo nepoklicno. (2) Opravljanje funkcije člana pokrajinskega sveta ni združljivo s funkcijo predsednika pokrajine, z delom v pokrajinski upravi, z državnimi funkcijami ter funkcijo župana in podžupana78. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da člani pokrajinskega sveta opravljajo funkcijo nepoklicno. Njihova funkcija ni združljiva z delom v pokrajinski upravi, z državnimi funkcijami v vladi in ministrstvih ter s funkcijo župana. 30. člen (opravljanje funkcije predsednika pokrajine) (1) Predsednik pokrajine opravlja funkcijo poklicno. (2) Opravljanje funkcije predsednika pokrajine ni združljivo s funkcijo člana pokrajinskega sveta, z delom v državni, pokrajinski in občinski upravi, z državnimi funkcijami ter funkcijama župana in podžupana.79 (3) Če podpredsedniku pokrajine predčasno preneha mandat člana pokrajinskega sveta, se šteje, da je razrešen. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da je predsednik pokrajine poklicni funkcionar, njegova funkcija pa ni združljiva s funkcijo člana pokrajinskega sveta, z opravljanjem nalog javnega uslužbenca na katerikoli ravni, funkcije v državnih organih in funkcijama 78 Občina Črna na Koroškem predlaga črtanje nezdružljivosti funkcije člana pokrajinskega sveta s funkcijo podžupana (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 25.5.2021). Vsebinsko enak predlog sta podali občini Prevalje (mnenje št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021) in Vuzenica (mnenje št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021). Občina Kočevje predlaga črtanje besedila: »z državnimi funkcijami ter funkcijo župana in podžupana« (mnenje št. 032-0001/2018-485 z dne 23.6.2021). 79 Občina Kočevje predlaga, da se besedilo drugega odstavka 32. člena osnutka Zakona o pokrajinah /ZPok/ (sedaj 30. člena) spremeni tako, da se glasi: »(2) Opravljanje funkcije predsednika in podpredsednika pokrajine ni združljivo s funkcijo člana pokrajinskega sveta in z delom v pokrajinski upravi.« (mnenje št. 032-0001/2018-485 z dne 23.6.2021). 194 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) župana in podžupana. Podpredsednik pa je imenovan izmed članov pokrajinskega sveta in to funkcijo opravlja hkrati s funkcijo podpredsednika. Posledica predčasnega prenehanja mandata podpredsednika kot člana pokrajinskega sveta pa je razrešitev. Podpredsednik lahko opravlja funkcijo poklicno, če tako odloči pokrajinski svet na predlog predsednika pokrajine. 31. člen (predčasno prenehanje funkcije) (1) Članu pokrajinskega sveta, predsedniku pokrajine in podpredsedniku pokrajine kot članu pokrajinskega sveta preneha mandat:80  če izgubi volilno pravico,  če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,  če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,  če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana pokrajinskega sveta, predsednika pokrajine in podpredsednika pokrajine,  če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana pokrajinskega sveta, predsednika pokrajine in podpredsednika pokrajine,  če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v državni oziroma pokrajinski oziroma občinski upravi, ki na podlagi določil tega zakona ni združljiva s funkcijo člana pokrajinskega sveta, predsednika pokrajine in podpredsednika pokrajine. (2) Članu pokrajinskega sveta, predsedniku pokrajine in podpredsedniku pokrajine preneha mandat z dnem, ko pokrajinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev pokrajinskega sveta lahko član pokrajinskega sveta, predsednik pokrajine in podpredsednik pokrajine, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. (3) Če član pokrajinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo predsedniku pokrajine, predsedniku pokrajine pa, ko o svojem odstopu pisno obvesti pokrajinski svet in pokrajinsko volilno komisijo. Predsednik pokrajine 80 Občina Krško predlaga dopolnitev odstavka z novo alinejo, ki se nanaša na preselitev (oz. spremembo stalnega prebivališča) člana pokrajinskega sveta iz območja pokrajine, v kateri je bil izvoljen in mu teče mandat. Tudi članu občinskega sveta, ki med mandatom spremeni stalno prebivališče iz občine, kjer je bil izvoljen, v drugo občino, preneha mandat člana občinskega sveta v občini, kjer je bil izvoljen. Član občinskega sveta mora imeti v občini, kjer opravlja svoj mandat, prijavljeno stalno prebivališče ves čas trajanja mandata, v nasprotnem primeru mu mandat preneha (mnenje št. 031-1/2019/O300 z dne 12.5.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 195 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) mora pokrajinski svet in pokrajinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana pokrajinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave. (4) Če predsednik pokrajine v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti pokrajinskega sveta in pokrajinske volilne komisije, lahko pokrajinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana pokrajinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član pokrajinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane pokrajinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. (5) Postopki za nadomestitev člana pokrajinskega sveta ali izvolitev novega predsednika pokrajine se lahko začno po poteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. (6) Če je predsednik pokrajine imenovan na funkcijo ali položaj oziroma sklene delovno razmerje za opravljanje dela, ki ni združljivo s funkcijo predsednika pokrajine, mu po zakonu preneha mandat predsednika pokrajine z dnem imenovanja oziroma dnem sklenitve delovnega razmerja. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja mora predsednik pokrajine takoj pisno obvestiti pokrajinski svet in pokrajinsko volilno komisijo. (7) Če predsednik pokrajine opravlja funkcijo ali delo, ki ni združljivo s funkcijo predsednika pokrajine, mu po zakonu preneha mandat predsednika pokrajine, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo predsednika pokrajine, ali še naprej delo ki ni združljivo s funkcijo predsednika pokrajine, je predsednik pokrajine dolžan pisno obvestiti pokrajinski svet in pokrajinsko volilno komisijo najkasneje v osmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v pokrajini. Obrazložitev: Z besedilom se določajo pogoji za in pravila postopka za predčasno prenehanje mandata člana pokrajinskega sveta, predsednika pokrajine in podpredsednika pokrajine. Ob navedenem se z besedilom zagotavlja pravno varstvo zoper ugotovitve pokrajinskega sveta o prenehanju mandata, ki se zagotavlja z vložitvijo tožbe na upravno sodišče. 32. člen (plačilo za opravljanje funkcije člana pokrajinskega sveta) (1) Plačilo za opravljanje funkcije člana pokrajinskega sveta je sejnina za udeležbo na seji pokrajinskega sveta in seji delovnega telesa. (2) Člani delovnih teles pokrajinskega sveta, ki niso člani pokrajinskega sveta, imajo pravico do sejnine za udeležbo na seji delovnega telesa. 196 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) (3) Letni znesek sejnin posameznega člana pokrajinskega sveta ne sme presegati 20 odstotkov letne plače predsednika pokrajine. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. Višino sejnin določi pokrajinski svet. (4) Predsednik pokrajine in podpredsednik pokrajine nista upravičena do sejnine za udeležbo na seji pokrajinskega sveta in seji delovnega telesa. Obrazložitev: Z besedilom so urejene pravice članov pokrajinskega sveta do sejnin za udeležbo na sejah pokrajinskega sveta in sejah delovnih teles pokrajinskega sveta. Do sejnin v nobenem primeru ni upravičen predsednik pokrajine. Pokrajinski funkcionarji, izvoljeni ali imenovani izmed članov pokrajinskega sveta, ki hkrati opravljajo funkcijo člana pokrajinskega sveta, so upravičeni do sejnin, če funkcije ne opravljajo poklicno. 33. člen (način določanja plače poklicnih funkcionarjev) Plače poklicnih pokrajinskih funkcionarjev določi državni zbor z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da plače poklicnih pokrajinskih funkcionarjev določi zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Poklicnim pokrajinskim funkcionarjem, to so predsednik pokrajine in s sklepom pokrajinskega sveta določeni podpredsednik pokrajine, bodo z zakonom določeni ustrezni plačni razredi. Sicer pa bo zanje veljala enaka ureditev, kot za poklicne e funkcionarje. 5 Sodelovanje prebivalcev pri odločanju 34. člen (oblike sodelovanja) (1) Pokrajinski organi morajo obveščati prebivalke in prebivalce pokrajine (v nadaljnjem besedilu: prebivalci) o vprašanjih javnih zadev iz pristojnosti pokrajine. (2) Neposredni obliki sodelovanja prebivalcev pokrajine pri odločanju sta referendum in ljudska iniciativa. (3) Prebivalci pokrajine lahko pri urejanju javnih zadev iz pristojnosti pokrajine sodelujejo tudi na druge načine. Sodelovanje prebivalcev pokrajine natančneje določi pokrajina s statutom pokrajine. (4) S statutom pokrajine uredi pokrajina tudi obveščanje, posvetovanje in sodelovanje nevladnih organizacij ter drugih organizacij civilne družbe v postopkih odločanja. Obrazložitev: Z besedilom sta določeni neposredni obliki sodelovanja prebivalcev pokrajine pri odločanju, in sicer: referendum in ljudsko iniciativo. Ob navedenem je z besedilom POKRAJINE V SLOVENIJI 197 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) določeno, da lahko prebivalci pokrajine pri odločanju v pokrajini sodelujejo tudi na druge načine. Navedena določila pomenijo konkretizacijo določil 2. člena Dodatnega protokola k Evropski listini lokalne samouprave, ki določa, da ukrepi za uresničevanje pravice do sodelovanja vključujejo: I. pooblastilo lokalnim oblastem, da omogočijo, spodbujajo in pospešujejo uresničevanje pravice do sodelovanja po protokolu; II. vzpostavitev: • postopkov za vključevanje ljudi, tudi posvetovanj, lokalnih referendumov in predlogov, in če ima lokalna oblast veliko prebivalcev in/ali veliko območje, ukrepov za vključevanje ljudi na ravni, ki jim je blizu; • postopkov za dostop do uradnih dokumentov skladno z ustavno ureditvijo pogodbenice in mednarodnimi zakonskimi obveznostmi, ki jih ima lokalna oblast; • ukrepov, namenjenih zadovoljevanju potreb ljudi, ki se srečujejo s posebnimi ovirami pri sodelovanju, in • načinov in postopkov za obravnavo pritožb in predlogov za delovanje lokalnih oblasti in lokalnih javnih služb ter odziv nanje; III. Spodbujanje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za uveljavljanje uresničevanje pravice do sodelovanja po dodatnem protokolu. 35. člen (naknadni referendum) (1) Prebivalci pokrajine lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina predpisov pokrajine, razen o proračunu in zaključnem računu pokrajine, o predpisih pokrajine, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo pokrajinski davki in druge dajatve ter o predpisih pokrajine v zvezi z izvrševanjem posameznih državnih nalog. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem prebivalci potrdijo ali zavrnejo sprejeti predpis pokrajine ali njegove posamezne določbe. (2) Pokrajinski svet lahko razpiše referendum iz prejšnjega odstavka na predlog najmanj tretjine članov pokrajinskega sveta ali tretjine županov občin na območju pokrajine. (3) Pokrajinski svet mora razpisati referendum iz prvega odstavka tega člena, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivk in volivcev v pokrajini (v nadaljnjem besedilu: volivec). (4) Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma pokrajinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, predsednik pokrajine zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. (5) Če je splošni akt iz prejšnjega odstavka na referendumu potrjen, ga predsednik pokrajine objavi skupaj z izidom referenduma. (6) Odločitev volivcev na referendumu iz prvega odstavka tega člena zavezuje pokrajinski svet do konca njegovega mandata. Obrazložitev: Z besedilom se ureja naknadni referendum. Referendum je fakultativen, če ga predlaga najmanj tretjina članov pokrajinskega sveta in svet občin, ali obligatoren, če ga 198 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) predlagajo volivci. Z besedilom ... Posledice naknadnega referenduma, ki so urejene z besedilom, so zadržanje objave predpisa, če je dan predlog ali pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, objava predpisa hkrati s potrditvenim izidom referenduma in zavezujoča pravna narava odločitve volivcev na referendumu. 36. člen (posvetovalni referendum) (1) Pokrajinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše posvetovalni referendum, razen o predpisih pokrajine v zvezi z izvrševanjem posameznih državnih nalog. (2) Posvetovalni referendum se razpiše za vso pokrajino ali njen del. (3) Odločitev volivcev na posvetovalnem referendumu pokrajinskih organov ne zavezuje. Obrazložitev: Z besedilom je urejen posvetovalni referendum, ki ga pokrajinski svet lahko razpiše za območje cele pokrajine ali njen del, če želi pred odločanjem o posameznem vprašanju pridobiti stališče volivcev. O predpisih pokrajine v zvezi z izvrševanjem državnih nalog in pooblastil posvetovalni referendum ni dovoljen. 37. člen (pobuda za razpis referenduma) (1) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali politična stranka v pokrajini. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Statut pokrajine lahko določi, da mora biti pobuda podprta s podpisi določenega števila volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. (2) Pobudnica oziroma pobudnik (v nadaljnjem besedilu: pobudnik) o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani pokrajinski svet in pobudo predloži predsedniku pokrajine. Če predsednik pokrajine meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v nasprotju z zakonom in s statutom pokrajine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Predsednik pokrajine o tem nemudoma obvesti pobudnika in pokrajinski svet. (3) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, da naj odločitev predsednika pokrajine preizkusi upravno sodišče, ki mora odločiti v 30 dneh. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. (4) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči predsednik pokrajine z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim POKRAJINE V SLOVENIJI 199 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja v pokrajinski upravi, v kateri se zbirajo podpisi v podporo zahtevi za razpis referenduma. Pokrajinska uprava preveri in potrdi tudi pravilnost navedbe osebnih podatkov volivca na seznamu in njegovo volilno pravico. Glede postopka dajanja podpore zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo. (5) Volivci lahko dajo svojo podporo zahtevi za razpis referenduma tudi preko enotnega državnega portala eUprava s kvalificiranim elektronskim podpisom. Za oddajo podpore zahtevi preko enotnega državnega portala eUprava se uporabljajo določbe zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo. (6) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. Obrazložitev: Z besedilom je določen postopek podaje pobude volivcem za razpis referenduma. Pobudo lahko da vsak volivec ali politična stranka v pokrajini, ki mora ob pobudi podati zahtevo za razpis referenduma z jasno izraženim vprašanjem, ki naj bo predmet referenduma, z obrazložitvijo. S pobudo mora predlagatelj pisno seznaniti pokrajinski svet in pobudo predložiti predsedniku pokrajine. Slednji lahko, če meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovala v skladu s tem zakonom ali je v nasprotju z zakonom in statutom pokrajine, obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljene neskadnosti odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Z besedilom je zoper odločitev predsednika pokrajine zagotovljeno pravno varstvo pred upravnim sodiščem. Ob navedenem je z besedilom določen postopek dajanja podpore volivcem zahtevi za razpis referenduma. 38. člen (razpis referenduma) (1) Pokrajinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu referenduma določi pokrajinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. (2) Če pokrajinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko pokrajinski svet vloži od dneva vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče odloči o zahtevi pokrajinskega sveta v 15 dneh. (3) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je določen s statutom pokrajine za objavo splošnih aktov pokrajine. 200 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Obrazložitev: Z besedilom so določeni postopek in način razpisa referenduma ter sodne presoje vložene zahteve za razpis referenduma pred ustavnim sodiščem za primer, če pokrajinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve v nasprotju z ustavo in zakonom. Ustavno sodišče mora o zahtevi pokrajinskega sveta odločiti v 15 dneh. 39. člen (pravica glasovati na referendumu) (1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi prebivalci pokrajine, ki imajo pravico voliti člane pokrajinskega sveta, če zakon ne določa drugače. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča pokrajinska volilna komisija. Podrobneje določi postopek za izvedbo referenduma statut pokrajine v skladu z zakonom. (2) Splošni akt ali njegove posamezne določbe so na referendumu zavrnjeni, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti splošnemu aktu ali njegovim posameznim določbam glasuje najmanj petina vseh volivcev. (3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje pokrajinska volilna komisija pokrajinskemu svetu, ki ga objavi na način, ki je v statutu pokrajine določen za objavo splošnih aktov pokrajine. Obrazložitev: Z besedilom je določena pravica glasovanja na referendumu, ki jo imajo vsi prebivalci pokrajine, ki imajo pravico voliti člane pokrajinskega sveta, če zakon ne določa drugače. Postopek za izvedbo referenduma se podrobneje predpiše v statutu pokrajine, vodijo pa ga organi, ki vodijo lokalne volitve. 40. člen (ljudska iniciativa) (1) Najmanj pet odstotkov volivcev v pokrajini lahko zahteva sprejetje ali spremembo odločitve iz pristojnosti pokrajinskega sveta ali predsednika pokrajine. (2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopek s pobudo se primerno uporabljajo določila 38. člena tega zakona. (3) Organ, na katerega je naslovljena zahteva iz prvega odstavka tega člena, mora o zahtevi odločiti najpozneje v treh mesecih. Obrazložitev: Z besedilom se določa način izvedbe ljudske iniciative. Najmanj pet odstotkov volivcev v pokrajini lahko zahteva sprejetje ali spremembo kakšne odločitve iz pristojnosti pokrajinskega sveta ali predsednika pokrajine. Za vložitev ljudske iniciative se uporabljajo določila 41. člena tega zakona, ki ureja postopek s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma o splošnem aktu občine. Organ, na katerega je iniciativa naslovljena, mora o njej odločiti najpozneje v treh mesecih. POKRAJINE V SLOVENIJI 201 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) 6 Pokrajinska uprava 41. člen (pokrajinska uprava) (1) Za opravljanje upravnih nalog iz pristojnosti pokrajine in prenesenih upravnih nalog države ustanovi pokrajinski svet na predlog predsednika pokrajine pokrajinsko upravo, ki jo sestavljajo pokrajinski upravni organi. (2) Za opravljanje upravnih nalog pokrajine in prenesenih upravnih nalog države, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, delujejo enote pokrajinske uprave. Območja enot pokrajinske uprave se določijo tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost upravnih storitev vsem skupinam prebivalcev pokrajine. (3) Notranjo organizacijo pokrajinskih upravnih organov in enot pokrajinske uprave ter sistemizacijo delovnih mest v njih določi predsednik pokrajine. (4) Pokrajinsko upravo usmerja in nadzira predsednik pokrajine. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da pokrajinski svet za opravljanje upravnih nalog iz pristojnosti pokrajine in prenesenih upravnih nalog države na predlog predsednika pokrajine ustanovi pokrajinsko upravo, ki jo usmerja in nadzira predsednik pokrajine, njeno delo pa vodi direktor pokrajinske uprave. Slednjega imenuje in razrešuje predsednik pokrajine. Ob navedenem je določeno, da je direktor pokrajinske uprave uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Pokrajinsko upravo sestavljajo pokrajinski upravni organi in enote pokrajinske uprave, ki se ustanovijo na območju ene ali več občin za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno. Notranjo organizacijo pokrajinskih organov in enot pokrajinske uprave ter sistemizacijo delovnih mest v njih določi predsednik pokrajine. 42. člen (naloge pokrajinske uprave) (1) Pokrajinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem storitev splošnega pomena iz pokrajinske pristojnosti. (2) Za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti pokrajine lahko pokrajinski svet z odlokom podeli javno pooblastilo ali ustanovi osebo javnega prava za izvajanje javnih pooblastil, določenih z odlokom. (3) Za izvajanje storitev splošnega pomena iz svoje pristojnosti lahko pokrajina v skladu z zakonom ustanovi pravno osebo javnega prava ali podeli koncesijo. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da pokrajinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge iz pokrajinske pristojnosti ter naloge v zvezi z zagotavljanjem storitev splošnega pomena. Posamezne naloge pokrajinske naloge lahko na podlagi odloka izvajajo nosilci javnih pooblastil. Pokrajina lahko podeli javno 202 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) pooblastilo fizični ali pravni osebi, lahko pa tudi ustanovi pravno osebo javnega prava, kot je javna agencija, javni sklad ali javni zavod. Storitve splošnega pomena pokrajina zagotavlja na način, določen z zakonom. To pomeni, da lahko ustanovi osebo javnega prava za izvajanje storitev splošnega pomena ali podeli koncesijo. 43. člen (direktor pokrajinske uprave) (1) Pokrajinsko upravo vodi direktorica oziroma direktor pokrajinske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor pokrajinske uprave), ki ga imenuje in razrešuje predsednik pokrajine. (2) Direktor pokrajinske uprave je uradnik na položaju v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev. (3) Za imenovanje in razrešitev direktorja pokrajinske uprave in njegov položaj se uporabljajo predpisi, ki urejajo javne uslužbence. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da pokrajinsko upravo vodi direktorica oziroma direktor pokrajinske uprave, ki jo oziroma ga imenuje in razrešuje predsednik pokrajine. Direktor pokrajinske uprave je uradnik na položaju. Za njegov položaj se uporablja zakon o javnih uslužbencih in predpisi, izdani na njegovi podlagi, ki urejajo uradniške položaje. 44. člen (vodenje upravnih organov in enot pokrajinske uprave) (1) Pokrajinske upravne organe in enote pokrajinske uprave vodijo načelnice oziroma načelniki (v nadaljnjem besedilu: načelnik), ki so uradniki na položaju v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev. (2) Načelnika pokrajinskega upravnega organa in načelnika enote pokrajinske uprave imenuje in razrešuje predsednik pokrajine.81 (3) Načelnik pokrajinskega upravnega organa in načelnik enote pokrajinske uprave mora ravnati v skladu z usmeritvami, obveznimi navodili in nalogi direktorja pokrajinske uprave ter mu redno poročati o opravljanju nalog organa oziroma enote pokrajinske uprave in o vseh pomembnejših vprašanjih. (4) Direktor pokrajinske uprave in načelniki pokrajinskih upravnih organov ter načelniki enot pokrajinske uprave, ki opravljajo prenesene državne naloge, morajo ravnati v skladu z obveznimi navodili in nalogi ministrov, pristojnih za področja, na katera 81 Občina Črna na Koroškem predlaga, da načelnika pokrajinskega upravnega organa in načelnika enote pokrajinske uprave imenuje in razrešuje predsednik pokrajine v soglasju z občinami oz. vsaj s pridobitvijo mnenja občin (mnenje št. 032-0001/2021 z dne 25.5.2021). Vsebinsko enak predlog sta podali občini Prevalje (mnenje št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021) in Vuzenica (mnenje št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 203 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) spadajo prenesene državne naloge ter jim redno poročati o opravljanju prenesenih državnih nalog in o vseh pomembnejših vprašanjih. (5) Načelnik pokrajinskega upravnega organa oziroma načelnik enote pokrajinske uprave odgovarja za svoje delo in delo organa oziroma enote pokrajinske uprave, ki jo vodi, direktorju pokrajinske uprave. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da pokrajinske upravne organe in enote pokrajinske uprave vodijo načelnice in načelniki, ki jih imenuje in razrešuje predsednik pokrajine. Ob navedenem je določena odgovornost načelnikov pokrajinskih upravnih organov in načelnikov enot pokrajinske uprave ter njihova dolžnost ravnanja v skladu s smernicami, obveznimi navodili in nalogi direktorja pokrajinske uprave. Če pa upravni organ in enota pokrajinske uprave opravlja naloge iz državne pristojnosti, katerih opravljanje je preneseno na pokrajino, pa je dolžnost tako direktorja pokrajinske uprave, kot načelnikov pokrajinskih upravnih organov in načelnikov enot pokrajinske uprave, ravnanje v skladu z obveznimi navodili in nalogi ministrov, pristojnih za področja, na katero spadajo te naloge. Načelnik odgovarja za svoje delo in delo organa oziroma enote pokrajinske uprave, ki jo vodi, direktorju pokrajinske uprave. 45. člen (spor o pristojnosti upravnih organov) O sporih o pristojnosti med pokrajinskimi upravnimi organi oziroma enotami pokrajinske uprave odloča predsednik pokrajine. Obrazložitev: Z besedilom je določena, da o sporih med pokrajinskimi upravnimi organi oziroma upravnimi enotami odloča predsednik pokrajine. 46. člen (odločanje o upravnih zadevah) (1) Pokrajinski upravni organi odločajo s posamičnimi upravnimi akti o upravnih zadevah iz izvirne pokrajinske pristojnosti in upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti. (2) O pritožbah zoper posamične upravne akte pokrajinskih upravnih organov in nosilcev pokrajinskih javnih pooblastil, izdane v okviru izvirne pokrajinske pristojnosti, odloča predsednik pokrajine. (3) O pritožbah zoper posamične upravne akte pokrajinskih upravnih organov o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odločajo stvarno pristojna ministrstva. Obrazložitev: Z besedilom je določena pristojnost pokrajinskih upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil za odločanje o upravnih zadevah iz pokrajinske pristojnosti. Odločanje o 204 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) pritožbah zoper posamične upravne akte pokrajinskih upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil iz izvirne pokrajinske pristojnosti odloča predsednik pokrajine. O pritožbah zoper upravne akte, izdane v zadevah prenesene pristojnosti, pa odločajo stvarno pristojna ministrstva. 47. člen (odločanje o izločitvi) (1) O izločitvi načelnika in pooblaščenih uradnih oseb pokrajinskega upravnega organa oziroma upravne enote ali nosilca javnih pooblastil odloča direktor pokrajinske uprave. Če je izločena pooblaščena uradna oseba, odloči o zadevi načelnik, če pa je izločen načelnik, odloči o zadevi direktor pokrajinske uprave. (2) O izločitvi direktorja pokrajinske uprave odloča predsednik pokrajine, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči. (3) O izločitvi predsednika pokrajine odloči pokrajinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči. Obrazložitev: Z besedilom je določena izločitev pri odločanju v upravnih zadevah, in sicer tako, da o izločitvi načelnika pokrajinskega upravnega organa oziroma upravne enote ali druge pooblaščene osebe odloča direktor pokrajinske uprave. Če je izločena pooblaščena uradna oseba odloči o zadevi načelnik, če pa je izločen načelnik, odloči o zadevi direktor pokrajinske uprave. O izločitvi direktorja pokrajinske uprave odloči predsednik pokrajine, o izločitvi predsednika pokrajine pa pokrajinski svet, ki o zadevi tudi odloči. Ob navedenem moramo opomniti na določila 35. člena veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku /ZUP/, ki določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku: 1. če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke; 2. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali je če z njo v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti; 3. če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca; 4. če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. POKRAJINE V SLOVENIJI 205 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) 48. člen (nadzor nad izvajanjem predpisov) (1) Pokrajinska uprava opravlja nadzor nad izvajanjem predpisov, s katerimi pokrajina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. (2) Za opravljanje nadzora iz prejšnjega odstavka se v pokrajinski upravi ustanovi pokrajinska inšpekcija. (3) Pokrajinska inšpekcija opravlja tudi prenesene naloge inšpekcijskega nadzora iz državne pristojnosti. (4) Inšpekcijski nadzor neposredno opravljajo pokrajinske inšpektorice oziroma inšpektorji. (5) Za določitev pogojev za opravljanje inšpekcijskega nadzora, pooblastil, dolžnosti in odgovornosti pokrajinskih inšpektorjev se uporablja zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor. Obrazložitev: Z besedilom se ureja nadzor nad izvajanjem pokrajinskih predpisov. Nadzor opravlja pokrajinska uprava, v kateri se ustanovi pokrajinska inšpekcija, ki je pokrajinski inšpekcijski prekrškovni organ. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov, s katerimi pokrajina ureja zadeve iz svoje pristojnosti in nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in podzakonskih predpisov iz državne pristojnosti, ki urejajo zadeve iz prenesene pristojnosti, neposredno opravljajo pokrajinske inšpektorice in inšpektorji. Za pokrajinsko inšpekcijo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo, razen določb o organizacij inšpekcij na državni ravni. 49. člen (koordinacijski sosvet) (1) Za sodelovanje med pokrajinsko upravo, občinskimi upravami ter organizacijskimi enotami ministrstev, organov v njihovi sestavi ter oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je pokrajina in ki pretežno opravljajo upravne naloge, se za območje pokrajinske uprave ustanovi koordinacijski sosvet, v katerem sodelujejo direktor pokrajinske uprave, načelniki pokrajinskih upravnih organov, načelniki enot pokrajinske uprave, župani oziroma direktorji občinskih uprav ali od župana oziroma direktorja občinske uprave pooblaščeni predstavniki občinske uprave in predstojniki organizacijskih enot ministrstev in organov v njihovi sestavi s sedežem na območju pokrajine. (2) Koordinacijski sosvet obravnava vprašanja v zvezi z organizacijo, učinkovitostjo dela pokrajinske uprave z namenom zagotoviti čim bolj usklajeno delovanje javne uprave na območju pokrajine in usklajeno reševanje organizacijskih, prostorskih, materialnih vprašanj, vprašanj splošnega poslovanja in podobnih vprašanj. Obrazložitev: Z besedilom je določena ustanovitev koordinacijskega telesa, katerega naloga je skrb za sodelovanje in usklajeno delovanje pokrajinske uprave z občinskimi upravami ter 206 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) organizacijskimi enotami ministrstev, organov v njihovi sestavi ter oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je pokrajina in ki pretežno opravljajo upravne naloge. Koordinacijski sosvet se ustanovi za območje pokrajine in je delovno telo med seboj enakopravnih udeležencev, ki imajo definiran delokrog in izhodišča za način dela. 50. člen (pokrajinsko odvetništvo) (1) Pokrajina lahko v pokrajinski upravi ustanovi pokrajinsko odvetništvo. Če pokrajina ne ustanovi pokrajinskega odvetništva lahko z odlokom določi, da naloge pokrajinskega odvetništva opravlja pokrajinski odvetnik. (2) Pokrajinski odvetnik zastopa pokrajino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Po pooblastilu lahko pokrajinski odvetnik zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila pokrajina. (3) Naloge pokrajinskega odvetništva opravljajo vodja pokrajinskega odvetništva in pokrajinski odvetniki. Za vodjo pokrajinskega odvetništva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za pokrajinskega odvetnika. (4) Za pokrajinskega odvetnika je lahko imenovan, kdor poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja javne uslužbence, izpolnjuje tudi naslednje pogoje:  da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naziv univerzitetni diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji,  da je opravil pravniški državni izpit in  ima najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu. (5) Glede položaja in statusa pokrajinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo. (6) Glede položaja, pravic in obveznosti vodje pokrajinskega odvetništva in pokrajinskega odvetnika se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence, če ta zakon ne določa drugače. Obrazložitev: Z besedilom je določena možnost, da lahko pokrajina v pokrajinski upravi ustanovi pokrajinsko odvetništvo oziroma z odlokom določi, da naloge pokrajinskega odvetništva opravlja pokrajinski odvetnik. Pokrajinski odvetnik zastopa pokrajino pred sodišči in drugimi državnimi organi, po pooblastilu pa lahko zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila pokrajina. Ob navedenem so z besedilom določeni pogoji za imenovanje vodje pokrajinskega odvetništva in pogoji za imenovanje pokrajinskega odvetnika. Glede položaja in statusa pokrajinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih pa se smiselno uporabljajo določila zakona, ki ureja državno odvetništvo. POKRAJINE V SLOVENIJI 207 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) 7 Premoženje in financiranje 51. člen (premoženje pokrajine) (1) Pokrajina ima pravico posedovati in pridobivati vse vrste premoženja ter razpolagati z njim. Pokrajina svoje premoženje upravlja samostojno. (2) Premoženje pokrajine sestavljata stvarno in finančno premoženje. (3) Pokrajina izkazuje vrednost svojega premoženja s premoženjsko bilanco. (4) Za pridobivanje stvarnega in finančnega premoženja pokrajine ter razpolaganje z njim se uporabljajo predpisi, ki urejajo pridobivanje stvarnega in finančnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter razpolaganje s tem premoženjem. Obrazložitev: Z besedilom je določena pravica pokrajine do lastnega premoženja in samostojnega upravljanja s premoženjem. Ob navedenem je določeno premoženje pokrajine in izkazovanje premoženja. Premoženje pokrajine je sestavljeno iz stvarnega premoženja, to je nepremičnega (zemljišča, ceste, javna infrastruktura, stavbe) in premičnega opredmetenega premoženja ter finančnega premoženja, ki ga sestavljajo denarna sredstva, vrednostni papirji, kapitalski deleži in podobno. V skladu s tem zakonom lahko pokrajina pridobiva vse vrste premoženja, s prenosom nalog regionalnega pomena v pristojnost pokrajin pa je v skladu s tem zakonom treba prenesti tudi premoženje države ali občin, namenjeno opravljanju prenesenih nalog. Za ravnanje s premoženjem pokrajine se uporabljajo predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim in finančnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. 52. člen (financiranje pokrajine) (1) Pokrajina v skladu z zakonom samostojno financira uresničevanje svojih nalog s prihodki od davkov in drugih obveznih dajatev, s prihodki od svojega premoženja, z dodatnimi sredstvi državnega proračuna in sredstvi skladov Evropske unije ter iz drugih virov, določenih z zakonom. Financiranje pokrajine določa zakon. (2) Viri financiranja iz prvega odstavka tega člena, ki jih pokrajini zagotavlja zakon, morajo biti predvidljivi in zadostni za učinkovito opravljanje njenih nalog. (3) Z zakonom, ki ureja prenos opravljanja posamezne naloge iz državne pristojnosti na pokrajino, se v sorazmerju z vrsto in obsegom prenesenih nalog določi način zagotavljanja sredstev, ki jih mora zagotoviti država. (4) Prihodke in izdatke za financiranje javne porabe v pokrajini načrtuje pokrajina s pokrajinskim proračunom. 208 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da pokrajina uresničevanje svojih nalog financira iz prihodkov svojega proračuna od davkov in drugih obveznih dajatev, s prihodki od premoženja ter z dodatnimi sredstvi državnega proračuna in skladov Evropske unije. Viri financiranja, ki so pokrajini zagotovljeni z zakonom morajo biti predvidljivi in zadostni za učinkovito opravljanje pokrajinskih nalog. Slednje je vsebinsko skladno z določili 9. člena Evropske listine lokalne samouprave, ki določa, da so lokalne oblasti v okviru nacionalne gospodarske politike upravičene do ustreznih lastnih finančnih virov, s katerimi v okviru svojih pooblastil prosto razpolagajo. Finančni viri lokalnih oblasti morajo biti v sorazmerju z nalogami, ki jih določata ustava in zakon. Vsaj del finančnih virov lokalnih oblasti mora izvirati iz krajevnih davkov in prispevkov, katerih višino lahko v okviru zakona pokrajine določajo same. Finančni sistemi, na katerih temeljijo viri, ki so na voljo lokalnim oblastem, morajo biti dovolj raznovrstni in prilagodljivi, da lahko, kolikor je praktično mogoče, sledijo dejanskemu gibanju stroškov opravljanja njihovih nalog. Ob navedenem je določeno, da financiranje nalog, ki jih pokrajina opravlja kot prenesene naloge, zagotavlja država v sorazmerju z vrsto nalog in njihovim obsegom. Način zagotavljanja teh sredstev pa določa zakon, ki ureja prenos nalog. 53. člen (proračun pokrajine) (1) Prihodki ali prejemki in odhodki ali izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe morajo biti zajeti v proračunu pokrajine, oblikovanem v skladu z zakonom. (2) Proračun in zaključni račun proračuna pokrajine ter druge z zakonom določene proračunske dokumente sprejme pokrajinski svet na predlog predsednika pokrajine, ki je odgovoren za izvrševanje proračuna. (3) Postopek sprejemanja proračuna pokrajine in zaključnega računa proračuna določa poslovnik pokrajinskega sveta. (4) Pokrajina lahko v postopku priprave predloga proračuna določi višino sredstev, namenjeno financiranju projektov, ki jih predlagajo prebivalci pokrajine. O predlaganih projektih pokrajina izvede posvetovanja z občani najkasneje do predložitve proračuna pokrajinskemu svetu v sprejem. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da ima pokrajina proračun, v katerem morajo biti zajeti vsi prejemki in izdatki pokrajine za posamezne namene. Proračun predlaga pokrajinskemu svetu predsednik pokrajine, ki je odgovoren za izvrševanje proračuna. Pokrajinski svet sprejema proračun po postopku, ki ga določi s svojim poslovnikom. Za oblikovanje proračuna velja neposredno zakon, ki ureja javne finance. Ob navedenem je z besedilom dopustno, da lahko pokrajina v postopku priprave proračuna določi višino sredstev, namenjeno financiranju projektov, ki jih predlagajo prebivalci pokrajine. Z navedenim se uresničuje načelo sodelovanja prebivalcev pri sprejemanju odločitev (participativnega proračuna) v pokrajini. POKRAJINE V SLOVENIJI 209 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) 54. člen (nadzor računskega sodišča) Nadzor nad proračunom pokrajine in celotno javno porabo pokrajine in pravnih oseb katerih ustanoviteljica je pokrajina opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije. Obrazložitev: Z besedilom je določen nadzor nad proračunom pokrajine in celotno javno porabo pokrajine in pravnih oseb katerih ustanoviteljica je pokrajina. Nadzor opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije. 8 Splošni akti pokrajine 55. člen (statut pokrajine) (1) S statutom pokrajine se podrobneje določijo organizacija in delovanje pokrajine, oblikovanje in pristojnosti ter organizacija dela njenih organov, uresničevanje pravice prebivalcev pokrajine do obveščenosti ter način njihovega sodelovanja pri sprejemanju odločitev, sodelovanje med pokrajino in občinami v zadevah, ki so jim skupne, druge zadeve, ki jih določa ta zakon ter druga vprašanja skupnega pomena. (2) S statutom pokrajine se v skladu z zakonom, ki ureja pokrajinske volitve, določijo volilne enote za volitve članov pokrajinskega sveta. (3) S statutom pokrajine se določijo sedeži organov pokrajinske uprave in enot pokrajinske uprave tako, da je prebivalcem pokrajine zagotovljena enaka dostopnost do upravnih storitev, ki jih zagotavlja pokrajina. (3) Pokrajina, na območju katere so občine, v katerih živita italijanska oziroma madžarska avtohtona narodna skupnost in romska skupnost, s statutom podrobneje določi organizacijo uresničevanja pravic avtohtone narodne skupnosti in romske skupnosti v pokrajinskih organih ter način zagotavljanja pravice do uporabe jezika narodne skupnosti pri delu pokrajinskih organov in pokrajinske uprave. (4) Statut sprejme pokrajinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Obrazložitev: Z besedilom so določeni okvirna in obvezna vsebina statuta pokrajine in njegovo sprejetje. S statutom pokrajinski svet uredi zadeve, določene s tem zakonom, predvsem pa: določi organizacijo in delovanje pokrajine, oblikovanje in pristojnosti ter organizacijo dela njenih organov, način sodelovanja prebivalcev pri sprejemanju odločitev ter razmerja med pokrajino in občinami. S statutom se določijo volilne enote za volitve članov pokrajinskega sveta, sedeži organov pokrajinske uprave in upravnih enot, organizacija uresničevanja pravic avtohtone narodne skupnosti v pokrajinskih organih ter način zagotavljanja pravice do uporabe jezika narodne skupnosti v pokrajinskih organih ter način zagotavljanja pravice do uporabe jezika narodne 210 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) skupnosti pri delu pokrajinskih organov in pokrajinske uprave. Statut sprejme pokrajinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. 56. člen (urejanje zadev iz pristojnosti pokrajine) (1) Pokrajina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. (2) Zadeve iz prenesene pristojnosti ureja pokrajina z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni. Obrazložitev: Z besedilom so določeni splošni pravni akti, s katerimi pokrajina ureja zadeve iz svoje in prenesene pristojnosti. 9 Sodelovanje pokrajine z občinami, pokrajinami in državnimi organi82 57. člen (sodelovanje pokrajine z občinami) (1) Organi pokrajine sodelujejo z občinskimi organi na način, kot ga določata statut pokrajine in poslovnik pokrajinskega sveta. (2) Občinski organi imajo pravico biti obveščeni o delu organov pokrajine na način, določen s statutom pokrajine in poslovnikom pokrajinskega sveta. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da način sodelovanja pokrajinskih organov z občinskimi organi določata statut pokrajine in poslovnik pokrajinskega sveta. Določena je tudi pravica občinskih organov do obveščenosti o delu pokrajine. Način obveščanja uredi pokrajina s statutom in poslovnikom pokrajinskega sveta. Določba poudarja obveščenost in sodelovanje in v celoti temelji na nehierarhičnem razmerju med pokrajinami in občinami. 58. člen (medsebojno sodelovanje pokrajin) (1) Pokrajina sodeluje z drugimi pokrajinami zlasti pri uresničevanju razvojnih nalog in sklepa z njimi sporazume o sodelovanju za doseganje ciljev, ki so v skupnem interesu. (2) Za medsebojno sodelovanje lahko pokrajine oblikujejo usklajevalna in posvetovalna delovna telesa. 82 Občina Črna na Korošekm je poudarila, da mora biti zagotovljeno, da se v vsako pokrajino ustanovijo enake dislocirne enote državnih organov (sodišča, tožilstva, policijske uprave, finančne uprave, UZR ...) (mnenje št. 032-0001/2021 z dne 25.5.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 211 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) (3) Zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov lahko dve ali več pokrajin ali pokrajina in občina oziroma več občin ustanovijo zvezo pokrajin oz. zvezo pokrajin in občin ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja lokalno samoupravo. Obrazložitev: Z besedilom je določeno medsebojno sodelovanje pokrajin. Pokrajin so samostojne pri povezovanju in sodelovanju ter opredeljevanju skupnih interesov. 59. člen (mednarodno sodelovanje pokrajin) (1) Pokrajina sodeluje z regijami drugih držav v različnih oblikah sodelovanja v skladu s predpisi Evropske unije ali ratificirano mednarodno pogodbo ter zunanjepolitičnimi usmeritvami in cilji države. (2) Pokrajina lahko na skupnost, nastalo v okviru sodelovanja iz prejšnjega odstavka, prenese opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti le s soglasjem Državnega zbora Republike Slovenije. Obrazložitev: Besedilo določa čezmejno sodelovanje pokrajine z ustreznimi skupnostmi drugih držav. Pri sicer svobodnem in samostojnem odločanju o sodelovanju pa moa pokrajina sodelovati v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi pogodbami ter hkrati upoštevati zunanjepolitične usmeritve države. V primeru, da predpis določa, da pokrajine in primerljive skupnosti sosednjih ali drugih držav zaradi sodelovanja ustanovijo skupnost, lahko pokrajina na tako skupnost prenese opravljanje posameznih nalog, vendar le s soglasjem Državnega zbora Republike Slovenije. 60. člen (sodelovanje pokrajine z državnimi organi)83 (1) Pokrajina sodeluje z državnimi organi pri načrtovanju in odločanju o vseh zadevah iz državne pristojnosti, ki se neposredno nanašajo na njene pristojnosti in financiranje. (2) Sodelovanje pokrajine pri zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena morajo državni organi zagotoviti pravočasno in na primeren način. (3) Sodelovanje iz drugega odstavka tega člena se zagotavlja neposredno s pokrajinami, kadar se zadeva nanaša na eno ali več pokrajin in tudi z združenjem pokrajin, če gre za zadevo, ki se nanaša na vse pokrajine. 83 Občine Črna na Koroškem (mnenje št. 031-0001/2021 z dne 25.5.2021), Prevalje (mnenje št. 031-0001/2019 z dne 17.6.2021) in Vuzenica (mnenje št. 032-0013/2021-05 z dne 11.3.2021) so poudarile, da mora biti zagotovljeno, da se v vsako pokrajino ustanovijo enake dislocirane enote državnih organov (sodišča, tožilstva, policijske uprave, finančne uprave, UZR...). 212 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Obrazložitev: Z besedilom je urejeno sodelovanje pokrajine pri načrtovanju in odločanju o zadevah iz državne pristojnosti, ki jo neposredno zadevajo. Sodelovanje pokrajine, pokrajin, na katere se nanašajo načrti in odločitve, oziroma združenja pokrajin morajo zagotoviti pristojni državni organi pravočasno in na primeren način. 61. člen (združenje pokrajin) (1) Pokrajine so združene v Združenje pokrajin Slovenije (v nadaljnjem besedilu: združenje). (2) Združenje predstavlja interese svojih članic pred državnimi organi, kadar ti oblikujejo ali sprejemajo zakone ali druge predpise, s katerimi se določajo naloge pokrajin in financiranje pokrajin ali se kako drugače posega v njihove koristi. (3) Združenje zastopa interese pokrajin v mednarodnem sodelovanju, voli člane delegacije Republike Slovenije v Odboru regij Evropske unije ter delegaciji zagotavlja strokovno, tehnično in administrativno pomoč. (4) Združenje ima svoj statut. Objavi ga v Uradnem listu Republike Slovenije. (5) Združenje je pravna oseba javnega prava. Pravno osebnost pridobi z dnem objave statuta. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da so pokrajine združene v Združenje pokrajin Slovenije, ki predstavlja njihove interese pred državnimi organi in v mednarodnem sodelovanju. Združenje pokrajin voli člane delegacij Republike Slovenije v Odboru regij Evropske unije. Združenje je pravna oseba javnega prava. Pravno osebnost pridobi z objavo svojega statuta v Uradnem listu Republike Slovenije. 10 Nadzor državnih organov 62. člen (nazor nad zakonitostjo dela organov pokrajine in pokrajinske uprave) (1) Nadzor nad zakonitostjo dela organov pokrajine in pokrajinske uprave opravljajo vlada in ministrstva. (2) V zadevah iz državne pristojnosti, ki jih je država prenesla v izvrševanje na pokrajine, opravljajo ministrstva tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo izvrševanja nalog. Obrazložitev: Z besedilom so določena načela nadzora nad delom pokrajinskih organov in pokrajinske uprave. Vlada in ministrstva opravljajo nadzor kot nadzor nad zakonitostjo, glede zadev, ki jih pokrajina ureja v preneseni pristojnosti, pa tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo opravljanja nalog. Pristojne organe, postopke in ukrepe organov, pristojnih za nadzor ureja zakon, ki ureja državno upravo. POKRAJINE V SLOVENIJI 213 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) 63. člen (razpustitev pokrajinskega sveta in razrešitev predsednika pokrajine) (1) Pokrajinski svet se lahko predčasno razpusti, če:  ne izvršuje odločb ustavnega sodišča, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje;  v letu, za katero ni bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme v skladu z zakonom predloženega in pripravljenega proračuna, ki bi lahko začel veljati ob začetku leta ali  če se v posameznem koledarskem letu po najmanj trikratnem sklicu sploh ne sestane na sklepčni seji. (2) Predsednika pokrajine se lahko predčasno razreši, če:  ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje. (3) O razpustitvi pokrajinskega sveta oziroma razrešitvi predsednika pokrajine odloča državni zbor na predlog vlade. (4) Preden izda sklep o razpustitvi pokrajinskega sveta oziroma razrešitvi predsednika pokrajine, mora državni zbor opozoriti pokrajinski svet oziroma predsednika pokrajine na njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati, kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če pokrajinski svet oziroma predsednik pokrajine ravna v skladu z opozorilom, državni zbor postopek o razpustitvi oziroma razrešitvi s sklepom ustavi. (5) Pokrajinski svet oziroma predsednik pokrajine lahko v tridesetih dneh po prejemu sklepa o razpustitvi oziroma razrešitvi vloži zahtevo za presojo ustavnosti sklepa državnega zbora iz prejšnjega odstavka. Če zahteva ni vložena v roku oziroma, če ji ni ugodeno, je pokrajinski svet razpuščen oziroma predsednik pokrajine razrešen z dnem objave odločitve državnega zbora oziroma ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije. V primeru razpustitve pokrajinskega sveta državni zbor razpiše predčasne volitve v pokrajinski svet, v primeru razrešitve predsednika pokrajine pa nadomestne volitve predsednika pokrajine. (6) Če je pokrajinski svet razpuščen, opravlja nujne naloge iz njegove pristojnosti v času do izvolitve novega pokrajinskega sveta predsednik pokrajine. Predsednik pokrajine mora svoje odločitve predložiti v potrditev pokrajinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na prvi seji. (7) Če je razrešen predsednik pokrajine, opravlja nujne naloge iz njegove pristojnosti do izvolitve novega predsednika pokrajine podpredsednik pokrajine oziroma član pokrajinskega sveta, ki je v skladu s tem zakonom določen za začasno opravljanje funkcije predsednika pokrajinskega sveta, če je ta predčasno razrešen. (8) V primeru hkratne razpustitve pokrajinskega sveta in razrešitve predsednika pokrajine imenuje vlada začasnega upravitelja, ki do izvolitve novih organov pokrajine opravlja njune naloge. Začasni upravitelj mora svoje odločitve predložiti v potrditev novoizvoljenemu pokrajinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na prvi seji. Za začasnega upravitelja ni mogoče imenovati osebe, ki opravlja funkcijo in delo, ki je nezdružljivo s funkcijo člana pokrajinskega sveta in predsednika pokrajine. 214 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Obrazložitev: Z besedilom so določeni razlogi in postopek za predčasno razpustitev pokrajinskega sveta in predčasno razrešitev predsednika pokrajine. Odločitev o predčasni razpustitvi oziroma razrešitvi sprejme državni zbor na predlog vlade. Zoper odločitev državnega zbora pa je zagotovljeno pravno varstvo pred ustavnim sodiščem. V primeru hkratne razpustitve pokrajinskega sveta in razrešitve predsednika pokrajine je predvideno imenovanje začasnega upravitelja, ki ga imenuje vlada. 11 Sprememba imena, sedeža ali območja pokrajine 64. člen (postopek spremembe imena, sedeža ali območja pokrajine) (1) Ime in sedež pokrajine ali njeno območje se spremeni z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslank oziroma poslancev. (2) V postopku za sprejem zakona iz prejšnjega odstavka mora državni zbor pridobiti mnenje pokrajinskega sveta in mnenja občinskih svetov z območja pokrajine. (3) Z zakonom iz prvega odstavka tega člena se določi način in rok ureditve premoženjskopravnih, organizacijskih in drugih posledic sprememb. Obrazložitev: Z besedilom so določene posebnosti zakonodajnega postopka za sprejem zakona o spremembi območja, imena ali sedeža pokrajine. V skladu z ustavo se tudi ta zakon sprejema z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. 65. člen (posvetovalni referendum) (1) Državni zbor lahko v postopku sprejemanja zakona iz prejšnjega člena razpiše posvetovalni referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. (2) Z odlokom o razpisu referenduma iz prejšnjega odstavka se določi referendumsko območje oziroma območja, besedilo vprašanja oziroma vprašanj, dan razpisa referenduma in dan glasovanja. (3) Referendum se opravi v skladu z zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, kolikor ta zakon ne določa drugače. (4) Postopek za izvedbo referenduma vodi državna volilna komisija, volilne komisije referendumskih območij, ki jih imenuje državna volilna komisija in volilni odbori. Glede oblikovanja in dela volilnih organov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja volitve v pokrajinah, za izvedbo referenduma pred ustanovitvijo pokrajin pa zakon, ki ureja lokalne volitve. POKRAJINE V SLOVENIJI 215 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Obrazložitev: Besedilo določa, da lahko državni zbor razpiše posvetovalni referendum za ugotovitev volje prebivalcev, če je predlagana sprememba imena, sedeža ali območja pokrajine. Ugotovitev volje prebivalcev, ki je z ustavo in zakonom predpisana za spreminjanje imen, sedežev in območij občine ter ustanavljanje novih občin, ni ustavna zaveza za ustanovitev ali spremembo konstitutivnih elementov pokrajine, vendar se državni zbor lahko odloči, da o tovrstnih predlogih ugotovi voljo prebivalcev. 12 Prehodne in končna določba 66. člen (konstituiranje pokrajin) Konstituiranje pokrajin po volitvah v prve pokrajinske svete se opravi v skladu s tem zakonom in zakonom, s katerim so pokrajine ustanovljene. Obrazložitev: Z besedilom je urejeno konstituiranje in začetek dela pokrajin po ustanovitvi. Člen določa, da se konstituiranje opravi po prvih volitvah v pokrajinske svete in sicer v skladu z določbami tega zakona. To so določbe, ki urejajo konstituiranje pokrajinskih organov po vsakokratnih volitvah, ustanovitev pokrajinske uprave, imenovanje direktorja pokrajinske uprave in druge določbe, pomembne za organizacijo in začetek dela pokrajin. Posebne določbe glede prvega konstituiranja vsebuje tudi zakon o ustanovitvi pokrajin in so utemeljene z dejstvom, da ob prvem konstituiranju pokrajina še nima splošnih aktov, ki urejajo za konstituiranje pomembna dejstva, kot so postopki konstituiranja, volitve in imenovanja. 67. člen (prenos pristojnosti na pokrajine) (1) Prenos pristojnosti na pokrajine na področjih iz 9., 10. in 11. člena tega zakona se izvede najpozneje do 31. decembra 2024 z uskladitvijo zakonov, ki urejajo zadeve na teh področjih, s tem zakonom. (2) Če uskladitev iz prejšnjega odstavka ni opravljena se prenos pristojnosti izvede s posebnih zakonom, ki začne veljati 1. januarja 2025 . Zakoni, ki urejajo sistem javnih financ in sistem javne uprave, se uskladijo s tem zakonom najpozneje do 31. decembra 2024. (3) Naloge upravnih enot, ki ne bodo prenesene z zakonom v izvrševanje pokrajinam v skladu s prejšnjim odstavkoma, se prenesejo najpozneje do 31. decembra 2024. (4) Z zakoni iz prvega in drugega odstavka tega člena se določijo ustanoviteljske pravice ter stvarno in finančno premoženje države, ki se s 1. januarjem 2025 prenesejo na pokrajine. Finančne obveznosti državnega proračuna, prevzete do dne prenosa, se ne prenašajo na pokrajine. 216 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) (5) Pokrajine s ... vstopijo v koncesijske in druge pogodbe, sklenjene za izvajanje javnih služb, opravljanje nalog v javno korist, posebne pravice na javnem dobru ter izkoriščanje naravnega bogastva iz pokrajinske pristojnosti. Obrazložitev: Z besedilom sta določena postopek in čas prenosa pristojnosti na pokrajine. 68. člen (zagotovitev pogojev za začetek dela pokrajin) (1) Vlada z uredbo določi ukrepe za zagotovitev kadrovskih, prostorskih in drugih pogojev za začetek dela pokrajin najpozneje do 1. januarja leta, ki sledi letu volitev v prve pokrajinske svete. (2) Na podlagi uredbe iz prejšnjega odstavka se zagotovita izvedba postopkov konstituiranja pokrajin in opravljanje nalog iz pristojnosti pokrajin. Obrazložitev: Z besedilom je določeno, da vlada z uredbo najpozneje do 1. Januarja leta, ki sledi letu prvih volitev po ustanovitvi pokrajin, določi ukrepe za zagotovitev kadrovskih, prostorskih in drugih pogojev za začetek delovanja pokrajin. Cilj ukrepov je zagotovitev kadrovskih, prostorskih in drugih pogojev za delo organov pokrajine pri izvedbi vseh postopkov konstituiranja pokrajine, sprejetja statuta in proračuna ter opravljanja nalog pokrajine do ustanovitve pokrajinske uprave in njene kadrovske popolnitve. 69. člen (prostori za delovanje pokrajine)84 (1) Poslovni prostori, ki so potrebni za delovanje pokrajine, se kot nepremično premoženje države neodplačno odsvojijo in prenesejo na pokrajino v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. (2) Če ni na razpolago ustreznih poslovnih prostorov iz prejšnjega odstavka, zagotovi prostore občina, na območju katere je sedež pokrajine. Če občina soglaša, se prostori za plačilo prenesejo v last pokrajini. Sredstva za plačilo se zagotovijo v državnem proračunu. (3) Če so poslovni prostori, ki jih zagotovi občina, začasni, sklenejo vlada, občina in pokrajina pogodbo o uporabi prostorov, v kateri določijo rok uporabe ter nadomestilo za uporabo in stroške. Obrazložitev: Z besedilom je določen način zagotovitve poslovnih prostorov, ki jih potrebuje pokrajina. Prostore mora zagotoviti praviloma država v skladu z zakonom, ki ureja 84 Mestna občina Novo mesto predlaga črtanje drugega in tretjega odstavka 71. člena (sedaj 69. člen) osnutka Zakona o pokrajinah /ZPok/ (mnenje št. 007-23/2020-16(405) z dne 18.3.2021). POKRAJINE V SLOVENIJI 217 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Če država takšnih prostorov nima, jih lahko zagotovi v sodelovanju z občino, v kateri ima pokrajina sedež, z nakupom prostorov. Sredstva za plačilo prostorov se zagotovijo v državnem proračunu. Če pa občina ne soglaša z nakupom, se štejejo prostori za začasne in se sklene pogodba, v kateri se določita rok uporabe občinskih prostorov in ustrezno nadomestilo. 70. člen (začasno financiranje pokrajine) Do sprejetja pokrajinskega proračuna se delovanje pokrajine financira iz državnega proračuna v višini, določeni z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna in v skladu z zakonom, ki ureja financiranje pokrajin. Obrazložitev: Začasno financiranje pokrajine do sprejetja pokrajinskega proračuna se bo izvajalo iz državnega proračuna v obsegu, ki ga bosta določila državni proračun in zakon o izvrševanju državnega proračuna na podlagi zakona, ki bo urejal financiranje pokrajin. 71. člen (prevzem javnih uslužbencev) (1) Javne uslužbence, zaposlene v organih državne uprave, ki so do začetka dela pokrajin opravljali naloge, ki so prešle v pristojnost pokrajin, prevzamejo pokrajine v pokrajinske uprave, najpozneje v 60 dneh po konstituiranju pokrajine. (2) Javne uslužbence, zaposlene v občinskih upravah občin z območja pokrajine, ki so opravljali naloge, ki so prešle v pristojnost pokrajin, prevzamejo pokrajine v pokrajinske uprave, najpozneje v 60 dneh po sprejetju predpisa iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona. (3) Prevzem javnih uslužbencev se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja in položaj javnih uslužbencev, pri čemer javni uslužbenci obdržijo enakovredna delovna mesta in vse pravice pridobljene s pogodbo o zaposlitvi pri prejšnjem delodajalcu. Obrazložitev: Z besedilom se ureja dolžnost pokrajine za prevzem in rok prevzema javnih uslužbencev, ki bodo od začetka dela pokrajin opravljali nalog, ki bodo prešle v pristojnost pokrajin. Ob navedenem se z besedilom varuje položaj javnih uslužbencev v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev. 72. člen (uveljavitev zakona) Ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 218 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotik & G. Trpin: Zakon o pokrajinah /ZPok/ (osnutek) Obrazložitev: Z besedilom sta določena objava in začetek veljavnosti zakona. POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek*) V skladu z določilom prvega odstavka 149. člena Ustave RS je pokrajina samostojna samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena. Področja nalog pokrajine so določena z 9. (lokalne zadeve širšega pomena), 10. (naloge regionalnega pomena) in 11. (prenesene državne naloge) členom osnutka Zakona o pokrajinah /ZPok/. Ožja strokovna skupina je pripravila osnutek kataloga ‘Pristojnosti in nalog pokrajin’ (s pregledom splošnih in posamičnih aktov ter aktov poslovanja pokrajin)†. Katalog ‘Pristojnosti in nalog pokrajin’ omogoča pregled lokalnih zadev širšega pomena, nalog regionalnega pomena in državnih nalog, ki se bodo do leta 2030 prenesla v izvajanje pokrajinam. Pristojnosti pokrajin so podane posebej za pokrajinski svet, predsednika pokrajine, nadzorni odbor pokrajine, svet občin, pokrajinsko upravo in druga telesa v pokrajini. Vsi predpisi, ki določajo oziroma bodo določali pristojnosti in naloge pokrajin so razdeljeni v 10 osnovnih poglavij in v okviru teh v podpoglavja, kjer so razvrščeni posamezni predpisi. 1 Državna ureditev Slovenije 1.1 Ustavna ureditev 1.1.1 Splošni državni akti, simboli in prazniki 1.1.1.1 Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter slovenski narodni zastavi /ZGZH/ predpis Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter slovenski narodni zastavi /ZGZH/ Uradni list RS, št. 67/94 podrejeni predpisi * Pregled pristojnosti in nalog pokrajin temelji na pregledu zakonov in podzakonskih aktov sprejetih do 13. oktobra 2021. † Katalog 'Pristojnosti in nalog pokrajin' (s pregledom splošnih in posamičnih aktov ter aktov poslovanja pokrajin) s predlogi sprememb in dopolnitev zakonov je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 220 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) Uredba o uporabi zastave in himne Evropske unije v Republiki Sloveniji Uradni list RS, št. 38/04 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Uporablja državni grb v pečatu, štampiljki ter oznakah 9. člen dokumentov organov lokalnih skupnosti, kadar opravljajo posamezne naloge oziroma določene zadeve iz državne pristojnosti. 2 Lahko uporablja grb RS na poslopjih, v katerih so uradni prostori 10. člen organov lokalne skupnosti. 3 Ob praznikih RS izobesi državno zastavo na poslopjih, v katerih 13. člen so uradni prostori organov lokalne skupnosti. Ob državni zastavi lahko izobesi tudi slovensko narodno zastavo. Na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, izobesi zastavo narodne skupnosti. 4 Ob prazniku lokalne skupnosti lahko izobesi zastavo RS. Poleg 1/14. člen zastave RS lahko izobesi tudi slovensko narodno zastavo. Na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, izobesi zastavo narodne skupnosti. 5 Ob prazniku lokalne skupnosti lahko izobesi zastavo Evropske (uredba) unije. 6. člen 6 Lahko izobesi zastavo RS za označevanje poslopij, v katerih so 14. člen sedeži organov lokalne skupnosti. 7 Na poslopjih organov lokalne skupnosti je lahko izobešena tudi (uredba) zastave Evropske unije. 5. člen 1.1.1.2 Zakon o javni rabi slovenščine /ZJRS/ predpis Zakon o javni rabi slovenščine /ZJRS/* Uradni list RS, št. 86/04, 8/10 podrejeni predpisi Uredba o potrebnem znanju slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb in nosilci javnih pooblastil * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 221 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) Uradni list RS, št. 22/08 č. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Pri sklepanju pogodb s tujimi osebami oblikuje in podpiše izvirnik 6. člen pogodbenega besedila v slovenskem in tujem jeziku. 2 V internih aktih pokrajine upošteva predpisan a potrebna znanja 7. člen slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Pri odločanju o pravicah ali obveznostih in pravnih koristih 5. člen posameznikov in organizacij uporablja slovenščino v skladu z zakoni, ki urejajo naloge in pooblastila lokalne skupnosti (pokrajine). 1.1.1.3 Zakon o odlikovanjih Republike Slovenije /ZOdl/ predpis Zakon o odlikovanjih Republike Slovenije /ZOdl/ Uradni list RS, št. 69/04-uradno prečiščeno besedilo tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Lahko poda predlog za podelitev odlikovanja Republike Slovenije. 11. člen tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep o predlogu za podelitev odlikovanja Republi ke Slovenije. 11. člen 1.1.1.4 Zakon o odlikovanju častni znak svobode Republike Slovenije /ZodlZS/ predpis Zakon o odlikovanjih častni znak svobode Republike Slovenije /ZOdlZS/ Uradni list RS, št. 24/92, 13/93-ZP-G, 22/04-ZUdl-A tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Lahko da predlog za podelitev odlikovanja častni znak svobode 7. člen Republike Slovenije. 222 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep o predlogu za podelitev odlikovanja častn i znak svobode 7. člen Republike Slovenije. 1.1.1.5 Zakon o referendumu in ljudski iniciativi /ZRLI/ predpis Zakon o referendumu in ljudski iniciativi /ZRLI/ Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US povezani predpisi Zakon o pokrajinah /ZPok/ osnutek tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Smiselna uporaba določb Zakona o referendumu in ljudski 3. člen iniciativi /ZRLI/ o postopku za izvedbo referenduma v lokalni skupnosti. 1.1.2 Človekove pravice 1.1.2.1 Zakon o mednarodni zaščiti /ZMZ-1/ predpis Zakon o mednarodni zaščiti /ZMZ-1/ Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Obvesti policijo o namenu državljana tretje drža ve ali osebe brez 42. člen državljanstva, ki želi podati prošnjo za mednarodno zaščito. POKRAJINE V SLOVENIJI 223 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 1.1.2.2 Zakon o varstvu pred diskriminacijo /ZvarD/ predpis Zakon o varstvu pred diskriminacijo /ZVarD/ Uradni list RS, št. 33/16, 21/18 - ZNOrg tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Lahko sprejme posebne ukrepe za uresničevanje pravice do 18. člen enakega obravnavanja, enake možnosti ali dejanske enakosti in 17. člen udeležbo na področju družbenega življenja oseb, ki so v manj ugodnem položaju zaradi določene osebne okoliščine. 1.1.2.3 Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji /ZRomS-1/ predpis Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji /ZRomS-1/* Uradni list RS, št. 33/07 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Z načrtovanjem prostorskih ureditev zagotav lja pogoje za 5. člen urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti. 2 Vladi RS lahko da pobudo za načrtovanje pros torske ureditve 5. člen romskega naselja. 3 Sodeluje z Vlado RS pri sprejemu program ov ukrepov, s 6. člen katerimi se skladno z zakonom in področno zakonodajo določijo naloge, ki jih izvajajo organi pokrajine. 4 Sprejme podrobne področne programe in ukrepe in v proračunu 6. člen predvidi za to potrebna sredstva. 5 Pokrajinski sveti, v katerih se voli preds tavnika romske 6. člen skupnosti, lahko predlagajo predstavnika v posebno delovno telo vlade, ki spremlja izvajanje programa ukrepov na romskem področju. 6 V pokrajinah, v katerih se v skladu z zakonom, k i ureja lokalno 7. člen* samoupravo, voli predstavnika romske skupnosti v pokrajinski * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 224 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) svet, ustanovi posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti. 7 Kadar pokrajinski svet sprejema ali izdaja pr edpise in druge 12. člen splošne akte, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti v pokrajini, mora predhodno pridobiti mnenje Sveta romske skupnosti Republike Slovenije. 8 V proračunu zagotovi sredstva za uresničevanje pravic romske 13. člen skupnosti. 9 V proračunu zagotovi sredstva za delovanje pos ebnih delovnih 14. člen teles za spremljanje položaja romske skupnosti. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep o pobudi Vladi RS za načrtovanje prostorske ureditve 5. člen romskega naselja 2 Odlok o proračunu pokrajine. 6., 12., 13. člen 3 Sklep o ustanovitvi delovnega telesa za spremljanje položaja 7. člen romske skupnosti. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Najmanj enkrat letno poroča delovnemu telesu v lade o 6. člen uresničevanju programa ukrepov. 2 tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Poročilo delovnemu telesu vlade o uresničevanju p rograma 6. člen ukrepov. 1.1.2.4 Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih /ZSNS/ predpis Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih /ZSNS/ Uradni list RS, št. 65/94, 71/17 – ZFO-1C tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba Zagotovi dajanje soglasij samoupravnim narodnim skupnostim v 3. člen zadevah, ki se nanašajo na varstvo pravic narodnih skupnosti, o 5. člen katerih le-te odločajo skupaj z organi lokalnih skupnosti (pokrajine). POKRAJINE V SLOVENIJI 225 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 1 Obravnava pobude, ki se nanašajo na položaj nar odnih skupnosti in 12. člen ohranjanje značilnosti narodnostno mešanih območij. 2 S proračunom zagotovi sredstva za delovanje or ganizacij in javnih 18. člen zavodov, ki delujejo za potrebe javnih zavodov in za financiranje sodelovanja z matičnima narodoma in njunima državama, s pripadniki narodnih skupnosti v drugih državah in z mednarodnimi organizacijami. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Proračun pokrajine. 3. člen 5. člen 18. člen 1.1.2.5 Zakon o varuhu človekovih pravic /ZVarCP/ predpis Zakon o varuhu človekovih pravic /ZVarCP/ Uradni list RS, št. 69/17 – uradno prečiščeno besedilo podrejeni predpisi Pravilnik o službeni izkaznici varuha, namestnikov varuha, funkcionarjev in pooblaščenih uslužbencev Urada varuha človekovih pravic Uradni list RS, št. 36/96 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Na zahtevo varuha človekovih pravic mora zago toviti vse podatke 6. člen in informacije iz pristojnosti organov lokalne skupnosti (pokrajinskega sveta, predsednika pokrajine, nadzornega odbora pokrajine in pokrajinske uprave). 1.1.2.6 Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja /ZORSSZNM/ predpis Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja /ZORSSZNM/ Uradni list RS, št. 43/06, 76/10 226 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Vzpostavlja stike in razvija sodelovanje z organ izacijami Slovencev 19. člen zunaj Republike Slovenije. 2 Na zahtevo Urada Vlade RS za Slovence v zam ejstvu in po svetu 88. člen posreduje uradu osebne in druge podatke iz naslova podeljevanja statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva, repatriacije in medijske oskrbe. 1.1.2.7 Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb /ZZZRO/ predpis Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb /ZZZRO/ Uradni list RS, št. 65/05 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 V zadevah in vprašanjih, ki se nanašajo na osebe z začasno 9. člen zaščito sodeluje z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) in mu nudi potrebno pomoč pri uresničevanju njegovih nalog. 1.1.3 Ustavnost in zakonitost 1.1.3.1 Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije /ZUL/ predpis Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije /ZUL/ Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 109/09, 38/10-ZUKN, 60/17 – ZPVPJN-B podrejeni predpisi Uredba o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije Uradni list RS, št. 20/10, 36/14 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 S statutom določi, v katerem uradnem glasilu se objavljajo predpisi 1. člen pokrajine. 7. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 227 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Odredi objavo akta. 9. člen 2 Odredi objavo popravkov pokrajinskih aktov, ki se objavljajo v 11. člen Uradnem listu Republike Slovenije. 1.2 Organi Republike Slovenije 1.2.1 Državni zbor Republike Slovenije 1.2.1.1 Zakon o volitvah v državni zbor /ZVDZ/ predpis Zakon o volitvah v državni zbor /ZVDZ/ Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 Odl. US, 23/17 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Lahko poda predlog za imenovanje članov okrajnih volilnih komisij. 34. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Pomagajo volilnim organom pri njihovem delu ter jim na njihovo 29. člen zahtevo posredujejo podatke, ki jih volilni organi potrebujejo pri svojem delu. 1.2.2 Državni svet Republike Slovenije 1.2.2.1 Zakon o državnem svetu /ZDSve/ predpis Zakon o državnem svetu /ZDSve/* Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 95/09 – odl. US, 21/13 – ZFDO-F, 81/18 – odl. US * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si. 228 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti pokrajinskega sveta določba 1 Izvoli predstavnika pokrajine v državni svet. 38. člen 1.2.3 Uprava 1.2.3.1 Zakon o državni upravi /ZDU-1/ predpis Zakon o državni upravi /ZDU-1/* Uradni list RS, št. 113/05-UPB4, 126/07-ZUP-E, 48/09, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta Določba 1 Ob soglasju z vlado določi območja enot pokrajinske uprave. 43. člen tč. akti pokrajinskega sveta Določba 1 Odlok o določitvi območja enot pokrajinske uprave. 43. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Opravlja naloge državne uprave, ki jih je treba organizirati in 14. člen* izvajati teritorialno. 2 Odloča na prvi stopnji v upravnih stvareh iz prenesene državne 44. člen* pristojnosti, če z zakonom za posamezne upravne stvari ni določeno drugače. 3 Redno poroča ministrstvu, pristojnemu za upravo, in resornim 67. člen* ministrstvom o izvrševanju prenesenih državnih nalog. 1.2.3.2 Zakon o javnih uslužbencih /ZJU/ predpis Zakon o javnih uslužbencih /ZJU/* Uradni list RS, št. 63/07-UPB3, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavr-E, 40/12-ZUJF * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 229 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) povezani predpisi Zakon o delovnih razmerjih /ZDR-1/ Uradni list RS, št. 21/13 (78/13 popr.), 47/15 – ZZSDT, 33/16-PZ-F, 52/16 , 15/17 – odl. US, 22/19 - ZPoS Zakon o splošnem upravnem postopku /ZUP/ Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 47/09 Odl. US: U-I-54/06-32 (48/09 popr.), 8/10, 82/13 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja /ZDIJZ/ Uradni list RS, št. 51/06-UPB2, 117/06-ZDAVP-2, 23/14, 50/14, 19/15 - odl. US, 102/15, 17/18 podrejeni predpisi Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril Uradni list RS, št. 58/03 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04 (58/04 - popr.), 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 101/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 76/09, 3/09, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10 , 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 35/17, 11/19, 25/19 Uredba o napredovanju uradnikov v nazive Uradni list RS, št. 98/08, 16/09, 19/10 Pravilnik o določitvi upravnih opravil, ki jih lahko opravljajo strokovno-tehnični javni uslužbenci Uradni list RS, št. 35/06, 100/10, 45/17 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 S splošnimi pravnimi akti lahko podrobneje ur edi vprašanja, ki 22. člen so urejena z ZJU. 2 V okviru kadrovskega načrta določi število in vrste delovnih 72. člen mest v kabinetu predsednika pokrajine za določen čas. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Kadrovski načrt. 72. člen 230 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca. 4. člen 33. člen 2 Za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca lahko pooblasti 34. člen uradnika z univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem in najmanj petimi leti službene dobe (vodja kadrovskega poslovanja) 3 V poslovnih prostorih pokrajine objavi, kater e so omejitve v (uredba) zvezi s sprejemanjem daril s strani javnih uslužbencev 4. člen zaposlenih v pokrajini in kakšen je postopek v primeru njihove izročitve. 4 S splošnim aktom lahko podrobneje uredi vpr ašanja določena z 22. člen ZJU. Pred sprejemom splošnega akta, ki vpliva na pravice in 28. člen obveznosti javnih uslužbencev pa mora omogočiti reprezentativnemu sindikatu, ki deluje v upravi lokalne skupnosti, da poda svoje mnenje. 5 S pisnim sklepom odloči o pravici oziroma ob veznosti javnega 24. člen uslužbenca oziroma o zahtevi za odpravo kršitev pravice iz delovnega razmerja. 6 V primeru ko razpolaga z informacijo, na p odlagi katere so 33.a člen podani razlogi za sum, da javni uslužbenec zlorablja pravico do zadržanosti z dela do 30 dni zaradi bolezni ali poškodbe, ali pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, pooblasti enega ali več javnih uslužbencev za ugotovitev dejanskega stanja oziroma pravno ali fizično osebo v skladu z zakonom, ki ureja detektivsko dejavnost. 7 Določi sistemizacijo delovnih mest v upr avi samoupravne 40. člen lokalne skupnosti. 8 Ob pripravi proračuna poda predlog kadrovskeg a načrta. 43. člen 9 Reprezentativnim sindikatom omogoči, da p odajo mnenje k 43. člen predlogu kadrovskega načrta. 10 Najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi prorač una sprejme, s 44. člen sprejetim proračunom, usklajen kadrovski načrt. 11 Z vlado lahko sklene dogovor o povezavi kad rovskih evidenc 51. člen pokrajine s kadrovskimi evidencami državnih organov. 12 Z upravno odločbo opravi izbiro štipendista. 52. člen 13 Z izbranim štipendistom sklene pogodbo o štip endiranju. 52. člen 14 Z javnim uslužbencem sklene delovno razmerje. 53. člen 15 S sklepom odloči o pravicah in obveznostih javn ega uslužbenca. 53. člen 16 Ob imenovanju javnega uslužbenca v d rug naziv, ob 53. člen napredovanju v višji plačilni razred in ob premestitvi javnega POKRAJINE V SLOVENIJI 231 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) uslužbenca na drugo delovno mesto sklene z javnim uslužbencem aneks k pogodbi o zaposlitvi. 17 Odloča o zaposlitvah javnih uslužbencev. 56. člen 18 Objavi javni natečaj za zasedbo delovnega m esta. 58. člen 59. člen 19 Za vodenje izbirnega postopka lahko po oblasti javnega 60. člen uslužbenca ali imenuje komisijo. 20 Kandidatu, ki ne izpolnjuje natečajnih pogoj ev izda sklep, s 61.a člen katerim ga obvesti, da se ni uvrstil v natečajni postopek. 21 Opravi izbiro kandidata in vsakemu kandid atu izda sklep o 62. člen izbiri oz. neizbiri. 63. člen 22 Če nihče od prijavljenih kandidatov po m erilih izbirnega 62. člen postopka ni dovolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesti, lahko ponovi javni natečaj, prijavljenim kandidatom pa izda obvestilo o neuspelem javnem natečaju. 23 Obvesti kandidate uvrščene v prejšnji izb irni postopek o 66. člen ponovitvi izbirnega postopka. 24 Izbranega kandidata imenuje v naziv in mu p onudi sklenitev 66. člen pogodbe o zaposlitvi. 25 Odpravi odločbo o imenovanju v naziv, če pon ujena pogodba o 66. člen zaposlitvi iz razlogov, ki so na strani uradnika, ni sklenjena v roku 30 dni. 26 Lahko odloči, da se delovno razmerje za str okovno-tehnično 67. člen delovno mesto sklene pod pogojem, da javni uslužbenec uspešno opravi poskusno delo. 27 Z javnim uslužbencem sklene pogodbo o zapo slitvi za določen 68. člen čas. 28 Poda pobudo za razveljavitev pogodbe o zapos litvi ali drugega 76. člen akta, s katerim se odloči o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca. 29 V korist javnega uslužbenca spremeni akt, s katerim je bilo 77.a člen odločeno o pravici ali obveznosti javnega uslužbenca, če ugotovi, da je akt v neskladju z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo. 30 Z odločbo imenuje javnega uslužbenca na p oložaj direktorja 82. člen pokrajinske uprave. 31 Z osebo, imenovano na položaj direktorja po krajinske uprave 82. člen sklene pogodbo o zaposlitvi. 32 V enem letu od nastopa funkcije lahko r azreši direktorja 82. člen pokrajinske uprave. 33 Po prenehanju položaja premesti uradnika, ki je bil pred 82. člen imenovanjem na položaj zaposlen v pokrajinski upravi za 232 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) nedoločen čas na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu nazivu in za katero izpolnjuje pogoje. 34 Imenuje vršilca dolžnosti za opravljanje nalog direktorja 82. člen pokrajinske uprave. 35 Z odločbo imenuje uradnika v naziv. 84. člen 90. člen 36 V primerih določenih z ZJU razreši uradnika n aziva. 91. člen 37 Pisno odloči o opravljanju dela izven delovnega mesta. 94. člen 38 Javnim uslužbencem lahko pisno odredi delo preko polnega 96. člen delovnega časa. 39 Odloči o opravljanju dodatnega dela v interesu d elodajalca. 97. člen 40 Imenuje javnega uslužbenca v projektno skupin o. 98. člen 41 Objavi interni natečaj za napotitev javnih uslužbencev na 101. člen nadaljnje izobraževanje. 42 Z javnim uslužbencem sklene pogodbo, s k atero se določijo 101. člen pravice in obveznosti javnega uslužbenca, ki je napoten na nadaljnje izobraževanje. 43 Določi načrt izobraževanja, usposabljanja in izp opolnjevanja. 103. člen 44 Odloči o podaljšanju pripravništva. 106. člen 45 Imenuje mentorja pripravniku. 107. člen 46 Imenuje mentorja vajencem, dijakom in študentom na 110. člen praktičnem pouku. 47 Podeli priznanje javnemu uslužbencu za izj emne uspehe, ki 112. člen prispevajo k uspešnosti in učinkovitosti poslovanja ter ugledu organa, zmanjšanju stroškov poslovanja in skrajševanju delovnih postopkov. 48 Lahko sklene pisni dogovor o višini in načinu p oravnave škode, 137. člen ki jo javni uslužbenec povzroči delodajalcu. 49 Uveljavi regres za poplačilo izplačane odškodni ne. 139. člen 50 Odloči o premestitvi javnega uslužbenca na drugo delovno 147. člen mesto. 51 S sklepom opravi premestitev javnega uslužb enca na drugo 150. člen delovno mesto, zaradi delovnih potreb. 52 S sklenitvijo aneksa k pogodbi izvede pr emestitev javnega 151. člen uslužbenca na drugo delovno mesto. 53 Z javnim uslužbencem lahko sklene sporazu m o mirovanju 152.b člen pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. 54 Reprezentativne sindikate seznani z obrazloženo reorganizacijo. 156. člen 55 Javnemu uslužbencu, za katerega se ugotovi, d a je nesposoben 160. člen za položaj oziroma za svoje delovno mesto, odpove pogodbo o zaposlitvi. 56 Javnemu uslužbencu, ki ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto 162. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 233 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) odpove pogodbo o zaposlitvi. 57 Redno odpove pogodbo o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ki v 162. člen skladu z veljavno zakonodajo doseže polno starost ali pokojninsko dobo za upokojitev. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pooblastilo za izvrševanje pravic in dolžnosti d elodajalca. 34. člen 2 Sklep o pravici oziroma obveznosti javnega uslu žbenca. 24. člen 3 Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v 40. člen pokrajinski upravi. 4 Pogodba o štipendiranju. 52. člen 5 Javni natečaj za zaposlitev javnega uslužbenca. 58., 59. člen 6 Pooblastilo za vodenje upravnega postopka. 60. člen 7 Sklep o imenovanju komisije. 60. člen 8 Sklep o izbiri kandidata. 62. člen 9 Pogodba o zaposlitvi za določen čas. 68. člen 10 Odločba o imenovanju javnega uslužbenca na položaj direktorja 82. člen pokrajinske uprave. 11 Pogodba o zaposlitvi. 82. člen 12 Odločba o razrešitvi javnega uslužbenca s po ložaja direktorja 82. člen pokrajinske uprave. 13 Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti za o pravljanje nalog 82. člen direktorja pokrajinske uprave. 14 Odločba o imenovanju uradnika v naziv. 84. člen 15 Odredba o delu preko polnega delovnega časa. 96. člen 16 Sklep o imenovanju javnega uslužbenca v projek tno skupino. 98. člen 17 Interni natečaj za napotitev javnega uslužbe nca na nadaljnje 101. člen izobraževanje. 18 Pogodba o izobraževanju. 101. člen 19 Sklep o imenovanju mentorja pripravniku. 107. člen 20 Sklep o imenovanju mentorja vajencem, dijako m in študentom na 110. člen praktičnem pouku. 21 Dogovor o višini in načinu poravnave ško de, ki jo javni 137. člen uslužbenec povzroči delodajalcu. 22 Sklep o premestitvi javnega uslužbenca na drugo delovno mesto. 147. člen 23 Sporazum o mirovanju pravic in obveznos ti iz delovnega 152.b člen razmerja. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Vodi evidenco o dejanski zasedenosti delovnih mest. 21. člen 234 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 2 Vodi evidenco o strukturi javnih uslužbencev po nazivih. 21. člen 3 Vodi kadrovsko evidenco za svoje potrebe. 51. člen 1.2.3.3 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju /ZSPJS/ predpis Zakon o sistemu plač v javnem sektorju /ZSPJS/* Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17 podrejeni predpisi Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18 Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede Uradni list RS, št. 51/08, 91/08, 113/09, 22/19 Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08 Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov Uradni list RS, št. 74/17, 20/19, 26/19, 36/19 Pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju Uradni list RS, št. 28/14, 52/14 in 88/16 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 S proračunom opredeli obseg sredstev za p lače uporabnikov 4. člen pokrajinskega proračuna za posamezno proračunsko leto. 2 Predpiše plačne razrede za določitev plač ravnateljev ter 11. člen direktorjev javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov in drugih oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je pokrajina in se financirajo iz pokrajinskega proračuna. 3 Določi višino plače za delovno uspešnost ravn atelja ali direktorja 22. člen javne agencije, javnega sklada, javnega zavoda ali javnega gospodarskega zavoda ter druge osebe javnega prava, ki je * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 235 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) posredni uporabnik proračuna pokrajine, na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister. 4 Odpre namenske postavke v proračunu za zbir anje namenskih 50.a člen sredstev za odpravo nesorazmerij plač. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Proračun pokrajine. 4. člen 2 Sklep o določitvi plačnega razreda ravnateljev in direktorjev javnih 11. člen zavodov (javnih agencij, javnih skladov) v plačne razrede. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Poda pisno obrazložitev k pogodbi o zaposlitvi o ziroma sklepu, ki 3. člen pojasnjuje podlago za določitev plače javnega uslužbenca ter višino njenih posameznih delov. 2 S pisnim obvestilom obvesti javnega uslužbenca ali funkcionarja o 3. člen spremembi plače. 3 O ugotovitvi neskladnosti določb o plači v pog odbi o zaposlitvi 3.a člen javnega uslužbenca, odločbi oziroma sklepu, s katerim je določena plača funkcionarja, s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS pisno obvesti prizadetega javnega uslužbenca ali funkcionarja in obrazloži svoje ugotovitve ter mu izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep, s katerim se odpravijo neskladnosti 4 Z javnim uslužbencem ali funkcionarjem sklene d ogovor o načinu 3.a člen vračila preveč izplačanih plač. 5 Izda sklep o odpustu dolga. 3.a člen 6 S tožbo pred pristojnim sodiščem zahteva vrač ilo celotne razlike 3.a člen med preveč izplačano plačo in zakonito določeno plačo. 7 Sproži postopek ugotavljanja odškodninske odgov ornosti osebe, ki 3.a člen je bila ob nastanku nezakonitosti oziroma nepravilnosti pri določitvi plače javnega uslužbenca oziroma javnega uslužbenca odgovorna za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca. 8 Odloča o napredovanju v višji plačilni razred. 16. člen 19. člen 22. člen 9 Na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s ko lektivno pogodbo 22.b člen za javni sektor določi del plače javnemu uslužbencu za redno delovno uspešnost. 10 Sprejme pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu 22.e člen delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. 236 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pisna obrazložitev k pogodbi o zaposlitvi oziroma sklepu. 3. člen 2 Pisno obvestilo o spremembi plače. 3. člen 3 Pisno obvestilo o neskladnosti določb pogodbe o zaposlitvi, 3.a člen odločbe oziroma sklepa s katerim je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja. 4 Aneks k pogodbi, odločbi oziroma sklepu, s katerim se odpravijo 3.a člen neskladnosti. 5 Dogovor o načinu vračila preveč izplačanih plač. 3.a člen 6 Sklep o odpustu dolga. 3.a člen 7 Tožbeni zahtevek za vračilo celotne razlike med preveč izplačano 3.a člen plačo in zakonito določeno plačo. 8 Odločba o napredovanju v višji plačni razred. 16. člen 19. člen 22. člen 9 Sklep o določitvi dela plače javnemu uslužbencu za redno delovno 22.b člen uspešnost. 10 Sklep o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz 22.e člen naslova povečanega obsega dela. 1.2.3.4 Zakon o javnih agencijah /ZJA/ predpis Zakon o javnih agencijah /ZJA/* Uradni list RS, št. 52/02, 51/04-EZ-A, 33/11-ZEKom-C tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 3 S pogodbo in z ugotovitvenim aktom ur edi medsebojne 5. člen ustanoviteljske pravice. 4 S splošnim aktom lahko pooblasti predsednik a pokrajine za 5. člen izvrševanje pravic in obveznosti ustanovitelja javne agencije. 5 Sprejme akt o ustanovitvi javne agencije. 6. člen 6 Imenuje in razrešuje direktorja in člane sveta javne agencije, 8. člen razen uporabnikov storitev javne agencije, če so v ustanovitvenem aktu določeni kot člani sveta javne agencije. 7 Imenuje vršilca dolžnosti direktorja javne agen cije, ki opravlja 8. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 237 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) naloge direktorja do imenovanja direktorja v skladu z ZJA. 8 Daje soglasje k programu dela in finančnemu n ačrtu k letnemu 8. člen poročilu in drugim poročilom javne agencije. 9 Imenuje direktorja javne agencije na predlog sv eta javne agencije 19. člen in na podlagi javnega natečaja. 10 Z upravno odločbo razreši člana sveta javne agen cije. 24. člen 11 Z upravno odločbo razreši direktorja na lastno pobudo ali na 24. člen predlog sveta javne agencije. 12 Zadrži objavo splošnega akta javne agencije, če meni, da je v 27. člen nasprotju z ustavo ali zakonom, in predlaga javni agenciji, da o njem ponovno odloči, pri tem pa mora navesti razloge za zadržanje. 13 Lahko zadrži izvajanje splošnega akta javne agencije, če pri 27. člen objavi splošnega akta, če v roku 15 dni po uveljavitvi splošnega akta vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. 14 Z ustanovitvenim aktom ali odlokom se lahko d oločijo dodatne 36. člen obvezne sestavine programa dela javne agencije. 15 Z ustanovitvenim aktom ali v pogodbi o fin anciranju lahko 37. člen določi obveznost priprave dodatnih poročil, njihovo vsebino ter rok za njihovo predložitev. 16 Poda zahtevo za predložitev poročila o delovanj u in poslovanju 37. člen javne agencije ter izvrševanju nalog iz pristojnosti agencije. 17 Da soglasje k izdaji oz. spremembam tarife. 41. člen 18 Da soglasje k uporabi presežka prihodkov n ad odhodki in o 44. člen pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki. 19 Sprejme akt o prenehanju javne agencije, k er so prenehale 49. člen potrebe oziroma pogoji za opravljanje namena, za katero je bila agencija ustanovljena. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep o pooblastilu predsedniku pokrajine za izvrševanje pravic in 5. člen obveznosti ustanovitelja javne agencije. 2 Odlok o ustanovitvi javne agencije. 6. člen 3 Sklep o imenovanju direktorja javne agencije. 8. člen 4 Sklep o imenovanju članov sveta javne agencije. 8. člen 5 Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti javne agencije. 8. člen 6 Sklep o soglasju k programu dela, finančnemu načrtu, letnemu 8. člen poročilu in drugim poročilom javne agencije. 7 Sklep o razrešitvi člana sveta javne agencije. 24. člen 8 Sklep o zadržanju objave splošnega akta javne agencije. 27. člen 238 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9 Sklep o soglasju k tarifi oziroma spremembam tarife. 41. člen 10 Sklep o soglasju k uporabi presežka prihodkov nad odhodki oz. 44. člen pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki. 11 Odlok o prenehanju javne agencije. 49. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Izvršuje pravice in obveznosti ustanovitelja javn e agencije, če je 5. člen za to pooblaščen s splošnim aktom lokalne skupnosti. 2 Vloži predlog za vpis javne agencije v sodni regis ter. 9. člen 3 Sklene pogodbo z direktorjem javne agencije, s katero se za 21. člen dobo, za katero je direktor imenovan določijo cilji in pričakovani rezultati njegovega dela. 4 Objavi sklep pokrajinskega sveta s katerim se zadrži izvajanje 27. člen splošnega akta javne agencije. 5 Odloča o pritožbi stranke zoper odločbo direktorja oz. 28. člen pooblaščene osebe javne agencije, če zakon ne določa drugače. 6 Z javno agencijo sklene pogodbo o prenosu pros torov in opreme 38. člen v uporabo in upravljanje javni agenciji. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pogodba z direktorjem javne agencije o ciljih in pričakovanih 21. člen rezultatih. 2 Pogodba o prenosu prostorov in opreme v uporabo in upravljanje 38. člen javni agenciji. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Daje javni agenciji podatke za potrebe priprave s trokovnih analiz 30. člen ter drugih vrst obdelav. 2 Javni agenciji zagotovi sredstva za začetek d ela v skladu z 38. člen ustanovitvenim aktom. 3 Pokrajinska uprava opravlja nadzor nad zakonitostjo, 48. člen učinkovitostjo in uspešnostjo dela javne agencije, na delovnem področju katerega javna agencija deluje. POKRAJINE V SLOVENIJI 239 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 1.2.3.5 Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije /ZIntPK/ predpis Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije /ZIntPK/* Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo podrejeni predpisi Pravilnik o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril Uradni list RS, št. 53/10, 73/10 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sprejme načrt integritete. 47. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 V pogodbe v vrednosti nad 10.000 EUR, ki jih sklepa pokrajina s 14. člen ponudniki, prodajalci blaga, storitev ali z izvajalci del, kot obvezno sestavino pogodb ob upoštevanju konkretnega primera, vključi protikorupcijsko klavzulo, lahko pa tudi dodatne določbe za preprečevanje korupcije ali drugega poslovanja v nasprotju z moralo ali javnim redom. 2 Na podlagi svojih ugotovitev o domnevnem obstoju dejanj iz 14. člen prvega odstavka 14. člena ZIntPK ali na podlagi obvesila Komisije za preprečevanje korupcije ali drugih organov, glede njegovega domnevnega nastanka, pričeti z ugotavljanjem pogojev ničnosti pogodbe oz. z drugimi ukrepi v skladu s predpisi RS. 3 Na obrazloženo zahtevo Komisije za preprečevanje korupcije, ne 16. člen glede na določbe drugih zakonov in ne glede na obliko podatkov, brezplačno posreduje vse podatke, tudi osebne, in dokumente, ki so potrebni za opravljanje zakonskih nalog Komisije za preprečevanje korupcije. 4 Lahko pooblasti osebo za sprejem prijav nezakonitih ali neetičnih 24. člen ravnanj od uradnih oseb zaposlenih v pokrajinski upravi. 5 Vodi seznam sprejetih daril in njihovo vrednost. 31. člen 6 Komisiji za preprečevanje korupcije posreduje kopijo seznama 32. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si. 240 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) daril, do 31. marca tekočega leta, za preteklo leto. 34. člen 7 V roku 15 dni odloči o obstoju nasprotja interesov in s svojo 38. člen odločitvijo seznani uradno osebo, ki je podala pisno obvestilo. 8 Če je na podlagi izvedenega postopka Komisije za preprečevanje 39. člen korupcije ugotovljeno nasprotje interesov, je dolžan predsednika pokrajine v roku, ki ga določi komisija, obvestiti komisijo o sprejetih ukrepih. 9 Najpozneje v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije ali 41. člen dela sporoči Komisiji za preprečevanje korupcije podatke o svojem premoženjskem stanju. 10 Komisijo za preprečevanje korupcije obvesti o sprejemu načrta 47. člen integritete. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pooblastilo javnemu uslužbencu za sprejem prijav nezakonitih in 24. člen neetičnih ravnanj od uradnih oseb zaposlenih v pokrajinski upravi. 2 Sklep o ugotovitvi obstoja nasprotja interesov. 38. člen 3 Obvestilo komisiji za preprečevanje korupcije o sprejemu načrta 47. člen integritete. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Uradna oseba, ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje 24. člen zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad njo izvaja psihično ali fizično nasilje, lahko takšno dejanje prijavi nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti. 2 Uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim 38. člen izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega lahko prišlo, mora o tem takoj obvestiti svojega predstojnika. 3 Uradniki na položaju (direktor pokrajinske uprave, načelniki enot 41. člen pokrajinske uprave) in osebe odgovorne za javna naročila najpozneje v enem mesecu po nastopu in prenehanju dela sporočijo Komisiji za preprečevanje korupcije podatke o svojem premoženjskem stanju. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Obvestilo predstojniku o ugotovitvi nasprotja interesov. 24. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 241 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 1.2.4 Ustavno sodišče 1.2.4.1 Zakon o ustavnem sodišču /ZustS/ predpis Zakon o ustavnem sodišču /ZUstS/ Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Poda pisno zahtevo za začetek postopka za o ceno ustavnosti 23.a člen oziroma zakonitosti predpisa oziroma splošnega akta izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, če se posega v ustavni položaj ali v ustavne pravice samoupravne lokalne skupnosti 2 V roku, ki ga določi uradno sodišče poda o dgovor oziroma 28. člen dopolnitev odgovora, če je bil odgovor že dan v postopku preizkusa pobude. 3 V roku, ki ga določi ustavno sodišče odpravi pr otiustavnost oz. 48. člen nezakonitost v predpisu oz. splošnem aktu. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma 23.a člen zakonitosti predpisa oziroma splošnega akta izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Odgovori na ustavno pritožbo, v roku, ki ga določi ustavno 56. člen sodišče. 2 Vloži zahtevo za odločitev o sporu glede pristojn osti. 61. člen 62. člen tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Odgovor na ustavno pritožbo. 56. člen 2 Zahteva za odločitev o sporu glede pristojnosti. 61. člen 62. člen 242 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajisnske uprave določba 1 Ustavnemu sodišču na njegovo zahtevo posreduj e podatke, spise 5. člen in daje listine na vpogled. 1.2.5 Računsko sodišče 1.2.5.1 Zakon o računskem sodišču /ZRacS-1/ predpis Zakon o računskem sodišču /ZRacS-1/* Uradni list RS, št. 11/01, 20/06-ZNOJF-1, 109/12 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Lahko poda predlog za revidiranje poslovanja. 25. člen tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Predlog za revidiranje poslovanja. 25. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Izvrši zahtevo računskega sodišča. 26. člen 2 Vloži ugovor zoper sklep o izvedbi revizije v roku 8 dni od 27. člen vročitve. 3 Omogoči pooblaščencem računskega sodipš ča, da opravijo 27. člen pregled, potreben za uresničitev revizijskih ciljev. 4 Izvrši nalog za izročitev listin v roku 8 dni od vro čitve. 27. člen 5 Pisno sporoči računskemu sodišču, da ne izpo dbija nobenega 28. člen razkritja v osnutku revizijskega poročila. 28. člen 6 Vloži ugovor zoper revizijsko razkritje v pred logu revizijskega 28. člen poročila. Vloži ga pri računskem sodišču. 7 Predloži računskemu sodišču poročilo o odpr avljanju razkritih 29. člen nepravilnosti in nesmotrnosti. 8 S podpisom in pečatom potrdi poročilo o odpr avljanju razkritih 29. člen nepravilnosti in nesmotrnosti. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 243 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Ugovor zoper sklep o izvedbi revizije. 27. člen 2 Ugovor zoper revizijsko razkritje v predlogu revizijskega 28. člen poročila. 3 Poročilo o odpravljanju razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti. 29. člen 1.2.6 Notranje zadeve 1.2.6.1 Zakon o nalogah in pooblastilih policije /ZNPPol/ predpis Zakon o nalogah in pooblastilih policije /ZNPPol/ Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 odl. US, 47/19 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Vlaga zahtevke za nudenje pomoči policije. 12. člen 2 Ministru, pristojnemu za notranje zadeve pred laga predstavnike 142. člen javnosti kot udeležence pritožbenega postopka. 1.2.6.2 Zakon o tajnih podatkih /ZTP/ predpis Zakon o tajnih podatkih /ZTP/* Uradni list RS, št. 50/06-UPB2, 9/10, 60/11 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Ob pogojih in na način, določen z ZTP, dol oči podatek za 10. člen tajnega. 2 Pisno pooblasti osebo, zaposleno v pokraj inski upravi za 10. člen določanje podatkov za tajne. 3 Obvesti osebe, ki so prejele tajni podatek o preklicu tajnega 15. člen podatka. 4 Odloči o zahtevi za preklic tajnega podatka. 15. člen 5 Prekliče tajnost podatka. 18. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si. 244 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 6 Vladi posreduje zahtevo za dostop do infor macije javnega 21.a člen značaja, ki se nanaša na tajen podatek. 7 Podeli dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. 31. člen 8 Na zahtevo pristojnih organov oseb lahko r azreši dolžnost 33. člen varovanja tajnosti podatka, vendar samo za namen in obseg, ki ga vsebuje zahteva pristojnega organa. 9 Izda pisno dovoljenje, da se lahko tajni pod atki posredujejo 34. člen drugim organom oz. osebam, zaposlenim v teh organih. 10 Izda soglasje za posredovanje tajnega podatka dr ugim organom. 36. člen tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Sklep o pooblastitvi osebe, zaposlene v pokrajinski upravi za 10. člen določanje podatkov za tajne. 2 Sklep o preklicu tajnosti podatka. 18. člen 3 Sklep o dovoljenju za dostop do tajnih podatkov. 31. člen 4 Sklep o razrešitvi dolžnosti varovanja tajnosti podatka. 33. člen 5 Sklep o dovoljenju za posredovanje tajnega podatka drugemu 34. člen organu oziroma osebi zaposleni v tem organu. 6 Sklep o soglasju za posredovanje tajnega podatka drugim 36. člen organom. 1.2.6.3 Zakon o organiziranosti in delu policije /ZODPol/ predpis Zakon o organiziranosti in delu v policiji /ZODPol/* Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 36/19 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 S policijsko postajo in območno policijsko pos tajo sodeluje na 35. člen področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v samoupravni lokalni skupnosti. 2 Lahko sklene sporazum o sodelovanju pri zag otavljanju večje 36. člen varnosti. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 245 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Sporazum o sodelovanju pri zagotavljanju večj e varnosti. 36. člen 1.2.7 Obramba 1.2.7.1 Zakon o obrambi /ZObr/ predpis Zakon o obrambi /ZObr/* Uradni list RS, št. 103/04-UPB1, 95/15 podrejeni predpisi Uredba o uporabi obrambnih zmogljivosti pri podpori državnih organov, sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami Uradni list RS, št. 30/11 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Določi organizacijo in način dela organov pok rajine v vojnem 71. člen stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti. 2 Pomaga pri pripravah in organizaciji proizvodnj e ter storitev v 74. člen vojni. 3 tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o načinu in organizaciji dela organov pok rajine v vojnem 71. člen stanju. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 V pokrajinskih prostorskih aktih upošteva obrambne potrebe in 28. člen zagotovi medsebojno usklajenost aktov pri določanju teh potreb. 2 V vojnem stanju sprejema potrebne ukrepe in akte če se 71. člen pokrajinski svet ne more sestati. 3 Predlaga upravnemu organu za obrambne zadeve, da se na delovno 71. člen dolžnost razporedijo delavci pokrajinske uprave, potrebni za delo v vojni. 4 Pomaga pri pripravah in organizaciji proizvodnje ter storitev v 74. člen 246 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) vojni. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pokrajinski prostorski akt. 28. člen 1 Odlok o načinu in organizaciji dela organov občine v vojnem 71. člen stanju. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Pomaga pri organizaciji kurirske službe in izvajanj u mobilizacije. 26. člen 2 Pomaga pri pripravah in organizaciji proizvodnje ter storitev v 26. člen vojni. 1.3 Lokalna samouprava 1.3.1 Zakon o pokrajinah /ZPok/ predpis Zakon o pokrajinah /ZPok/ osnutek povezani predpisi Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/ Uradni list RS, št. 15/96 Zakon o ratifikaciji dodatnega protokola k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanjih lokalne oblasti /MDPELLS/ Uradni list RS, št. 2/11 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V statutu pokrajine določi uradno glasilo v katerem se objavijo 4. člen statut in drugi predpisi pokrajine. 2 Državnemu zboru poda mnenje pred sprejemom zakonov in drugih 7. člen predpisov, ki se tičejo koristi pokrajin. 3 V okviru pristojnosti pokrajine sprejema programe in ukrepe ter 8. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 247 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) skrbi za zagotavljanje uresničevanja posebnih pravic avtohtone narodne skupnosti ter avtohtone romske skupnosti. 4 S predpisom določi lokalne zadeve širšega pomena. 9. člen 5 S statutom določi število članov pokrajinskega sveta. 13. člen 6 S statutom določi število članov pokrajinskega sveta, 13. člen predstavnikov narodne skupnosti in predstavnikov avtohtone romske skupnosti. 7 Na predlog najstarejšega člana pokrajinskega sveta lahko odloči, 16. člen da prvo sejo pokrajinskega sveta vodi drug član pokrajinskega sveta. 8 Na prvi seji imenuje komisijo za potrditev mandatov članov 16. člen pokrajinskega sveta. 9 Odloči o potrditvi mandatov članov pokrajinskega sveta in o 16. člen upravičenosti pritožbah kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov. 10 S poslovnikom pokrajinskega sveta uredi svoje delo in poslovanje. 17. člen 11 V pokrajini, na območju katere so občine, v katerih živita 18. člen italijanska oziroma madžarska avtohtona narodna skupnost ustanovi svet za uresničevanje pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. 12 V pokrajini, na območju katere so občine, v katerih se v skladu z 18. člen zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, voli predstavnika romske skupnosti v občinski svet, ustanovi komisijo za integracijo romske skupnosti. 13 S poslovnikom podrobneje uredi organizacijo in delovno področje 18. člen ter naloge delovnih teles pokrajinskega sveta. 14 Imenuje člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in 19. člen imenovanja. 15 S statutom pokrajine in poslovnikom pokrajinskega sveta 20. člen podrobneje določi pravice in dolžnosti člana pokrajinskega sveta. 17 Izglasuje nezaupnico predsedniku pokrajine. 23. člen1 18 Imenuje najmanj enega podpredsednika pokrajine. 25. člen 19 Lahko razreši podpredsednika pokrajine. 25. člen 20 Na predlog nadzornega odbora pokrajine lahko imenuje izvedenca 26. člen za opravo posameznih strokovnih nalog nadzora. 21 S statutom določi naloge, postopke in način dela nadzornega 26. člen odbora pokrajine, načela za organizacijo dela in predstavljanje nadzornega odbora pokrajine, obveznosti in pravice organov pokrajine v zvezi z delom ter priporočili in predlogi nadzornega odbora pokrajine ter javnost dela nadzornega odbora pokrajine. 22 Izmed prebivalcev pokrajine imenuje člane nadzornega odbora 27. člen pokrajine. 248 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 23 Razreši člana nadzornega odbora pokrajine. 27. člen 31. člen 24 Na predlog predsednika pokrajine lahko odloči, da podpredsednik 31. člen pokrajine opravlja svojo funkcijo poklicno. 25 Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 32. člen ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata člana pokrajinskega sveta, predsednika pokrajine in podpredsednika pokrajine kot člana pokrajinskega sveta. 26 Določi višino sejnin. 33. člen 27 S statutom pokrajine uredi obveščanje, posvetovanje in 35. člen sodelovanje nevladnih organizacij ter drugih organizacij civilne družbe v postopkih odločanja. 28 Na predlog najmanj tretjine članov pokrajinskega sveta ali tretjine 36. člen županov občin na območju pokrajine lahko razpiše naknadni referendum o vprašanjih, ki so vsebina predpisov pokrajine, razen o proračunu in zaključnem računu pokrajine, o predpisih pokrajine, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo pokrajinski davki in druge dajatve ter o predpisih pokrajine v zvezi z izvrševanjem posameznih državnih nalog. 29 Na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v pokrajini razpiše 36. člen naknadni referendum o vprašanjih, ki so vsebina predpisov pokrajine, razen o proračunu in zaključnem računu pokrajine, o predpisih pokrajine, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo pokrajinski davki in druge dajatve ter o predpisih pokrajine v zvezi z izvrševanjem posameznih državnih nalog. 30 Pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti 37. člen lahko razpiše posvetovalni referendum. 31 V 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve 39. člen zahteve volivcev za razpis referenduma razpiše referendum. 32 Če pokrajinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis 39. člen referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. 33 S statutom pokrajine podrobneje določi postopek za izvedbo 40. člen referenduma. 34 V roku treh mesecev odloči o zahtevi najmanj petih odstotkov 41. člen volivcev za sprejetje ali spremembo odločitve iz pristojnosti pokrajinskega sveta. 35 Na predlog predsednika pokrajine ustanovi pokrajinsko upravo. 42. člen 36 Določi območja enot pokrajinske uprave. 42. člen 37 Za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti 43. člen pokrajine lahko z odlokom podeli javno pooblastilo ali ustanovi osebo javnega prava za izvajanje javnih pooblastil, določenih z POKRAJINE V SLOVENIJI 249 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) odlokom. 38 Za izvajanje storitev splošnega pomena iz pristojnosti pokrajine 43. člen lahko v skladu z zakonom ustanovi pravno osebo javnega prava ali podeli koncesijo. 39 Odloči o izločitvi predsednika pokrajine in v primeru izločitve o 48. člen zadevi tudi odloči. 40 Za opravljanje nadzora nad izvajanjem predpisov, s katerimi 49. člen pokrajina ureja zadeve iz svoje pristojnosti ustanovi pokrajinsko inšpekcijo v pokrajinski upravi. 41 Ustanovi koordinacijski sosvet. 50. člen 42 Lahko ustanovi pokrajinsko odvetništvo. 51. člen 43 Na predlog predsednika pokrajine sprejme proračun pokrajine. 54. člen 44 V poslovniku o delu pokrajinskega sveta določi postopek 54. člen sprejemanja proračuna pokrajine in zaključnega računa pokrajine. 45 Sprejme statut pokrajine. 56. člen 46 Ustanovi usklajevalna in posvetovalna delovna telesa za 59. člen medsebojno sodelovanje s pokrajinami. 47 Za skupno urejanje in izvajanje posameznih upravnih nalog ter za 59. člen izvajanje skupnih razvojnih in investicijskih programov lahko z drugo pokrajino ali več pokrajinami oz. z občino ali več občinami ustanovi zvezo pokrajin oz. zvezo pokrajin in občin. 48 Na skupnost nastalo v okviru mednarodnega sodelovanja lahko, s 60. člen soglasjem državnega zbora, prenese opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti. 49 V tridesetih dneh po prejemu sklepa o razpustitvi lahko vloži 64. člen zahtevo za presojo ustavnosti sklepa. 50 Poda mnenje k spremembi imena in sedeža oziroma območja 65. člen pokrajine. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Statut pokrajine. 4. člen 13. člen 20. člen 26. člen 40. člen 35. člen 56. člen 2 Mnenje pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo 7. člen koristi pokrajin. 3 Programi in ukrepi za zagotavljanje uresničevanja posebnih pravic 8. člen avtohtone narodne skupnosti ter avtohtone romske skupnosti. 250 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 4 Odlok o določitvi lokalnih zadev širšega pomena. 9. člen 5 Sklep o imenovanju komisije za potrditev mandatov članov 16. člen pokrajinskega sveta. 6 Sklep o potrditvi mandata člana pokrajinskega sveta. 16. člen 7 Poslovnik o delu pokrajinskega sveta. 17. člen 20. člen 54. člen 18. člen 8 Sklep o ustanovitvi sveta za uresničevanje pravic italijanske 18. člen oziroma madžarske narodne skupnosti. 9 Sklep o ustanovitvi komisije za integracijo romske skupnosti. 18. člen 10 Sklep o imenovanju članov komisije za mandatna vprašanja, 19. člen volitve in imenovanja. 11 Sklep o imenovanju podpredsednika pokrajine. 25. člen 12 Sklep o razrešitvi podpredsednika pokrajine. 25. člen 13 Sklep o imenovanju izvedenca. 26. člen 14 Sklep o imenovanju člana nadzornega odbora pokrajine. 27. člen 15 Sklep o razrešitvi člana nadzornega odbora pokrajine. 27. člen 31. člen 16 Sklep o poklicnem opravljanju funkcije podpredsednika pokrajine. 31. člen 17 Sklep o ugotovitvi, da je članu sveta pokrajine, predsedniku 32. člen pokrajine oziroma podpredsedniku pokrajine kot članu pokrajinskega sveta prenehal mandat. 18 Pravilnik o sejninah. 33. člen 19 Razpis naknadnega referenduma. 36. člen 39. člen 20 Razpis posvetovalnega referenduma. 37. člen 21 Odlok o ustanovitvi pokrajinske uprave. 42. člen 51. člen 22 Odlok o podelitvi javnega pooblastila. 43. člen 23 Akt o ustanovitvi osebe javnega prava za izvajanje javnih 43. člen pooblastil. 24 Akt o ustanovitvi pravne osebe javnega prava za izvajanje storitev 43. člen splošnega pomena. 35 Koncesijski akt. 43. člen 36 Odlok o ustanovitvi koordinacijskega sosveta. 50. člen 37 Odlok o proračunu pokrajine. 54. člen 38 Odlok o ustanovitvi usklajevalnega/posvetovalnega telesa. 59. člen 39 Odlok o ustanovitvi zveze pokrajin oz. zveze pokrajin in občin. 59. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 251 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 V uradnem glasilu pokrajine objavi statut in druge predpise 4. člen pokrajine. 2 V Uradnem listu RS objavi predpise, s katerimi pokrajina ureja 4. člen zadeve iz prenesene pristojnosti države. 3 Zastopa pokrajino. 5. člen 4 Skliče začasne vodje svetniških skupin pokrajinskega sveta. 16. člen 5 Sklicuje in vodi seje pokrajinskega sveta. 17. člen 21. člen 6 Pokrajinskemu svetu predlaga v sprejem proračun in zaključni 21. člen račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti pokrajinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev pokrajinskega sveta. 7 Podpisuje akte pokrajinskega sveta in skrbi za objavo statuta, 21. člen odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov pokrajine ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in statut pokrajine. 8 Zadrži objavo splošnega akta pokrajine, če meni, da je neustaven 21. člen ali nezakonit, in predlaga pokrajinskemu svetu, da o njem ponovno odloči. 9 Pri ustavnem sodišču lahko vloži zahtevo za oceno skladnosti 21. člen predpisa pokrajine z ustavo in zakonom. 10 Zadrži izvajanje odločitev pokrajinskega sveta, če meni, da je 21. člen nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim predpisom pokrajine, in o tem obvesti pristojno ministrstvo. 11 Lahko začne postopek pri upravnem sodišču. 21. člen 12 Pooblasti podpredsednika pokrajine za opravljanje posameznih 25. člen nalog iz pristojnosti predsednika pokrajine. 13 Predseduje svetu občin. 28. člen 14 Za predsedovanje svetu občin lahko pooblasti podpredsednika 28. člen pokrajine. 15 Sklicuje svet občin. 28. člen 16 Pokrajinskemu svetu lahko predlaga poklicno opravljanje funkcije 31. člen podpredsednika pokrajine. 17 V roku 8 dni od prejema pisne odstopne izjave člana 32. člen pokrajinskega sveta obvesti pokrajinski svet in pokrajinsko volilno komisijo o odstopu člana pokrajinskega sveta. 18 Obvesti pokrajinski svet o imenovanju oziroma sklenitvi 32. člen delovnega razmerja za opravljanje dela, ki ni združljivo s funkcijo predsednika pokrajine. 19 Obvesti pokrajinski svet in pokrajinsko volilno komisijo o svoji 32. člen odločitvi, ali bo opravljal funkcijo predsednika pokrajine, ali pa še naprej delo ki ni združljivo s funkcijo predsednika pokrajine. 252 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 20 Obvešča prebivalce pokrajine o vprašanjih javnih zadev iz 35. člen pristojnosti pokrajine. 21 Zadrži objavo splošnega akta pokrajine, če je vložena zahteva za 36. člen razpis naknadnega referenduma. 22 Če predsednik pokrajine meni, da pobuda z zahtevo za razpis 38. člen referenduma ni oblikovana v skladu z ZPok ali je v nasprotju z zakonom in s statutom pokrajine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. 23 Odloči o načinu dajanja podpore pobudi za razpis referenduma in 38. člen določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. 24 Objavi akt o razpisu referenduma 39. člen 25 Objavi poročilo o izidu glasovanja na referendumu. 40. člen 26 V roku treh mesecev odloči o zahtevi najmanj petih odstotkov 41. člen volivcev za sprejetje ali spremembo odločitve iz pristojnosti predsednika pokrajine. 27 Pokrajinskemu svetu predlaga ustanovitev pokrajinske uprave. 42. člen 28 Določi notranjo organizacijo pokrajinskih upravnih organov in 42. člen enot pokrajinske uprave ter sistemizacijo delovnih mest v pokrajinski upravi. 29 Usmerja in nadzira pokrajinsko upravo. 42. člen 30 Imenuje in razrešuje direktorja pokrajinske uprave. 44. člen 31 Imenuje in razrešuje načelnike pokrajinskih upravnih organov in 45. člen načelnike enot pokrajinske uprave. 32 Odloča o sporu o pristojnosti med pokrajinskimi upravnimi orani 46. člen oziroma enotami pokrajinske uprave. 33 Odloča o pritožbah zoper posamične upravne akte pokrajinskih 47. člen upravnih organov in nosilcev pokrajinskih javnih pooblastil, izdanih v okviru izvirne pokrajinske pristojnosti. 34 Odloči o izločitvi direktorja pokrajinske uprave in v primeru 48. člen izločitve o zadevi tudi odloči. 35 V tridesetih dneh po prejemu sklepa o razpustitvi lahko vloži 64. člen zahtevo za presojo ustavnosti sklepa. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Odredba o objavi statuta in drugih predpisov pokrajine. 4. člen 2 Proračun in zaključni račun proračuna pokrajine. 21. člen 3 Sklep o zadržanju objave splošnega akta pokrajine. 21. člen 4 Zahteva za oceno skladnosti predpisa pokrajine z ustavo in 21. člen zakonom. POKRAJINE V SLOVENIJI 253 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 5 Sklep o izvajanje odločitev pokrajinskega sveta. 21. člen 6 Pooblastilo podpredsedniku pokrajine za opravljanje posameznih 25. člen nalog iz pristojnosti predsednika pokrajine. 7 Pooblastilo podpredsedniku pokrajine za predsedovanje svetu 28. člen občin. 8 Obvestilo pokrajinskemu svetu in pokrajinski volilni komisiji o 32. člen odstopu člana pokrajinskega sveta. 9 Sklep o načinu dajanja podpore pobudi za razpis referenduma. 38. člen 10 Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v 42. člen pokrajinski upravi. 11 Odločba o imenovanju/razrešitvi direktorja pokrajinske uprave. 44. člen 12 Odločba o imenovanju/razrešitvi načelnika pokrajinskega 45. člen upravnega organa in enote pokrajinske uprave. tč. pristojnosti in naloge nadzornega odbora pokrajine določba 1 V okviru svojih pristojnosti: 26. člen  opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem pokrajine,  nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,  nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev pokrajine,  nadzoruje finančno poslovanje pravnih oseb javnega in zasebnega prava, katerih ustanoviteljica je pokrajina. 2 Če v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali 26. člen nepravilnosti pri poslovanju pokrajine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora pokrajine, o teh kršitvah v roku petnajstih dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. 3 O svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s 26. člen priporočili in predlogi popravljalnih ukrepov. 4 V skladu s statutom pokrajine sprejme poslovnik o delu 26. člen nadzornega odbora pokrajine. tč. akti nadzornega odbora pokrajine določba 1 Obvestilo pristojnemu ministrstvu in Računskemu sodišču 26. člen Republike Slovenije o ugotovljenih hujših kršitvah predpisov ali nepravilnostih pri poslovanju pokrajine. 2 Poročilo o ugotovitvah, ocenah in mnenjih nadzornega odbora 26. člen pokrajine. 254 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 3 Poslovnik o delu nadzornega odbora pokrajine. 26. člen tč. pristojnosti in naloge sveta občin določba 1 Četrtina članov sveta občin lahko zahteva sklic seje sveta občin. 28. člen 2 Lahko predlaga pokrajinskemu svetu v sprejem odloke in druge 28. člen akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme pokrajinski svet na predlog predsednika pokrajine. 3 Obravnava in daje mnenja o zadevah iz pristojnosti pokrajinskega 28. člen sveta, ki se nanašajo na:  regionalni razvojni program in ukrepe za izvajanje regionalne razvojne politike,  prostorske ureditve regionalnega pomena,  spodbujanje investicij na območju pokrajine,  naloge pokrajine, ki jih ureja kot lokalne zadeve širšega pomena za območje več občin. 4 V 8 dneh po sprejemu odločitev pokrajinskega sveta iz petega 28. člen odstavka 28. člena ZPok lahko zahteva, da pokrajinski svet o njih ponovno odloča. tč. akti sveta občin določba 1 Zahteva za sklic seje sveta občin. 28. člen 2 Mnenje o zadevah iz pristojnosti pokrajinskega sveta, ki se 28. člen nanašajo na:  regionalni razvojni program in ukrepe za izvajanje regionalne razvojne politike,  prostorske ureditve regionalnega pomena,  spodbujanje investicij na območju pokrajine,  naloge pokrajine, ki jih ureja kot lokalne zadeve širšega pomena za območje več občin. 3 Zahteva za ponovno odločanje o odločitvah pokrajinskega sveta, 28. člen ki se nanašajo na:  regionalni razvojni program in ukrepe za izvajanje regionalne razvojne politike,  prostorske ureditve regionalnega pomena,  spodbujanje investicij na območju pokrajine,  naloge pokrajine, ki jih ureja kot lokalne zadeve širšega pomena za območje več občin. POKRAJINE V SLOVENIJI 255 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izvaja osebno podpisovanje v podporo pobudi za razpis 38. člen referenduma. 2 Preveri in potrdi pravilnost navedbe osebnih podatkov volivca na 38. člen seznamu podpore za razpis referenduma in njegovo volilno pravico. 3 Opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter 43. člen naloge v zvezi z zagotavljanjem storitev splošnega pomena iz pokrajinske pristojnosti. 4 S posamičnimi akti odloča o upravnih zadevah iz izvirne 47. člen pristojnosti pokrajine in upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti. 5 Opravlja nadzor nad izvajanjem predpisov, s katerimi pokrajina 49. člen ureja zadeve iz svoje pristojnosti. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske volilne komisije določba 1 Vodi postopek za izvedbo referenduma. 40. člen 2 Odloča o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora. 40. člen 3 Pokrajinskemu svetu pošlje poročilo o izidu glasovanja na 40. člen referendumu. tč. akti pokrajinske volilne komisije določba 1 Odločba o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora. 40. člen 2 Poročilo o izidu glasovanja na referendumu. 40. člen 1.3.2 Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ predpis Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZPok/ osnutek tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 S statutom določi sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin. 3. člen 2 Na prvi seji sprejme začasni poslovnik o svojem delu. 20. člen 3 Po postopku, določenem v začasnem poslovniku o delu 20. člen pokrajinskega sveta, imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 256 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 4 Imenuje komisijo za pripravo statuta pokrajine in poslovnika o 21. člen delu pokrajinskega sveta. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Statut pokrajine. 3. člen 2 Začasni poslovnik o delu pokrajinskega sveta. 20. člen 3 Sklep o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in 20. člen imenovanja. 4 Sklep o imenovanju komisije za pripravo statuta pokrajine. 21. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Na podlagi izvedenega javnega natečaja imenuje direktorja 21. člen pokrajinske uprave. tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega volilne komisije določba 1 V dvajsetih dneh po izvolitvi članov pokrajinskega sveta in 19. člen predsednika pokrajine predsednik pokrajinske volilne komisije skliče prvo sejo pokrajinskega sveta. 2 Zaradi priprave dnevnega reda prve seje, predlogov za imenovanje 19. člen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter predlogov za imenovanje članov nadzornega odbora skliče predsednik pokrajinske volilne komisije najpozneje deset dni po volitvah predsednika pokrajine in začasne vodje svetniških skupin pokrajinskega sveta. 2 Pravosodje 2.1 Državno tožilstvo in državno odvetništvo 2.1.1 Zakon o državnem tožilstvu /ZDT-1/ predpis Zakon o državnem tožilstvu /ZDT-1/* Uradni list RS, št. 5/11, 21/12-ZDU-1F, 47/12, 15/13-ZODPol, 47/13-ZDU-1G, 48/13-ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17-ZSSve, 36/19 * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 257 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Na zahtevo državnemu tožilstvu nudi pomoč, ki jo potrebuje za 16. člen dejanja iz svoje pristojnosti, če zakon ne določa drugače. 2 Poravnalcem v kazenskih zadevah ponudijo na razpolago 207. člen brezplačno uporabo prostor, ki je potreben in primeren za opravljanje poravnavanja, kolikor pokrajina razpolaga s takšnimi prostori in jih lahko dajo na razpolago v tak namen. 2.1.2 Zakon o državnem odvetništvu /ZDOdv/ predpis Zakon o državnem odvetništvu /ZDOdv/* Uradni list RS, št. 23/17 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Državnemu odvetništvu lahko predlaga, da pokrajino v 12. člen posameznem postopku pred sodiščem v Republiki Sloveniji, ki je za pokrajine in za Republiko slovenijo izjemnega pomena, zastopa državno odvetništvo. 2 Državnemu odvetništvu lahko predlaga, da oblikuje posamezno 26. člen pravno mnenje, povezano z varstvom premoženjskih in drugih pravic in interesov pokrajine, če gre za zadevo, ki ima neposredne posledice za javna sredstva tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Državnemu odvetništvu na njegovo zahtevo brezplačno posreduje 7. člen osebne in druge podatke in obvestila ali pojasnila, potrebna za zastopanje v posamezni zadevi. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 258 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 2.2 Odvetništvo in notariat 2.2.1 Zakon o notariatu /ZN/ predpis Zakon o notariatu /ZN/* Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07-ZSReg-B, 45/08, 91/13 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Notarjem in notarkam na njihovo zahtevo brezplačno podredujejo 5.a člen podatke oziroma dokazila iz uradnih evidenc, ki se vodijo v pokrajini. 2.3 Upravni spor 2.3.1 Zakon o upravnem sporu /ZUS-1/ predpis Zakon o upravnem sporu /ZUS-1/* Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12, 10/17 – ZPP-E tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Zastopa pokrajino v upravnem sporu oziroma določi organ 17. člen pokrajine, ki zastopa pokrajino v upravnem sporu. 2 V roku, ki ga določi sodišče za odgovor na tožbo, pošlje vse spise, 38. člen ki se nanašajo na zadevo. 3 Obvesti sodišče, pri katerem je sprožen upravni spor o izdaji 39. člen drugega upravnega akta, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka pozneje izda upravni akt. 4 Lahko privoli v spremembo tožbe. 41. člen 5 Zoper sodno odločbo, s katero upravno sodišče odloči v upravnem 73. člen sporu, lahko vloži pritožbo. 6 Zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, lahko ob 83. člen pogojih, določenih z ZUS-1, vloži revizijo. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 259 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 7 V roku 30 dni poda odgovor na revizijo nasprotne stranke v 90. člen upravnem sporu. 8 Ob pogojih, določenih z ZUS-1, vloži predlog za obnovo postopka. 96. člen tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Odgovor na tožbo. 38. člen 2 Pritožba zoper sodno odločbo. 73. člen 3 Revizija zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji. 83. člen 4 Odgovor na revizijo nasprotne stranke v upravnem sporu. 90. člen 5 Predlog za obnovo postopka. 96. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Sodiščem v upravnem sporu nudi pravno in drugo pomoč. 8. člen 2.4 Izvršba 2.4.1 Zakon o izvršbi in zavarovanju /ZIZ/ predpis Zakon o izvršbi in zavarovanju /ZIZ/* Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08-ZST-1, 45/08-ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19-ZDavP-2M tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Na oglasni deski objavi odredbo o prodaji nepremičnin. 181. člen 2.5 Nepravdni postopek 2.5.1 Zakon o nepravdnem postopku /ZNP-1/ predpis Zakon o nepravdnem postopku /ZNP-1/* Uradni list RS, št. 16/19 * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si. 260 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 V matični register vpiše pravnomočni sklep, s katerim pridobi 75. člen otrok popolno poslovno sposobnost. 2 V matični register vpiše pravnomočni sklep o odvzemu starševske 112. člen skrbi in vrnitvi starševske skrbi. 3 V matični register vpiše pravnomočni sklep o razglasitvi 129. člen pogrešanca za mrtvega. POKRAJINE V SLOVENIJI 261 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 3 Upravno pravo 3.1 Osebna stanja, prebivalstvo, državljanstvo, tujci 3.1.1 Zakon o državljanstvu Republike Slovenije /ZDRS/ predpis Zakon o državljanstvu Republike Slovenije /ZDRS/* Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/17 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Odloči o pridobitvi državljanstva. 27. člen* 2 Odloči o priglasitvi državljanstva. 27. člen* 3 Odloči o prenehanju državljanstva ter o izdaji zagotovila. 27. člen* 4 Vodi evidenco oseb, ki so pridobile državljanstvo Republike 31. člen* Slovenije z naturalizacijo ali na podlagi mednarodnih pogodb, in evidenco oseb, ki jim je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo 3.1.2 Zakon o prijavi prebivališča /ZPPreb-1/ predpis Zakon o prijavi prebivališča /ZPPreb-1/* Uradni list RS, št. 52/16 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Vodi postopek prijave stalnega prebivališča, prijavo in odjavo 4. člen* začasnega prebivališča ter določitve naslova za vročanje v Republiki Sloveniji, prijavo stalnega naslova v tujini, prijavo in odjavo začasnega naslova v tujini ter spremembe naslova v tujini. 2 Vodi register stalnega prebivalstva. 29. člen* 3 Opravlja (inšpekcijski) nadzor nad določbami ZPPreb-1, katerih 44. člen* kršitve so določene kot prekrški. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 262 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 3.1.3 Zakon o osebni izkaznici /ZOIzk-1/ predpis Zakon o osebni izkaznici /ZOIzk-1/* Uradni list RS, št. 35/11 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izda osebno izkaznico. 5. člen* 3.1.4 Zakon o tujcih /Ztuj-2/ predpis Zakon o tujcih /ZTuj-2/* Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 popr. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Potrdi zakonitost bivanja tujca v Republiki Sloveniji. 9. člen* 2 Evidentira garantno pismo in vnese podatke v evidenco overitev 24. člen* garantnih pisem. 3 Ustrezno označi prenehanje vizuma za dolgoročno bivanje. 28.a člen* 4 Izda dovoljenje za bivanje. 30. člen* 5 Nekdanjemu imetniku modre karte EU izda dovoljenje, ki velja kot 43. člen* dovoljenje za začasno prebivanje. 6 Izdaja enotno dovoljenje, modro dovoljenje in dovoljenje za 54. člen* začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. 7 Izda odločbo o odpovedi prebivanja. 62. člen* 8 Izda potni list za tujca. 99. člen* 9 Izvaja postopke v zvezi z vključevanjem tujcev v Republiki 107. člen* Sloveniji. 10 Izda potrdilo o prijavi prebivanja. 119. člen* 11 Izda potrdilo o prijavi stalnega prebivanja državljanu EU. 126. člen* 12 Odloči o prenehanju prijave prebivanja. 134. člen* * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 263 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Dovoljenje za bivanje. 30. člen* 2 Dovoljenje, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje. 43. člen* 3 Enotno dovoljenje, modro dovoljenje in dovoljenje za začasno 54. člen* prebivanje v Republiki Sloveniji. 4 Odločba o odpovedi prebivanja. 62. člen* 5 Potni list za tujca. 99. člen* 6 Potrdilo o prijavi prebivanja. 119. člen* 7 Potrdilo o prijavi stalnega prebivanja državljanu EU. 126. člen* 3.1.5 Zakon o matičnem registru /ZmatR/ predpis Zakon o matičnem registru /ZMatR/* Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 67/19 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Vodi vpise v matični register. 3. člen* 3.1.6 Zakon o osebnem imenu /ZOI-1/ predpis Zakon o osebnem imenu /ZOI-1/* Uradni list RS, št. 20/06, 43/19 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Vpiše osebno ime v matični register. 6. člen* 3.1.7 Zakon o potnih listinah /ZPLD-1/ predpis Zakon o potnih listinah /ZPLD-1/* Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 264 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izda potni list. 6. člen* tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Potni list. 6. člen* 3.1.8 Zakon o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/ predpis Zakon o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/* Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Z registriranim obdelovalcem osebnih podatkov sklene pogodbo o 11. člen izvedbi posameznih opravil v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. 2 Z notranjim aktom predpiše postopke in ukrepe za zavarovanje 25. člen osebnih podatkov ter določi osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke. 3 Pisno odloči o videonadzoru poslovnih prostorov pokrajine. 75. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Pogodba o izvedbi posameznih opravil v zvezi z obdelavo osebnih 11. člen podatkov. 2 Pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov. 25. člen 3 Sklep o imenovanju osebe, odgovorne za zbirko osebnih podatkov. 25. člen 4 Sklep o videonadzoru poslovnih prostorov pokrajine. 75. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Obdeluje osebne podatke, ki jih določa zakon. 9. člen 2 Obdeluje osebne podatke na podlagi osebne privolitve 9. člen posameznika brez podlage v zakonu, kadar gre za izvrševanje nalog pokrajine. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 265 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 3 Lahko obdeluje osebne podatke posameznikov, ki so s pokrajino 9. člen sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe. 4 Lahko obdeluje osebne podatke, ki so nujni za izvrševanje 9. člen zakonitih pristojnosti, nalog in obveznosti pokrajine, če se z obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. 5 Uporabnikom osebnih podatkov posreduje osebne podatke. 22. člen 6 Vzpostavi katalog zbirke osebnih podatkov. 26. člen 7 O vsebini kataloga osebnih podatkov obveščati državni nadzorni 27. člen organ za varstvo osebnih podatkov. 8 Posamezniku omogoči seznanitev z osebnimi podatki, ki se 30. člen obdelujejo v zvezi z njim ali se nanašajo nanj. 9 Na zahtevo posameznika, na katerega se nanaša osebni podatek, 32. člen le-tega dopolni, popravi, blokira ali izbriše, če posameznik dokaže, da je osebni podatek nepopoln, netočen ali neažuren ali da je bil zbran ali obdelan v nasprotju z zakonom. 10 Obvesti informacijskega pooblaščenca o povezovanju zbirk 84. člen osebnih podatkov. 3.1.9 Zakon o evidenci volilne pravice /ZEVP-2/ predpis Zakon o evidenci volilne pravice /ZEVP-2/* Uradni list RS, št. 98/13 povezani predpisi Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/ Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 Zakon o pokrajinah /ZPok/ Osnutek tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V proračunu pokrajine zagotovi sredstva za sestavljanje in tiskanje 3. člen* volilnih imenikov in za stroške za pripravo podatkov za obvestila volivcev za lokalne volitve in glasovanje na lokalnih * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 266 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) referendumih. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o proračunu pokrajine. 3. člen* 2 Sklep o ustanovitvi in imenovanju komisije romske skupnosti. 11. člen* tč. pristojnosti in naloge pokrajinske volilne pravice določba 1 S sklepom določi volišče in območja za izvedbo volitev ali 14. člen* glasovanja. 3.1.10 Zakon o nadzoru državne meje /ZNDM-2/ predpis Zakon o nadzoru državne meje /ZNDM-2/* Uradni list RS, št. 98/13 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Odloči o zahtevi do nadomestila. 8.b člen 2 S sklepom začne postopek za ustanovitev služnosti v javno korist. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o nadomestilu. 8.b člen 2 Sklep o začetku postopek za ustanovitev služnosti v javno 8.e člen korist. 3.2 Politične stranke, društva, verske skupnosti 3.2.1 Zakon o mladinskih svetih /ZMS/ predpis Zakon o mladinskih svetih /ZMS/ Uradni list RS, št. 42/10, 21/18 - ZNOrg * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 267 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) povezani predpisi Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju /ZJIMS/ Uradni list RS, št. 42/10, 21/18 - ZNOrg tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V proračunu lokalne skupnosti predvidi sredstva za delovanje 7. člen mladinskega sveta lokalne skupnosti. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o proračunu pokrajine. 7. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Pred določanjem predlogov predpisov, ki neposredno vplivajo 6. člen na življenje in delo mladih, mora o tem obvestiti Mladinski svet Slovenije oziroma mladinske svete lokalnih skupnosti. 3.2.2 Zakon o političnih strankah /ZpolS/ predpis Zakon o političnih strankah /ZPolS/* Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13, 46/14 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sprejme sklep o financiranju politične stranke. 26. člen 2 V proračunu pokrajine zagotovi sredstva za financiranje političnih 26. člen* strank. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep o financiranju politične stranke. 26. člen 2 Odlok o proračunu pokrajine. 26. člen* * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 268 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 3.2.3 Zakon o ustanovah /ZU/ predpis Zakon o ustanovah /ZU/* Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo, (91/05 - popr.) povezani predpisi Zakonu o zavodih /ZZ/ Uradni list RS, št. 12I/91, 45I/94 odl. US, 8/96, 18/98 odl. US -34/98, 36/00-ZPDZC, 127/06-ZJZP tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sprejme akt o ustanovitvi ustanove. 5. člen 2 Izda dovoljenje, da se pri imenu ustanove doda ime pokrajine. 15. člen 3.2.4 Zakon o volilni in referendumski kampanji /ZVRK/ predpis Zakon o volilni in referendumski kampanji /ZVRK/ Uradni list RS, št. 41/07, 103/07-ZPolS-D, 11/11, 28/11 odl. US, 98/13 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Določi pogoje za izvedbo predvolilnih shodov v prostorih 4. člen organov pokrajine. 2 Določi plakatna mesta, na katerih je dovoljeno brezplačno 8. člen lepljenje in nameščanje plakatov z oglaševalskimi vsebinami za volilno kampanjo. 3 Lahko določi dodatna plakatna mesta, na katerih je dovoljeno 8. člen lepljenje in nameščanje plakatov z oglaševalskimi vsebinami za volilno kampanjo proti plačilu. 4 Sprejme pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih 8. člen mest. 5 S splošnim aktom določi višino delnega povračila stroškov 28. člen organizatorjem volilne kampanje. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 269 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o plakatiranju v pokrajini. 4. člen 8. člen 28. člen tč. pristojnosti in naloge župana določba 1 Javno objavi pogoje za pridobitev pravice do uporabe 8. člen plakatnih mest. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izda soglasje organizatorju volilne kampanje za plakatiranje. 9. člen 2 Pokrajinska inšpekcija oziroma pokrajinsko redarstvo lahko 11. člen odredi odstranitev plakatov na stroške organizatorja volilne kampanje in organizatorju volilne kampanje izreče globo. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Soglasje (odločba) organizatorju volilne kampanje za 9. člen plakatiranje. 2 Odločba o odstranitvi nameščenih plakatov. 11. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske volilne komisije določba 1 Računskemu sodišču posreduje podatke o organizatorjih 17. člen volilne kampanje. 3.2.5 Zakon o društvih /Zdru-1/ predpis Zakon o društvih /ZDru-1/* Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 270 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Poda soglasje k uporabi imena pokrajine v imenu društva. 10. člen* 3.2.6 Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju /ZJIMS/ predpis Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju /ZJIMS/* Uradni list RS, št. 42/10, 21/18-ZNOrg povezani predpisi Zakon o mladinskih svetih /ZMS/* Uradni list RS, št. 42/10, 21/18-ZNOrg tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Uresničuje javni interes v mladinskem sektorju. 6. člen 2 Lahko sprejme lokalni program za mladino. 27. člen 3 Lahko ustanovi delovno ali posvetovalno telo za mladinska 27. člen vprašanja. 4 V proračunu lahko zagotovi sredstva za financiranje programov v 27. člen mladinskem sektorju. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Lokalni program za mladino. 27. člen 2 Sklep o ustanovitvi delovnega ali posvetovalnega telesa za 27. člen mladinska vprašanja. 3 Odlok o proračunu pokrajine. 27. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Uresničuje javni interes v mladinskem sektorju. 6. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 271 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 3.3 Javni shodi, prireditve 3.3.1 Zakon o javnih zbiranjih /ZJZ/ predpis Zakon o javnih zbiranjih /ZJZ/* Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Odloča na prvi stopnji po ZJZ. 8. člen* 2 Izda dovoljenje za prireditev na javni cesti. 21.a člen* tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Dovoljenje za prireditev na javni cesti. 21.a člen* 3.4 Orožje, eksplozivi in pirotehnični izdelki 3.4.1 Zakon o orožju /ZOro-1/ predpis Zakon o orožju /ZOro-1/* Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izdaja orožne liste in odločbe v upravnem postopku, ki so povezane 8.a člen* z uresničevanjem pravic in dolžnosti po ZOro-1. 3.4.2 Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih /ZEPI/ predpis Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih /ZEPI/* Uradni list RS, št. 35/08, 19/05 * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 272 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izdaja dovoljenja za nakup in prenos eksplozivov ali pirotehničnih 7. člen* izdelkov na ozemlju Republike Slovenije in uporabo pirotehničnih izdelkov na prikazih za trženje, za nakladališče in razkladališče eksplozivov in za trgovino s pirotehničnimi izdelki na drobno. 3.5 Inšpekcije 3.5.1 Zakon o inšpekcijskem nadzoru /ZIN/ predpis Zakon o inšpekcijskem nadzoru /ZIN/* Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/14 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Izda službeno izkaznico in značko pokrajinskega inšpektorja. 18. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Inšpektor samostojno vodi postopek in izdaja odločbe in sklepe v 18. člen upravnem in prekrškovnem postopku. 2 Izvaja ukrepe, določene z ZIN. 32. člen 3.5.2 Zakon o tržni inšpekciji /ZTI/ Predpis Zakon o tržni inšpekciji /ZTI/* Uradni list RS, št. 20/97 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izvaja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih 1. člen* predpisov s področja trgovine, obrti, storitev, cen, meril, kakovosti blaga, varstva potrošnikov in varstva konkurence. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 273 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 3.6 Upravni postopek in upravne takse 3.6.1 Zakon o splošnem upravnem postopku /ZUP/ predpis Zakon o splošnem upravnem postopku /ZUP/* Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 podrejeni predpisi Uredba o upravnem poslovanju Uradni list RS, št. 9/18 Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku Uradni list RS, št. 12/13 Pravilnik o vodenju evidence o upravnem postopku Uradni list RS, št. 18/03, 7/06 Pravilnik o stroških v upravnem postopku Uradni list RS, št. 86/05 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Z odlokom podeli javno pooblastilo za vodenje postopka in 1. člen odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti. 2 V odloku, ki vsebuje pooblastilo za odločanje po prostem 6. člen preudarku, določi namen in obseg pooblastila. 3 Izdaja odločbe v upravnih zadevah iz svoje pristojnosti. 29. člen 4 Izbere člana pokrajinskega sveta, ki vodi postopek do izdaje 29. člen odločbe v upravni zadevi iz pristojnosti pokrajinskega sveta. 5 Pooblasti uradno osebo za vodenje postopka do izdaje odločbe 29. člen v upravni zadevi iz pristojnosti pokrajinskega sveta. 6 S sklepom odloči o izločitvi predsednika pokrajine. 38. člen tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o podelitvi javnega pooblastila za vodenje postopka in 1. člen odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti pokrajine. 2 Sklep o imenovanju člana pokrajinskega sveta, ki vodi 29. člen postopek do izdaje odločb v upravni zadevi iz pristojnosti 274 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) pokrajinskega sveta. 3 Pooblastilo uradni osebi za vodenje postopka do izdaje odločbe 29. člen v upravni zadevi iz pristojnosti pokrajinskega sveta. 4 Sklep o izločitvi predsednika pokrajine. 38. člen* tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Odloča o pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji 67. člen izdala uprava samoupravne lokalne skupnosti v upravni 233.člen zadevi iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti, in o pritožbi zoper odločbo, ki jo izda nosilec javnih pooblastil na podlagi predpisa pokrajinskega sveta. 2 Odloča v sporih o pristojnosti: • med organi pokrajine; • med 26. člen nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi predpisa pokrajine in • med nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi predpisa pokrajine in organi pokrajine. 3 Za vodenje posameznih dejanj v postopku na drugi stopnji 30. člen* lahko pooblasti zaposlenega v upravi samoupravne lokalne skupnosti (pokrajinske uprave). 4 S sklepom odloči o izločitvi direktorja pokrajinske uprave. 38. člen* 5 Sklene pisni dogovor o uporabi informacijskega sistema za 63. člen sprejem vlog. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pooblastilo zaposlenemu v pokrajinski upravi za vodenje 30. člen* posameznih dejanj v postopku na drugi stopnji. 2 Sklep o izločitvi direktorja pokrajinske uprave. 38. člen* tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Odloča v upravnih zadevah iz lastne pristojnosti na prvi 17. člen stopnji. (uredba) 67. člen 2 Če zakon ne določa drugače, odloča v upravnih zadevah iz 17. člen prenesene državne pristojnosti na pokrajino na prvi stopnji. 3 Zaprosi za pravno pomoč. 33. člen 4 Direktor pokrajinske uprave s sklepom odloči o izločitvi 38. člen* uradnih oseb uprave samoupravne lokalne skupnosti. 5 Na zahtevo vložnika, na podlagi njegovih navedb, izpolni 65. člen predpisan ali drugače pripravljen obrazec vloge, razen POKRAJINE V SLOVENIJI 275 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) obrazcev vlog v zvezi z javnimi razpisi. 6 Vodi evidenco o podatkih, ki se nanašajo na reševanje 322. člen upravnih zadev. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Sklep o izločitvi uradne osebe pokrajinske uprave. 38. člen* 3.6.2 Zakon o upravnih taksah /ZUT/ predpis Zakon o upravnih taksah /ZUT/* Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15-ZUUJFO, 84/15-ZZelP-J, 32/16, 30/18-ZKZaš tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Taksnemu zavezancu izroči plačilni nalog, s katerim mu naloži 16. člen naj v 15 dneh plača dolžno takso. 2 V 15 dneh s sklepom odloči o ugovoru zoper izdan plačilni 16. člen nalog, s katerim se taksnemu zavezancu naloži plačilo takse. 3 Če organ, ki je izdal plačilni nalog, po uradni dolžnosti 16. člen ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti (iz 19. člena ZUT) nadomesti z novim plačilnim nalogovom. 4 S sklepom odloči o vračilu preveč plačane takse taksnemu 17. člen zavezancu. 5 Potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga pošlje carinskemu 19. člen organu v izvršitev. 6 S sklepom odloči o oprostitvi plačila takse taksnega zavezanca 25. člen zaradi slabih premoženjskih razmer. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Sklep o vračilu preveč plačane takse taksnemu zavezancu. 17. člen 2 Slepo o oprostitvi plačila takse taksnega zavezanca zaradi 25. člen slabih premoženjskih razmer. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 276 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 4 Civilno pravo 4.1 Splošni predpisi 4.1.1 Stanovanjski zakon /SZ-1/ predpis Stanovanjski zakon /SZ-1/* Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17 in 59/19 povezani predpisi Zakon o javnih skladih /ZJS-1/ Uradni list RS, št. 77/08, 8/10-ZSKZ-B tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Lahko oblikuje rezervni stanovanjski sklad. 41. člen* 2 Z odlokom lahko določi vpliv lokacije na naj emnino na 118. člen* območju pokrajine. 3 Lahko ustanovi svet za varstvo pravic najemn ikov, ki je 136. člen* sestavljen iz predstavnikov najemnikov. 4 Obravnava pobude in stališča sveta za vars tvo pravic 137. člen* najemnikov in ga o svojih stališčih obvesti najkasneje v 60 dneh. 5 Sprejme sklep o združitvi v stanovanjsko zbornico. 139. člen* 6 Sprejme in uresničuje pokrajinski stanovanjski pro gram. 154. člen* 7 Zagotavlja sredstva za graditev, pridobitev in oddajanje 154. člen* neprofitnih stanovanj ter stanovanjskih stavb, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. 8 Spodbuja različne oblike zagotavljanja lastnih in najemnih 154. člen* stanovanj. 9 Zagotavlja sredstva za subvencioniranje najem nine in za 154. člen* izredno pomoč pri uporabi stanovanja. 10 Zagotavlja pogoje za razvijanje različnih oblik gradnje in 154. člen* * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 277 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) prenove z ustrezno zemljiško in normativno politiko. 11 Sprejema usmeritve za projektiranje, gradnjo i n prenovo 154. člen* stanovanj, ki izhajajo iz njenih lokalnih posebnosti, vključno z zunanjim videzom stanovanjskih stavb. 12 Določi podrobnejša merila najema in podnajema s tanovanj, ki 154. člen* jih pokrajina najame na trgu z namenom oddajanja v najem upravičencem do neprofitnih stanovanj. 13 Z odlokom določi splošna pravila pri uporabi s tanovanj in 155. člen* stanovanjskih stavb ter obveznosti in pogoje za prenovo, izboljšave ter zunanji videz stanovanj in stanovanjskih stavb. 14 Z odlokom ustanovi javni stanovanjski sklad. 157. člen* 158. člen* 15 Lahko ustanovi proračunski stanovanjski sk lad zaradi 159. člen* zagotavljanja javnega interesa na stanovanjskem področju. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o rezervnem stanovanjske skladu. 41. člen* 2 Odlok o določitvi vpliva lokacije na najemnino na območju 118. člen* pokrajine. 3 Sklep o ustanovitvi sveta za varstvo pravic najemn ikov. 136. člen* 4 Sklep o združitvi v stanovanjsko zbornico. 139. člen* 5 Pokrajinski stanovanjski program. 154. člen* 6 Pravilnik o merilih najema in podnajema stano vanj, ki jih 154. člen* pokrajina najame na trgu z namenom oddajanja v najem upravičencem do neprofitnih stanovanj. 7 Odlok o splošnih pravilih pri uporabi s tanovanj in 155. člen* stanovanjskih stavb ter obveznosti in pogoje za prenovo, izboljšave ter zunanji videz stanovanj in stanovanjskih stavb. 8 Odlok o ustanovitvi javnega stanovanjskega sklad a. 157. člen* 158. člen* 9 Odlok o ustanovitvi proračunskega stanovanjskeg a sklad. 159. člen* tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Objavi javni razpis za dodelitev neprofitnih najemnih 87. člen* stanovanj. 2 Z upravičencem sklene najemno pogodbo za neprofitno 87. člen* stanovanje. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 278 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 3 Sklene najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in 90. člen* postopku, ki ga določi pravilnik, ki ga izda minister. 4 Sklene najemno pogodbo za določen čas za najem bivalne 88. člen* enote za reševanje stanovanjskih potreb socialno ogrožene osebe. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Javni razpis za dodelitev neprofitnih najemnih stanovanj. 87. člen* 2 Najemna pogodba za neprofitno stanovanje. 87. člen* 3 Najemna pogodbo za tržno stanovanje. 90. člen* 4 Najemna pogodba za določen čas za najem bivalne enote za 88. člen* reševanje stanovanjskih potreb socialno ogrožene osebe. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 V upravnem postopku odloči o uvrstitvi na prednostno listo in 87. člen* hkrati o uvrstitvi med upravičence, ki jim bodo zagotovljena stanovanja po posameznem javnem razpisu ter o neuvrstitvi, med tiste, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. 2 Z upravno odločbo odloči o upravičenosti do zamenjave 89. člen* neprofitnega stanovanja ali preselitve. 3 Najemniku, ki ni upravičen do subvencionirane najemnine ali 104. člen* ki kljub subvenciji ni zmožen poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, zaradi izjemnih okoliščin začasno odobri izjemno pomoč pri uporabi stanovanja. 4 Preseli najemnika neprofitnega stanovanja v drugo neprofitno 104. člen* stanovanje. 5 Na zahtevo najemnika neprofitnega stanovanja opravi 120. člen* preveritev višine najemnine. 6 V skladu s pokrajinskim stanovanjskim programom lahko 121. člen* dodeli subvencijo tudi najemniku v tržnem stanovanju. 7 Zagotavlja administrativno-strokovna opravila in pogoje za 136. člen* delovanje ter izvrševanje nalog sveta za varstvo pravic najemnikov. POKRAJINE V SLOVENIJI 279 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Upravna odločba o upravičenosti do zamenjave 89. člen* neprofitnega stanovanja ali preselitve. 2 Odločba o preselitvi najemnika neprofitnega stanovanja v 104. člen* drugo neprofitno stanovanje. 3 Sklep o preveritvi višine najemnine. 120. člen* 4 Odločba o dodelitvi subvencije najemniku v tržnem 121. člen* stanovanju. 4.1.2 Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih /ZPSPP/ predpis Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih /ZPSPP/* Uradni list RS, št. 18/74, 34/88, 5/90, RS, št. 10/91, 17/91-I-ZUDE, 13/93, 66/93, 32/00, 102/02 Odl.US: U-I-108/01-17 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Z najemnikom sklene pogodbo o najemu poslovne stavbe 12. člen oz. poslovnih prostorov. 2 Sklene sporazum o prenehanju najemne pogodbe. 23. člen 3 Odpove najemno pogodbo. 24. člen 25. člen 4 Pri pristojnem sodišču vloži zahtevo za izdajo naloga za 27. člen izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora. 5 Odstopi od najemne pogodbe. 28. člen tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Z najemnikom sklene pogodbo o najemu poslovne stavbe 12. člen oz. poslovnih prostorov. 2 Sklene sporazum o prenehanju najemne pogodbe. 23. člen 3 Odpove najemno pogodbo. 24. člen 25. člen 4 Pri pristojnem sodišču vloži zahtevo za izdajo naloga za 27. člen izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora. 5 Odstopi od najemne pogodbe. 28. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 280 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajine uprave določba 1 Upravlja s poslovnimi stavbami in poslovnimi prostori v 1. člen lasti pokrajine. 10. člen 2 Vodi evidenco najemnih pogodb za poslovne stavbe in 13. člen poslovne prostore. 4.2 Družinsko pravo 4.2.1 Zakon o preprečevanju nasilja v družini /ZPND/ predpis Zakon o preprečevanju nasilja v družini /ZPND/* Uradni list RS, št. 16/08, 68/16, 54/17 – ZSV-H tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Obvesti center za socialno delo v primerih, ko pri svojem delu 6. člen izve za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje v družini. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Obvesti center za socialno delo v primerih, ko pri svojem delu 6. člen izve za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje v družini. predpis Družinski zakonik /DZ/ Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19 tč. Pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom mora 7. člen skrbeti za koristi otroka. 2 Državnemu tožilcu lahko posreduje pobudo za vložitev tožbe 43. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 281 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) za ugotovitev neobstoja zakonske zveze. 3 Državnemu tožilcu lahko posreduje pobudo za vložitev tožbe 48. člen za razveljavite zakonske zveze. 4 Če pri svojem delu izve za okoliščine, na podlagi katerih je 180. člen mogoče sklepati na ogroženost otroka, je dolžan o tem takoj obvestiti pristojni center za socialno delo ali sodišče. 5 Obvesti center za socialno delo ali sodišče o tem, da je treba 275. člen nekoga postaviti pod skrbništvo ali mu imenovati skrbnika za posebni primer. tč. Pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 V vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom mora 7. člen skrbeti za koristi otroka. 2 Državnemu tožilcu lahko posreduje pobudo za vložitev tožbe 43. člen za ugotovitev neobstoja zakonske zveze. 3 Državnemu tožilcu lahko posreduje pobudo za vložitev tožbe 48. člen za razveljavite zakonske zveze. 4 Če pri svojem delu izve za okoliščine, na podlagi katerih je 180. člen mogoče sklepati na ogroženost otroka, je dolžan o tem takoj obvestiti pristojni center za socialno delo ali sodišče. 5 Obvesti center za socialno delo ali sodišče o tem, da je treba 275. člen nekoga postaviti pod skrbništvo ali mu imenovati skrbnika za posebni primer. tč. Pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 V vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom mora 7. člen skrbeti za koristi otroka. 2 Državnemu tožilcu lahko posreduje pobudo za vložitev tožbe 43. člen za ugotovitev neobstoja zakonske zveze. 3 Državnemu tožilcu lahko posreduje pobudo za vložitev tožbe 48. člen za razveljavite zakonske zveze. 4 Če pri svojem delu izve za okoliščine, na podlagi katerih je 180. člen mogoče sklepati na ogroženost otroka, je dolžan o tem takoj obvestiti pristojni center za socialno delo ali sodišče. 5 Obvesti center za socialno delo ali sodišče o tem, da je treba 275. člen nekoga postaviti pod skrbništvo ali mu imenovati skrbnika za posebni primer. 282 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 5 Kazensko pravo 5.1 Kazenski postopek 5.1.1 Zakon o zaščiti prič /ZZPrič/ predpis Zakon o zaščiti prič /ZZPrič/* Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – Zdoh-2, 110/07 in 30/18 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Na zahtevo Enote za zaščito prič nudi zahtevano pomoč. 5. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Na podlagi pisne odredbe izvrši vsa dejanja, ki so nujna za 19. člen uspešno izvedbo ukrepov zaščite ogroženih oseb. 5.2 Izvrševanje kazenskih sankcij 5.2.1 Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij predpis Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij /ZIKS-1/* Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Sodeluje z organi, pristojnimi za izvrševanje kazenskih 6. člen sankcij. 2 Sodeluje s svetovalcem centra za socialno delo. 181. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 283 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 1 Sodeluje z organi, pristojnimi za izvrševanje kazenskih 6. člen sankcij. 2 Zbira podatke o obsojencu. 37. člen 3 Sodeluje s svetovalcem centra za socialno delo. 181. člen 5.2.2 Zakon o pomilostitvi /ZPom/ predpis Zakon o pomilostitvi /ZPom/* Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Na zahtevo sodišča posreduje podatke o obsojenčevih socialnih 11. člen in premoženjskih razmerah, o njegovem življenju pred nastopom prestajanja kazni, o obnašanju med prestajanjem kazni in o drugih okoliščinah, pomembnih pri odločanju o pomilostitvi. 2 Na zahtevo ministrstva, pristojnega za pravosodje posreduje 13. člen podatke, potrebne za odločitev o pomilostitvi. 5.2.3 Zakon o probaciji /ZProb/ predpis Zakon o probaciji /ZPro/* Uradni list RS, št. 27/17 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Najmanj enkrat letno posreduje upravi za probacije in 23. člen probacijski enoti seznam del in izvajalce sankcij. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 284 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 5.3 Prekrški 5.3.1 Zakon o prekrških /ZP-1/ predpis Zakon o prekrških /ZP-1/* Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17 odl. US podrejeni predpisi Uredba o vrsti izobrazbe, strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku Uradni list RS, št. 75/13, 29/14 Pravilnik o kazenski evidenci Uradni list RS, št. 34/04, 127/06 Pravilnik o stroških postopka o prekrških Uradni list RS, št. 89/08 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Z odlokom določi prekrške in globo zanje. 3. člen 2 Sprejme odlok o ustanovitvi pokrajinskih prekrškovnih 45. člen organov in pooblastilih uradnih oseb prekrškovnih organov. 49. člen tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o ustanovitvi pokrajinskih prekrškovnih organov. 45. člen 49. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Imenuje pooblaščene uradne osebe za vodenje postopka o 49. člen prekrških. 2 Poda pisni predlog za uvedbo postopka o prekrških. 50. člen 3 Z oškodovancem se sporazume o obstoju škode ter o vrsti in 193. člen višini odškodnine. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 285 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Sklep o imenovanju pooblaščene uradne osebe za vodenje 49. člen postopka o prekrških. 2 Pisni predlog za uvedbo postopka o prekrških. 50. člen 3 Sporazum o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine. 193. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Vodi in odloča o prekrških iz pokrajinske pristojnosti. 49. člen 2 Vodi evidenco o pravnomočnih odločbah o prekrških. 203. člen 6 Gospodarskopravna ureditev 6.1 Družbe, podjetja, zadruge, skladi 6.1.1 Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ predpis Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/* Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORGJS40 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Z odlokom predpiše način opravljanja lokalne gospodarske 3. člen javne službe. 2 Z odlokom predpiše izbirne lokalne gospodarske javne službe. 4. člen 3 Sprejme program javnega gospodarskega zavoda in javnega 6. člen podjetja za obvladovanje kakovosti poslovanja. 4 Z odlokom lahko predpiše pogoje in način javne, posebne in 9. člen podrejene rabe objektov in naprav, namenjenih za izvrševanje lokalnih gospodarskih javnih služb. 5 Poveri opravljanje strokovnotehničnih, organizacijskih in 12. člen razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb za to usposobljeni organizaciji ali podjetju. 6 Z odlokom ustavni javni holding za področje posamezne ali 13. člen večih lokalnih gospodarskih javnih služb. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 286 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 7 Za posamezno ali več gospodarskih javnih služb ustanovi 14. člen telesa za varstvo uporabnikov javnih dobrin. 8 Z odlokom organizira režijski obrat kot organizacijsko enoto 17. člen uprave oziroma službe lokalne skupnosti. 9 Z aktom o ustanovitvi (odlokom) ustanovi javni gospodarski 18. člen zavod za opravljanje ene ali več gospodarskih dejavnosti, 20. člen kadar se v celoti izvajajo kot neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva samostojno organizacijo izven uprave lokalne skupnosti. 10 Izvaja ustanoviteljske pravice v javnem gospodarskem zavodu. 21. člen 11 Imenuje člane upravnega odbora javnega gospodarskega 23. člen zavoda. 12 Ustanovi javno podjetje. 25. člen 13 Izvaja ustanoviteljske pravice v javnem podjetju. 26. člen 14 Z odlokom določi primere, ko opravljanje določene dejavnosti 29. člen kot koncesionirane gospodarske javne službe ni mogoče. 15 S koncesijskim aktom (odlok) določi predmet in pogoje 32. člen opravljanja posamezne lokalne gospodarske javne službe. 16 Na podlagi vloge o zainteresiranosti začne postopek za izdajo 34. člen koncesijskega akta. 17 Odloči o prisilnem odkupu koncesije. 43. člen 18 Odvzame koncesijo koncesionarju. 44. člen 19 Odloči o prevzemu koncesionirane lokalne gospodarske javne 45. člen službe v režijo. 20 Izda dovoljenje za prenos opravljanja koncesionirane lokalne 46. člen gospodarske javne službe s koncesionarja na drugo osebo. 21 Prenese opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe s 47. člen koncesionarja na drugo osebo. 22 Z odlokom določi način in postopek oblikovanja cen dobrin in 59. člen storitev lokalne gospodarske javne službe. 23 V proračunu zagotovi sredstva za financiranje javnih dobrin 60. člen lokalnih gospodarskih javnih služb, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. 24 Za financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb lahko 61. člen predpiše davek v skladu s predpisi, ki urejajo financiranje javne porabe in nalog lokalnih skupnosti. 25 Odloči o dodelitvi bonov (voucherjev) uporabnikom javnih 65. člen dobrin. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe v 3. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 287 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) pokrajini. 7. člen 2 Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v pokrajini. 4. člen 6. člen 3 Odlok o ustanovitvi javnega holdinga. 13. člen 4 Odlok o ustanovitvi komisije / odbora za varstvo uporabnikov 14. člen javnih dobrin. 5 Odlok o organizaciji in delovnem področju režijskega obrata. 17. člen 6 Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda. 18. člen 20. člen 7 Sklep o imenovanju člana upravnega odbora javnega 23. člen gospodarskega zavoda. 8 Odlok o ustanovitvi javnega podjetja. 25. člen 9 Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za 32. člen opravljanje lokalne gospodarske javne službe. 10 Sklep o prisilnem odkupu koncesije. 34. člen 11 Sklep o odvzemu koncesije. 44. člen 12 Sklep o prevzemu koncesionirane dejavnosti v režijo. 45. člen 13 Sklep o dovoljenju za prenos opravljanja koncesionirane 46. člen gospodarske javne službe na drugo osebo. 14 Odlok o subvencioniranju cen storitev gospodarske javne 59. člen službe. 15 Sklep o potrditvi cene pokrajinske javne službe. 59. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Z izbranim koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo. 39. člen tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Koncesijska pogodba. 39. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Opravlja strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge 11. člen na področju gospodarskih javnih služb. 2 Odloči o pravici uporabnika storitev lokalne gospodarske javne 16. člen službe. 3 Objavi javni razpis za pridobitev koncesionarjev. 36. člen 4 Z upravno odločbo odloči o izbiri koncesionarja. 37. člen 288 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o pravici uporabnika storitev lokalne gospodarske 16. člen javne službe. 2 Odločba o izbiri koncesionarja. 37. člen 6.1.2 Zakon o javnih skladih /ZJS-1/ predpis Zakon o javnih skladih /ZJS-1/* Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sprejme akt o ustanovitvi javnega sklada. 5. člen 2 Poda soglasje javnemu skladu k prevzemu premoženja za 9. člen izvajanje skupnih projektov. 3 Sprejme sklep o povečanju namenskega premoženja javnega 10. člen sklada. 4 Sprejme sklep o povečanju namenskega premoženja z 10. člen razporeditvijo presežkov prihodkov nad odhodki javnega sklada. 5 S pisnim sklepom lahko zahteva izplačilo v denarni obliki ali 11. člen prenos premoženja v last ustanovitelja, s čimer se sočasno v isti vrednosti zmanjša kapital javnega sklada 6 Sprejme sklep o zmanjšanju namenskega premoženja in 11. člen kapitala javnega sklada zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki iz poslovanja javnega. 7 Določi namen javnega sklada, zaradi katerega je javni sklad 13. člen ustanovljen. 8 Sprejme poslovno politiko in daje soglasje k splošnim pogojem 13. člen poslovanja. 9 Odloča o povečanju in zmanjšanju kapitala javnega sklada. 13. člen 40. člen 41. člen 10 Sprejema poslovni in finančni načrt ter letno poročilo javnega 13. člen sklada. 23. člen 11 Odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki javnega 13. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 289 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) sklada in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada. 12 Daje soglasje k sprejetju drugega premoženja od drugih oseb in 13. člen k skupnim projektom javnega sklada z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami. 13 Imenuje in razrešuje člane oziroma članice nadzornega sveta in 13. člen direktorja javnega sklada. 14. člen 19. člen 20. člen 22. člen 14 Na predlog nadzornega sveta imenuje revizorja oziroma 13. člen revizorko. 15 Odloča o likvidaciji javnega sklada. 13. člen 46. člen 47. člen 48. člen 16 Poda soglasje javnemu skladu k ustanovitvi kapitalske družbe 32. člen oziroma vlaganju kapitala, če tako določa zakon, ki ureja področje delovanja javnega sklada 17 Izvaja nadzor nad javnim skladom. 45. člen 18 Odloči o preoblikovanju javnega sklada v gospodarsko družbo. 50. člen 19 Odloči o preoblikovanju javnega sklada v javni zavod, javno 53. člen agencijo ali ustanovo, če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o ustanovitvi javnega sklada. 5. člen 2 Sklep o soglasju javnemu skladu k prevzemu premoženja za 9. člen izvajanje skupnih projektov. 3 Sklep o povečanju namenskega premoženja javnega sklada. 10. člen 4 Sklep o zahtevi za izplačilo v denarni obliki ali prenosu 11. člen premoženja v last ustanovitelja. 5 Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja in kapitala 11. člen javnega sklada zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki iz poslovanja javnega sklada. 6 Sklep o soglasju k splošnim pogojem poslovanja javnega 13. člen sklada. 7 Sklep o uporabi presežka prihodkov nad odhodki javnega 13. člen sklada. 8 Sklep o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki javnega 13. člen sklada. 290 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9 Sklep o soglasju javnemu skladu k skupnim projektom javnega 13. člen sklada z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami. 10 Sklep o soglasju javnemu skladu k sprejetju drugega 13. člen premoženja od drugih oseb. 11 Sklep o imenovanju člana nadzornega sveta javnega sklada. 13. člen 12 Sklep o razrešitvi člana nadzornega sveta javnega sklada. 13. člen 13 Sklep o imenovanju direktorja javnega sklada. 13. člen 14 Sklep o razrešitvi direktorja javnega sklada. 13. člen 15 Sklep o imenovanju revizorja. 13. člen 16 Sklep o likvidaciji javnega sklada. 13. člen 17 Sklep o soglasju javnemu skladu k ustanovitvi kapitalske 32. člen družbe. 18 Sklep o soglasju javnemu skladu k vlaganju kapitala v druge 32. člen pravne osebe. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Pristojnemu sodišču predloži predlog za vpis javnega sklada v 6. člen sodni register. 2 Z javnim skladom sklene pogodbo o prenosu premoženja v 8. člen uporabo. 3 Z javnim skladom sklene pogodbo o prevzemu premoženja za 9. člen izvajanje skupnih projektov. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Predlog za vpis javnega sklada v sodni register. 6. člen 2 Pogodba o prenosu premoženja v uporabo. 8. člen 3 Pogodba o prevzemu premoženja za izvajanje skupnih 9. člen projektov. 6.1.3 Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega značaja /ZSRR-2/ predpis Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja /ZSRR-2/* Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 291 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 1 Imenuje enega predstavnika pokrajine v svet kohezijske regije. 6.a člen 2 Imenuje predstavnike pokrajine v razvojni svet pokrajine. 11. člen 3 Sprejme razvojni program pokrajine. 12. člen 13. člen 4 Sprejme skupni razvojni program pokrajin. 16. člen 5 V proračunu zagotovi sredstva za financiranje RRA. 21. člen tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep o imenovanju predstavnika pokrajine v svet kohezijske 6.a člen regije. 2 Sklep o imenovanju predstavnika pokrajine v razvojni svet 11. člen pokrajine. 3 Razvojni program pokrajine. 12. člen 13. člen 4 Skupni razvojni program pokrajin. 16. člen 5 Proračun pokrajine. 21. člen tč. pristojnosti in naloge sveta občin določba 1 Sprejme razvojni program pokrajine. 12. člen 13. člen tč. akti sveta občin določba 1 Razvojni program pokrajine. 12. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Sklene dogovor za razvoj pokrajine. 15. člen 2 Sklene dogovor za razvoj območja več pokrajin. 16. člen 3 Na podlagi javnega razpisa izbere RRA za programsko 20. člen obdobje. 4 Z izbrano RRA sklene pogodbo za programsko obdobje. 20. člen 5 Ministrstvu, pristojnemu za regionalni razvoj, poda vlogo za 29. člen brezplačen prenos premičnega oziroma nepremičnega premoženja v lasti države za namen uporabe tega premoženja v razvojne namene. 6 Ministrstvu, pristojnemu za regionalni razvoj poda vlogo za 30. člen dodelitev finančne spodbude v okviru nujnih ukrepov regionalne politike. 292 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Dogovor za razvoj pokrajine. 15. člen 2 Dogovor za razvoj območja več pokrajin. 16. člen 3 Javni razpis za izbiro RRA za programsko obdobje. 20. člen 4 Pogodba z RRA za programsko obdobje. 20. člen 6.1.4 Zakon o socialnem podjetništvu /ZsocP/ predpis Zakon o socialnem podjetništvu /ZSocP/ Uradni list RS, št. 20/11, 90/14 – ZDU-1, 13/18 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Skladno z določbami ZSocP in zakona, ki ureja spodbujanje 31. člen skladnega regionalnega razvoja lahko načrtuje, financira in izvaja politike razvoja socialnega podjetništva na območju pokrajine. 6.1.5 Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah /ZNKP/ predpis Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah /ZNKP/ Uradni list RS, št. 9/19 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Poda soglasje osebi javnega prava, katere ustanoviteljica je 3. člen pokrajina, za začetek postopka podelitve koncesije. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Soglasje osebi javnega prava, katere ustanoviteljica je 3. člen pokrajina, za začetek postopka podelitve koncesije. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Ob pogojih določenih v 45. členu Zakona o nekaterih 45. člen koncesijskih pogodbah /ZNKP/ v postopku izbire POKRAJINE V SLOVENIJI 293 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) koncesionarja izključi gospodarski subjekt. 2 Na podlagi meril za izbor izbere koncesionarja. 50. člen 52. člen 3 Z izbranim koncesionarjem sklene pisno koncesijsko pogodbo. 56. člen tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Sklep o izključitvi gospodarskega subjekta. 45. člen 2 Akt o izbiri koncesionarja koncesionarja. 50. člen 52. člen 3 Koncesijska pogodba. 56. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Pred začetkom postopka izbire koncesionarja izvede 24. člen pripravljalna dejanja. 2 Izdela študijo upravičenosti podelitve koncesije. 25. člen 3 Določi ocenjeno vrednost koncesije. 26. člen 4 Pred sprejetjem odločitve o podelitvi koncesije pisno obvesti to 27. člen tem kdo bo izbrani koncesionar vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi dokumentacije v zvezi s podelitvijo koncesije ali so na katerikoli stopnji odločale v teh postopkih. 5 Na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije 33. člen objavi obvestila iz prvega odstavka 32. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah /ZNKP/. 6 Od datuma objave obvestila o koncesiji ali, če obvestilo o 41. člen koncesiji ne vsebuje povabila k oddaji ponudbe, od datuma, ko je bilo poslano povabilo k oddaji ponudb z elektronskimi sredstvi, omogoči neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do koncesijske dokumentacije, potrebne za pripravo ponudbe. V obvestilu obvestila o koncesiji navede spletni naslov, na katerem je ta dokumentacija dostopna. 7 Na portalu javnih naročil ali prek njega objavi koncesijsko 42. člen dokumentacijo. 8 Določi merila za izbor koncesionarja. 49. člen 9 Ustrezno evidentira vse faze postopka izbire koncesionarja. 50. člen 10 Ministrstvu, pristojnemu za koncesije po Zakonu o nekaterih 63. člen koncesijskih pogodbah /ZNKP/ pošilja podatke o sklenjenih koncesijskih pogodbah. 294 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Študija upravičenosti podelitve koncesije. 25. člen 2 Merila za izbor koncesionarja. 49. člen 6.2 Finančni predpisi 6.2.1 Računovodstvo in revizija 6.2.1.1 Zakon o računovodstvu /ZR/ predpis Zakon o računovodstvu /ZR/* Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C, 114/06-ZUE tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Poda soglasje o načinu vodenja poslovnih knjig pravni osebi, 8. člen katere ustanoviteljica je pokrajina. 2 Sprejme odločitev o prerazporejanju presežka pravne osebe, 19. člen katere ustanoviteljica je pokrajina. 3 Sprejme odločitev o kritju primanjkljaja pravne osebe, katere 19. člen ustanoviteljica je pokrajina. 4 Poda soglasje k izrednemu odpisu neodpredmetenih 43. člen dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev pravne osebe, katere ustanoviteljica je pokrajina, če je tako določeno v aktu o ustanovitvi. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep o soglasju o načinu vodenja poslovnih knjig pravni osebi 8. člen katere ustanoviteljica je pokrajina. 2 Sklep o prerazporejanju presežka pravne osebe, katere 19. člen ustanoviteljica je pokrajina. 3 Sklep o kritju primanjkljaja pravne osebe, katere 19. člen ustanoviteljica je pokrajina. 4 Sklep o soglasju k izrednemu odpisu neopredmetenih 43. člen dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 295 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) pravne osebe, katere ustanoviteljica je pokrajina. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 2 Sprejme pravilnik o računovodstvu. 4. člen 52. člen 3 Sklene pogodbo o vodenju poslovnih knjig z drugo pravno 7. člen osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom. 4 Predpiše podrobnejša navodila za popis sreds tev in obveznosti 40. člen do virov sredstev. 5 Do zadnjega dne v mesecu februarju predlo ži letno poročilo 50. člen organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, in ministrstvu za finance. 6 Uredi kontroliranje podatkov in notranje revid iranje v skladu s 53. člen predpisi in računovodskimi standardi. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pravilnik o računovodstvu. 4. člen 52. člen 2 Pogodbo o vodenju poslovnih knjig z drugo pravno osebo ali 7. člen samostojnim podjetnikom posameznikom. 3 Navodila za popis sredstev in obveznosti do virov sredstev. 40. člen 4 Letno poročilo o organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in 50. člen objavljanje podatkov. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Hrani poslovne knjige in knjigovodske listine. 30. člen 6.2.2 Plačilni promet 6.2.2.1 Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike /ZOPSPU-1/ predpis Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike /ZOPSPU-1/* Uradni list RS, št. 77/16, 47/19 * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 296 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Upravi RS za javna plačila poda prijavo proračunskega 16. člen uporabnika, katerega ustanoviteljica je pokrajina, za vključitev v register proračunskih uporabnikov. 2 Upravi RS za javna plačila poda prijavo za izključitev 18. člen proračunskega uporabnika, katerega ustanoviteljica je pokrajina, iz registra proračunskih uporabnikov. 6.2.2.2 Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih /ZPlaSSIED/ predpis Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih /ZPlaSSIED/* Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Na podlagi posebnega predpisa lahko odloči o izdaji 158. člen elektronskega denarja. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Lahko opravlja plačilne storitve v skladu s predpisi, ki urejajo 20. člen izvajanje nalog in pristojnosti pokrajine. 6.2.3 Varstvo konkurence 6.2.3.1 Zakon o kontroli cen /ZKC/ predpis Zakon o kontroli cen /ZKC/* Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 297 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V aktih, s katerimi določajo podjetjem pogoje za pridobitev 12. člen pravic, pooblastil in koristi ter za sklenitev pogodb, določi tudi pogoj, da so podjetja uskladila cene z ukrepi kontrole cen v obdobju zadnjih treh let. 2 Določi primeren ukrep kontrole cen za cene storitev javnih 13. člen služb iz pristojnosti lokalne skupnosti. 6.2.3.2 Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence /ZpomK-1/ predpis Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence /ZPomK-1/* Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 33/14, 76/15, 23/17 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Prepoved omejevanja prostega nastopanja na trgu s 64. člen sprejemanjem splošnih in posamičnih aktov ter dejanj, s 65. člen katerimi se v nasprotju z ustavo in zakonom omejujejo 66. člen svobodna menjava blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu ali s katerimi se kako drugače preprečuje konkurenca. tč. pristojnosti in naloge župana določba 1 Prepoved omejevanja prostega nastopanja na trgu s 64. člen sprejemanjem splošnih in posamičnih aktov ter dejanj, s 65. člen katerimi se v nasprotju z ustavo in zakonom omejujejo 66. člen svobodna menjava blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu ali s katerimi se kako drugače preprečuje konkurenca. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Prepoved omejevanja prostega nastopanja na trgu s 64. člen sprejemanjem posamičnih aktov ter dejanj, s katerimi se v 66. člen nasprotju z ustavo in zakonom omejujejo svobodna menjava * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 298 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu ali s katerimi se kako drugače preprečuje konkurenca. 7 Javne finance 7.1 Splošni predpisi 7.1.1 Zakon o javnih financah /ZJF/ predpis Zakon o javnih financah /ZJF/* Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sprejme proračun pokrajine za leto, ki je enako koledarskemu 2. člen letu, pred začetkom leta, na katerega se nanaša. 2 V odloku, s katerim se sprejme proračun pokrajine, določi 5. člen obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev pokrajine in druge elementi, ki jih določa ZJF, ter posebna pooblastila predsedniku pokrajine pri izvrševanju proračuna za posamezno leto. 3 V odlokih, ki urejajo financiranje posebnih potreb v javnem 6. člen interesu, opredeli obvezni obseg sredstev, ki se morajo zagotoviti v proračunu pokrajine za njihovo financiranje, če so v skladu z načrtom razvojnih programov. 4 V aktu o organizaciji in delovnem področju pokrajinske uprave 8. člen določi finančno službo kot posebno organizacijsko enoto. 5 Za finance pristojnemu organu pokrajinske uprave posreduje 18. člen predlog finančnega načrta z obrazložitvijo. 6 Sprejme proračun pokrajine v roku, ki omogoča uveljavitev 29. člen proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun. 7 S poslovnikom natančneje uredi postopke sprejemanja 29. člen proračuna pokrajine. 8 Na predlog predsednika pokrajine podaljša začasno 33. člen financiranje, če je to potrebno za financiranje funkcij pokrajine. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 299 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9 S posebnim odlokom odloči o uporabi sredstev proračunske 49. člen rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu. 10 V odloku, s katerim sprejme proračun pokrajine, za posamezne 51. člen namene določi največji obseg obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih in jih lahko neposredni uporabnik prevzame v tekočem letu. 11 S posebnim odlokom (aktom o ustanovitvi) ustanovi 56. člen proračunski sklad. 12 Sprejme spremembo akta o ustanovitvi proračunskega sklada, s 60. člen katerim preneha proračunski sklad. 13 Na predlog predsednika pokrajine odloči o nakupu delnic ali 73. člen deleža v gospodarski družbi, če so za nakup zagotovljena sredstva v proračunu in če se s tem ščitijo interesi pokrajine. 14 Na predlog predsednika pokrajine sprejme letni program 80.č člen prodaje pokrajinskega finančnega premoženja. 15 Na predlog predsednika pokrajine spremeni ali dopolni letni 80.č člen program prodaje finančnega premoženja pokrajine med izvrševanjem proračuna. 16 Določi pogoje pod katerimi se lahko posredni uporabniki 88. člen proračuna pokrajine, javni gospodarski zavodi in javna podjetja zadolžujejo in izdajajo poroštva. 17 Določi pogoje, pod katerimi se lahko zadolžujejo in izdajajo 88. člen poroštva pravne osebe, v katerih ima pokrajina odločujoč vpliv na upravljanje. 18 V odloku, s katerim se sprejme proračun pokrajine, določi 88. člen skupno višino zadolžitve in izdanih poroštev. 19 Sprejme zaključni račun proračuna pokrajine za tekoče leto. 98. člen 20 V proračunu lahko zagotovi sredstva za spodbujanje razvojnih 106.f člen programov in uresničevanje prednostnih nalog pokrajine. 21 Sprejme poročilo o doseganju zastavljenih ciljev končnih 106.k člen prejemnikov sredstev za spodbujanje razvojnih programov in uresničevanje prednostnih nalog pokrajine in ga predloži vladi v obravnavo. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o financiranju posebnih potreb v javnem interesu. 6. člen 2 Odlok o organizaciji in delovnem področju pokrajinske uprave. 8. člen 3 Predlog finančnega načrta z obrazložitvijo. 18. člen 4 Poslovnik pokrajinskega sveta. 29. člen 5 Odlok o proračunu samoupravne lokalne skupnosti. 29. člen 6 Sklep o podaljšanju začasnega financiranja. 33. člen 300 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 7 Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve. 49. člen 8 Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada. 56. člen 9 Odlok o prenehanju proračunskega sklada. 60. člen 10 Sklep o nakupu delnic ali deleža v gospodarski družbi. 73. člen 11 Letni program prodaje pokrajinskega finančnega premoženja. 80.č člen 12 Pravilnik o zadolževanju in izdajanju poroštev posrednih 88. člen uporabnikov pokrajinskega proračuna. 13 Zaključni račun pokrajinskega proračuna. 98. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Pokrajinskemu svetu odgovarja za izvrševanje proračuna in mu 4. člen o izvrševanju poroča na način, določen z ZJF. 2 Organizira finančno službo za pripravo in izvrševanje 8. člen proračuna ter izvajanje drugih nalog, povezanih z upravljanjem s premoženjem samoupravne lokalne skupnosti. 3 Pokrajinskemu svetu predloži: 13. člen  predlog proračuna samoupravne lokalne skupnosti z obrazložitvami (sestavni del je kadrovski načrt);  predlog letnega programa razpolaganja s kapitalskimi naložbami samoupravne lokalne skupnosti;  predloge predpisov samoupravne lokalne skupnosti, ki so potrebni za izvedbo predloga proračuna samoupravne lokalne skupnosti. 4 S predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto lahko 13.a člen predsednik pokrajine predloži pokrajinskemu svetu tudi predlog proračuna za leto, ki mu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil pokrajinski svet izvoljen. 5 Pripravi predlog finančnega načrta in ga predloži ministrstvu, 16. člen pristojnemu za finance. 19. člen 6 Določi organ, pooblaščen za pripravo skupnega predloga 22. člen načrta razvojnih programov. 7 Predpiše način in roke za predložitev načrtov razvojnih 23. člen programov neposrednih uporabnikov (pokrajinski organi in pokrajinska uprava) proračuna pokrajine. 8 Predpiše način in rok, v katerem morajo neposredni uporabniki 27. člen od posrednih zahtevati podatke za pripravo finančnega načrta neposrednih uporabnikov. 9 Od neposrednih uporabnikov lahko zahteva podatke, ki se 27. člen nanašajo na financiranje posrednih uporabnikov in so potrebni za pripravo predloga proračuna pokrajine. 10 Predloži predlog proračuna pokrajine za prihodnje leto oziroma 28. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 301 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) sprememb proračuna pokrajine pokrajinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna oziroma sprememb proračuna državnemu zboru. 11 Ministrstvu, pristojnemu za finance, predloži proračun 31. člen pokrajine v roku 30 dni po njegovem sprejemu. 12 Sprejme odločitev o začasnem financiranju in o tem obvesti 33.člen pokrajinski svet ter nadzorni odbor in objavi odločitev v uradnem glasilu samoupravne lokalne skupnosti. 13 Po preteku treh mesecev predlaga pokrajinskemu svetu 33. člen podaljšanje začasnega financiranja. 14 Določi obseg izdatkov neposrednemu uporabniku za določeno 36. člen obdobje. 15 Pokrajinskemu svetu šestmesečno poroča o izvršenih 38. člen prerazporeditvah. 16 Obvesti pokrajinski svet o prerazporeditvi sredstev za 39. člen pokrivanje obveznosti iz pokrajinskega dolga, stroškov, povezanih z zadolževanjem, in poroštev v 30 dneh po prerazporeditvi. 17 Na predlog za finance pristojne službe v pokrajinski upravi za 40. člen največ 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov. 18 Če se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja 40. člen izvrševanja proračuna proračun ne more uravnovesiti, mora najkasneje 15 dni pred iztekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna vlada oziroma predsednik pokrajine predlagati rebalans proračuna. 19 Odloči o sorazmernem povečanju ali zmanjšanju obsega 47. člen sredstev za delovanje neposrednega uporabnika proračuna pokrajine (pokrajinski organi in pokrajinska uprava). 20 Na predlog za finance pristojnega organa pokrajinske uprave 49. člen odloči o uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme proračun pokrajine in o tem obvesti pokrajinski svet. 21 Na podlagi predloga pristojnega organa samoupravne lokalne 60. člen skupnosti predlaga pokrajinskemu svetu v sprejem spremembo akta o ustanovitvi proračunskega sklada, s katerim preneha proračunski sklad. 22 V soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance, odpre račun 61. člen pri Banki Slovenije. 23 Predlaga vključitev računov samoupravne lokalne skupnosti v 61. člen sistem enotnega zakladniškega računa države. 24 S pooblastilom lahko prenese prevzemanje obveznosti, 65. člen verifikacijo obveznosti, izdajo odredbe za plačilo v breme 302 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) proračunskih sredstev samoupravne lokalne skupnosti, in ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje nalogov za izterjavo v korist proračunskih sredstev na druge osebe v pokrajinski upravi. 25 Razpolaga in upravlja s finančnim premoženjem samoupravne 67.a člen lokalne skupnosti. 26 Odloči o obliki naložbe prostih denarnih sredstev na računih 69. člen samoupravne lokalne skupnosti. 27 V pravnih osebah, v katerih ima pokrajina najmanj 15-odstotni 72. člen delež v kapitalu, lahko zahteva revizijo poslovanja na stroške revidirane osebe. 28 Poda predlog pokrajinskemu svetu za nakup delnic ali deleža v 73. člen gospodarski družbi, če so za nakup zagotovljena sredstva v proračunu in če se s tem ščitijo interesi pokrajine. 29 Pokrajinskemu svetu poda predlog za odprodajo delnic oz. 73. člen deleža na kapitalu v lasti samoupravne lokalne skupnosti. 30 Odgovarja za izvedbo postopkov prodaje ter pripravljalnih 80.c člen dejanj v zvezi s prodajo posameznega finančnega premoženja. 31 Imenuje komisijo za izvedbo in nadzor postopka prodaje 80.c člen premoženja. 32 Pokrajinskemu svetu predlaga v sprejem letni program prodaje 80.č člen pokrajinskega finančnega premoženja. 33 Pokrajinskemu svetu predlaga spremembe in dopolnitve 80.č člen letnega programa prodaje pokrajinskega finančnega premoženja med izvrševanjem proračuna. 34 Odloči o izvedbi postopka prodaje posameznega predmeta s 80.d člen sprejetjem posameznega programa prodaje 35 V imenu samoupravne lokalne skupnosti sklepa poroštvene 86. člen pogodbe. 36 Pisno pooblasti drugo osebo za sklepanje poroštvenih pogodb. 86. člen 37 Obvešča ministrstvo, pristojno za finance, na način in v rokih, 88. člen ki jih predpiše minister, pristojen za finance o zadolževanju oseb javnega sektorja in izdajanju poroštev. 38 Določi enega ali več pooblaščenih računovodij za vodenje 92. člen poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil proračuna pokrajine in neposrednih uporabnikov proračuna pokrajine. 39 Do 31. marca tekočega leta pripravi predlog zaključnega 98. člen računa proračuna pokrajine za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance. 40 Do 15. aprila predloži predlog zaključnega računa proračuna 98. člen pokrajine za preteklo leto pokrajinskemu svetu v sprejem ter kasneje o sprejetem zaključnem računu proračuna pokrajine POKRAJINE V SLOVENIJI 303 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih dneh po njegovem sprejemu. 41 Odgovarja za vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema 100. člen finančnega poslovodenja in kontrol ter notranjega revidiranja. 42 Poveri naloge notranje revizijske službe zunanjim izvajalcem, 100. člen pooblaščenim za notranje revidiranje, ali pa ministrstvu za finance. 43 S sklepom imenuje komisijo za vodenje javnega razpisa za 106.h člen dodelitev sredstev za spodbujanje razvojnih programov in uresničevanje prednostnih nalog samoupravne lokalne skupnosti. 44 Na podlagi predloga komisije izda sklepe o izboru prejemnikov 106.h člen sredstev. 45 V Uradnem listu RS, Unije oziroma uradnem glasilu 106.i člen samoupravne lokalne skupnosti objavi javni razpis za dodelitev sredstev za za spodbujanje razvojnih programov in uresničevanje prednostnih nalog samoupravne lokalne skupnosti. 46 Ob pogojih določenih z ZJF sklene neposredno pogodbo za 106.j člen dodelitev sredstev za spodbujanje razvojnih programov in uresničevanje prednostnih nalog samoupravne lokalne skupnosti. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Akt o notranji organizaciji pokrajinske uprave. 8. člen 2 Navodilo za finančno poslovanje pokrajine. 13. člen 3 Predlog proračuna pokrajine. 13. člen 4 Predlog letnega programa razpolaganja s kapitalskimi 13. člen naložbami pokrajine. 5 Predlog finančnega načrta organa pokrajine. 16. člen 6 Sklep o načinu in rokih za predložitev načrtov razvojnih 23. člen programov neposrednih uporabnikov proračuna pokrajine. 7 Sklep o načinu in roku predložitve podatkov za pripravo 27. člen finančnih načrtov posrednih proračunskih uporabnikov. 8 Sklep o začasnem financiranju. 33. člen 9 Predlog pokrajinskemu svetu o podaljšanju začasnega 33. člen financiranja. 10 Obvestilo pokrajinskemu svetu o prerazporeditvi sredstev za 39. člen pokrivanje obveznosti iz pokrajinskega dolga, stroškov, povezanih z zadolževanjem in poroštev. 11 Rebalans proračuna. 47. člen 304 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 12 Predlog za vključitev računov pokrajine v sistem enotnega 61. člen zakladniškega računa države. 13 Pooblastilo za prevzemanje obveznosti, verifikacijo 65. člen obveznosti, izdajo odredbe za plačilo v breme proračunskih sredstev pokrajine, in ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje nalogov za izterjavo v korist proračunskih sredstev. 14 Sklep o obliki naložbe prostih denarnih sredstev na računih 67.a člen pokrajine. 15 Predlog pokrajinskemu svetu za nakup delnic ali deleža v 73. člen gospodarski družbi. 16 Predlog pokrajinskemu svetu za odprodajo delnic oziroma 73. člen deleža na kapitalu v lasti pokrajine. 17 Sklep o imenovanju komisije za izvedbo in nadzor postopka 80.c člen prodaje premoženja. 18 Predlog letnega programa prodaje pokrajinskega finančnega 80.č člen premoženja. 19 Sklep o izvedbi postopka prodaje pokrajinskega finančnega 80.d člen premoženja. 20 Poroštvena pogodba. 86. člen 21 Pooblastilo za sklepanje poroštvenih pogodb. 86. člen 22 Obvestilo ministrstvu, pristojnemu za finance o zadolževanju 88. člen pokrajine in izdajanju poroštev. 23 Sklep o določitvi enega ali več računovodij za vodenje 92. člen poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil proračuna pokrajine in neposrednih uporabnikov pokrajinskega proračuna. 24 Predlog zaključnega računa proračuna pokrajine. 98. člen 25 Sklep o poveritvi nalog notranje revizijske službe zunanjim 100. člen izvajalcem pooblaščenim za notranje revidiranje ali ministrstvu za finance. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Za finance pristojen organ pokrajinske uprave spremlja 4. člen izvrševanje proračuna in o tem, če je potrebno, obvešča predsednik pokrajine. 2 Za finance pristojen organ pokrajinske uprave obvesti javne 17. člen sklade in agencije o temeljnih ekonomskih izhodiščih in predpostavkah za pripravo proračuna pokrajine, pristojni pokrajinski organi pa javne zavode, katerih ustanovitelj je pokrajina. 3 Za finance pristojen organ pokrajinske uprave posreduje 18. člen neposrednim uporabnikom navodilo za pripravo proračuna POKRAJINE V SLOVENIJI 305 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) pokrajine po prejemu temeljnih ekonomskih izhodišč in predpostavk za pripravo predloga državnega proračuna. 4 Predsednik pokrajine predloži predloge finančnih načrtov 27. člen javnih skladov in javnih agencij s predlogom proračuna pokrajine. 5 Predsednik pokrajine poda predlog kvote za financiranje 36. člen obveznosti neposrednega uporabnika v določenem obdobju. 6 Načrtuje likvidnost proračuna z napovedjo denarnega toka 37. člen proračuna. 7 Predsednik pokrajine predlaga začasno zadržanje izvrševanja 40. člen proračuna, če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna. 8 Poda predlog predsednika pokrajine o uporabi sredstev 49. člen proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme proračun pokrajine. 9 Pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti, v 30 dneh po 60. člen nastopu pogojev za prenehanje proračunskega sklada po predpisanem postopku predsednik pokrajine predlaga spremembo akta o ustanovitvi proračunskega sklada. 10 Upravlja z denarnimi sredstvi sistema enotnega zakladniškega 68. člen računa samoupravne lokalne skupnosti. 11 Denarna sredstva sistema enotnega zakladniškega računa 68. člen samoupravne lokalne skupnosti lahko nalaga v Banko Slovenije in druge banke za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. 12 Iz prostih denarnih sredstev na računiih, vključenih v sistem 68. člen enotnega zakladniškega računa samoupravne lokalne skupnosti, od pravnih oseb, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa države oziroma samoupravne lokalne skupnosti, sprejema vloge in jim daje likvidnostna posojila pod pogoji, ki jih določi zakon in predpisi, ki jih sprejme minister, pristojen za finance. 13 Za finance pristojen organ pokrajinske uprave lahko zahteva, 70. člen da mu posredni uporabniki proračuna pokrajine, ki niso vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, pred deponiranjem prostih denarnih sredstev pri bankah ali pred nalaganjem teh sredstev v vrednostne papirje ponudijo denarna sredstva na način in pod pogoji, ki jih določi minister, pristojen za finance, če je to treba zaradi zagotavljanja likvidnostnih sredstev na računih, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa, oziroma za izvrševanje proračuna 306 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) pokrajine. 14 Za finance pristojen organ pokrajinske uprave zagotavlja 71. člen izvajanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu, če poseben zakon ne določa drugače, tako da izvaja naslednje naloge: 1. usklajevanje programov dela in finančnih načrtov javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter financiranje dejavnosti teh pravnih oseb po potrjenih programih; 2. nadzor nad poslovanjem pravnih oseb; 3. nadzor nad izvajanjem odobrenih programov pravnih oseb; 4. nadzor nad zadolževanjem pravnih oseb in 5. uveljavljanje različnih pravic lastnika kapitalske naložbe (npr. sodelovanje na skupščinah in v nadzornih svetih). 15 Vodi centralno evidenco pravnih oseb in premoženja v lasti 71. člen samoupravne lokalne skupnosti. 16 Izvede postopek za poplačilo regresnega zahtevka od glavnega 75. člen dolžnika na podlagi pogodbe o zavarovanju. 17 Za finance pristojen organ pokrajinske uprave izda predhodno 78. člen soglasje za brezplačno pridobitev stvarnega premoženja, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za pokrajino. 18 Opravlja plačila, tekoče ureja, zajema, knjigovodsko evidentira 91. člen in sporoča podatke, pripravlja obvezne računovodske izkaze, izvaja računovodski nadzor in nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačilom obveznosti in arhivira izvirnike knjigovodskih listin, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. 7.1.2 Zakon o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ predpis Zakon o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/* Uradni list RS, št. 127/06 podrejeni predpisi * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 307 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) Pravilnik o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva Uradni list RS, št. 32/07 Pravilnik o vsebini in načinu vodenja evidenc projektov javno-zasebnega partnerstva in sklenjenih pogodb v okviru javno-zasebnega partnerstva Uradni list RS, št. 56/07 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sprejme odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev 11. člen javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva po ZJZP. 2 Določa politiko na področju javno-zasebnega partnerstva 11. člen oziroma tega načrtuje. 3 Sprejema predpise in druge splošne akte, ki urejajo način 11. člen izvajanja javno-zasebnega partnerstva. 4 Sprejema druge predpise in druge splošne akte, s katerimi se 11. člen urejajo vprašanja izvajanja javno-zasebnega partnerstva. 5 Sprejema predpise in druge splošne akte, ki urejajo plačila 11. člen storitev javno-zasebnega partnerstva, in skladno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu določa cene dobrin in storitev javno-zasebnega partnerstva oziroma daje soglasje k njim. 6 Izdaja posamične akte, povezane s sklepanjem, izvajanjem in 11. člen prenehanjem javno-zasebnega partnerstva. 7 Nadzoruje izvajalce javno-zasebnega partnerstva. 11. člen 8 Začne predhodni postopek, na podlagi katerega se sprejme 31. člen odločitev o izvedbi javno-zasebnega partnerstva ali zaključku postopka. 9 Opravi oceno ekonomske izvedljivosti projekta. 31. člen 10 Praviloma enkrat letno z javnim pozivom pozove morebitne 32. člen promotorje k podaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo javno- zasebnega partnerstva. 11 Na lastno pobudo začne predhodni postopek javno-zasebnega 34. člen partnerstva. 12 Sprejme akt o javno-zasebnem partnerstvu. 36. člen 13 Z drugimi javnimi partnerji sprejme skupni akt o javno- 37. člen zasebnem partnerstvu. 14 V skupnem aktu določi enega izmed javnih partnerjev, da vodi 37. člen postopek izbire zasebnega partnerja, izda akt o izboru ter druge akte v zvezi z javno-zasebnim partnerjem. 15 Imenuje strokovno komisijo za izbiro zasebnega partnerja za 52. člen 308 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) izvedbo predmeta javno-zasebnega partnerstva ali sklenitev statusnega partnerstva. 16 Odloči o zamenjavi predsednika ali člana strokovne komisije 52. člen za izbiro zasebnega partnerja za izvedbo predmeta javno- zasebnega partnerstva ali sklenitev statusnega partnerstva. 17 Odloči o izbiri izvajalca javno-zasebnega partnerstva. 56. člen 18 Če po končanem postopku izbire izvajalca javno-zasebnega 59. člen partnerstva le tega ne izbere, izda akt, s katerim konča postopek izbire. 19 Odloči o podaljšanju roka trajanja javno-zasebnega 71. člen partnerstva. 20 Izvajalcu javno-zasebnega partnerstva lahko poda soglasje za 74. člen prenos posebnih in izključnih pravic na tretje osebe. 21 Odloči o preoblikovanju obstoječega javnega podjetja, 141. člen katerega ustanoviteljica je pokrajina. 22 Odloči o preoblikovanju javnih zavodov in javnih 144. člen gospodarskih zavodov, katerih ustanoviteljica je pokrajina. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno- 11. člen zasebnega partnerstva. 2 Odlok o načinu izvajanja javno-zasebnega partnerstva. 11. člen 3 Ocena ekonomske izvedljivosti projekta. 31. člen 4 Javni poziv promoterjem k oddaji vlog o zainteresiranosti za 32. člen izvedbo javno-zasebnega partnerstva. 5 Akt (odlok) o javno-zasebnem partnerstvu. 36. člen 6 Sklep o imenovanju strokovne komisije za izbiro zasebnega 52. člen partnerstva. 7 Sklep o zamenjavi predsednika ali člana strokovne komisije za 52. člen izbiro zasebnega partnerja za izvedbo predmeta javno- zasebnega partnerstva. 8 Sklep o izbiri izvajalca javno zasebnega partnerstva. 56. člen 9 Sklep o podaljšanju roka trajanja javno-zasebnega partnerstva. 71. člen 10 Soglasje za prenos posebnih in izključnih pravic na tretje 74. člen osebe. 11 Odlok o ustanovitvi projektnega podjetja. 126. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Odredi objavo razpisov in drugih procesnih aktov v postopku 13. člen sklepanja javno-zasebnega partnerstva na svetovnem spletu. POKRAJINE V SLOVENIJI 309 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 2 Odloči o odkupu dokumentov za izvedbo javno-zasebnega 35. člen partnerstva od promotorja. 3 S pogodbo uredi medsebojna razmerja javno-zasebnega 2/37. člen partnerstva z drugimi javnimi partnerji. 4 Odredi objavo javnega razpisa za izbiro izvajalca javno- 42. člen zasebnega partnerstva. 48. člen 49. člen 50. člen 51. člen 5 V javnem razpisu določi pogoje za predložitev skupne vloge 38. člen več zasebnih partnerjev. 6 Odredi objavo javnega razpisa za izbiro izvajalca javno- 42. člen zasebnega partnerstva na spletni strani pokrajine. 7 Vodi postopek konkurenčnega dialoga. 46. člen 8 Odloči o pritožbi zoper akt o izbiri izvajalca javno-zasebnega 61. člen partnerstva, ki ga izda drug javni partner, katerega ustanoviteljica je pokrajina. 9 Odloči o pritožbi zoper odločbo o izbiri izvajalca javno- 61. člen zasebnega partnerstva, ki jo izda pokrajinska uprava. 10 Z izvajalcem javno-zasebnega partnerstva sklene pogodbo o 68. člen javno-zasebnem partnerstvu. 11 V 8 dneh od sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu 70. člen o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance, in mu predloži izvod sklenjene pogodbe. 12 Objavi javni razpis za koncesijo gradenj. 82. člen 13 Ob pogojih, določenih z ZJN-2, odloči o izbiri koncesionarja 83. člen gradenj brez javnega razpisa. 14 V primerih koncesij gradenj, določenih z ZJZP, sme od 86. člen koncesionarja zahtevati, da dodeli najmanj 30% vrednosti koncesioniranih del tretjim osebam. 15 Z izbranim koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo za 89. člen koncesijo gradenj. 90. člen 16 Objavi javni razpis za izbiro izvajalca statusnega partnerstva. 104. člen 17 Z izvajalcem statusnega partnerstva sklene pogodbo o 126. člen statusnem partnerstvu. 127. člen 18 Izvaja nadzor nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem 135. člen partnerstvu. 136. člen 19 Objavi javni razpis za podelitev koncesije javnim podjetjem, ki 142. člen se preoblikujejo v gospodarsko družbo. 143. člen 310 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Sklep o odkupu predmetov za izvedbo javno-zasebnega 35. člen partnerstva od promotorja. 2 Javni razpis za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva. 42. člen 48. člen 49. člen 50. člen 51. člen Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu. 68. člen 3 Obvestilo ministrstvu, pristojnemu za finance o sklenitvi 70. člen pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. 4 Pogodba o koncesiji gradenj. 82. člen 5 Javni razpis za sklenitev statusnega javno-zasebnega 104. člen partnerstva. 6 Pogodba o statusnem javno-zasebnem partnerstvu. 126. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 V času trajanja javnega razpisa za izbiro izvajalca javno- 48. člen zasebnega partnerja omogoči zainteresiranim osebam vpogled v razpisno dokumentacijo in njo na zahtevo preda zainteresiranim. 2 Z upravno odločbo odloči o izbiri izvajalca javno-zasebnega 57. člen partnerstva, če je predmet javno-zasebnega partnerstva koncesija za izvajanje gospodarske javne službe ali druge dejavnosti, kjer zakon izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe. 3 Z odločbo podeli javno pooblastilo, če je predmet javno- 2/66. člen zasebnega partnerstva tudi javno pooblastilo. 4 V skladu z določili ZGJS odloči o podelitvi koncesije javnim 142. člen podjetjem,ki se preoblikujejo v gospodarsko družbo. 143. člen tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o izbiri izvajalca javno-zasebnega partnerstva. 57. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 311 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 7.1.3 Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti /ZPFOLERD-1/ predpis Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti /ZPFOLERD-1/* Uradni list RS, št. 33/11 podrejeni predpisi Pravilnik o zagotavljanju preglednosti finančnih odnosov Uradni list RS, št. 109/11 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Ministrstvu, pristojnemu za finance v roku osmih delovnih dni 9/15. člen po prejemu njegovega zahtevka posreduje vse podatke in pojasnila, ki jih zahteva Evropska unija. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Ministrstvu, pristojnemu za finance sporoča podatke o vseh 15. člen neposrednih deležih ter ustanoviteljskih in glasovalnih pravicah pokrajine v pravnih osebah ter o pravnih aktih, ki urejajo finančno sodelovanje, ali o predpisih, v katerih jim je zagotovljen prevladujoč vpliv. 2 Ministrstvu, pristojnemu za finance sporoča podatke o 15. člen dodeljenih izključnih ali posebnih pravicah ali pooblastilih in podatke o tem, ali izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili opravljajo tudi druge dejavnosti. 3 Ministrstvu, pristojnemu za finance v roku osmih delovnih dni 15. člen po prejemu njegovega zahtevka posreduje vse podatke in pojasnila, ki jih zahteva Evropska unija. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 312 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 7.1.4 Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS-1/ predpis Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS-1/* Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 podrejeni predpisi Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti Uradni list RS, št. 31/18 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Z aktom o ustanovitvi javnega zavoda, javnega gospodarskega 19. člen zavoda, javnega sklada ali javne agencije lahko določi, da je pravna oseba javnega prava upravljavec stvarnega premoženja pokrajine. 2 Sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem 24. člen pokrajine, ki vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem. 3 Lahko določi, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem 24. člen pod določeno vrednostjo sprejme predsednik pokrajine. 4 Sprejme načrt ravnanja s premičnim premoženjem pokrajine, 25. člen ki vsebuje načrt pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 eurov in načrt razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 eurov. 5 Lahko določi, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem 25. člen pod določeno vrednostjo sprejme predsednik pokrajine. 6 Zaradi spremenjenih prostorskih potreb in spremenjenih potreb 27. člen drugih upravljavcev stvarnega premoženja in zaradi nepredvidenih okoliščin na trgu, ki narekujejo hiter odziv, lahko dopolni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem. 7 V 30 dneh po sprejemu proračuna lahko določi skupno 27. člen vrednost pravnih poslov, ki jih lahko v primeru spremenjenih * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 313 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) prostorskih potreb in drugih potreb upravljavcev stvarnega premoženja, ki jih ni bilo mogoče vključiti v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, sklepajo upravljavci stvarnega premoženja pokrajine. 8 V proračunu pokrajine zagotovi sredstva za investicijska 60. člen vzdrževalna dela na nepremičnem premoženju pokrajine. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o ustanovitvi javnega zavoda, javnega gospodarskega 19. člen zavoda, javnega sklada ali javne agencije. 2 Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem pokrajine. 24. člen 25. člen 3 Načrt ravnanja s premičnim premoženjem pokrajine. 25. člen 4 Sklep o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov, ki jih lahko 27. člen v primeru spremenjenih prostorskih potreb in drugih potreb upravljavcev stvarnega premoženja, ki jih ni bilo mogoče vključiti v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, sklepajo upravljavci stvarnega premoženja pokrajine. 5 Odlok o proračunu pokrajine. 29. člen 60. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Sprejme pravilnik o oddaji službenih stanovanj in počitniških 2. člen enot v lasti pokrajine v najem. 2 Z svojim aktom (sklepom) določi upravljavca stvarnega 19. člen premoženja pokrajine. 3 Pokrajinskemu svetu predlaga v sprejem načrt ravnanja z 24. člen nepremičnim premoženjem pokrajine. 4 Pokrajinskemu svetu predlaga v sprejem načrt ravnanja z 25. člen premičnim premoženjem pokrajine. 5 Pokrajinskemu svetu najpozneje ob sprejetju zaključnega 28. člen računa proračuna predloži poročilo o realizaciji načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za preteklo leto. 6 Odloči o pravnem poslu in sklenitvi pravnega posla ravnanja s 29. člen stvarnim premoženjem pokrajine. 7 Lahko pooblasti funkcionarja pokrajine ali javnega uslužbenca, 29. člen ki je zaposlen v pokrajinski upravi za sklenitev posameznega pravnega posla ravnanja s stvarnim premoženjem pokrajine. 314 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 8 Za spremljanje pravilne in celovite realizacije pravnega posla 33. člen imenuje skrbnika posameznega pravnega posla ravnanja s stvarnim premoženjem, če skrbnik ni določen v pogodbi. 9 Naroči cenitev stvarnega premoženja. 35. člen 10 Pred sklenitvijo pravnega posla ravnanja s stvarnim 42. člen premoženjem pokrajine, pri katerem je možna dodelitev državnih pomoči pridobi pozitivno mnenje ministrstva, pristojnega za finance. 11 Po sklenitvi pravnega posla ravnanja s stvarnim premoženjem 42. člen pokrajine poroča o dodeljeni državni pomoči v skladu s predpisi o spremljanju državnih pomoči ministrstvu, pristojnemu za finance. 12 Imenuje komisijo za izvedbo postopka prodaje nepremičnega 49. člen premoženja pokrajine po metodi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb. 13 Lahko ustavi postopek prodaje nepremičnega premoženja 49. člen pokrajine do sklenitve pravnega posla. 14 Lahko pooblasti osebo za ustavitev postopka prodaje 49. člen nepremičnega premoženja pokrajine do sklenitve pravnega posla. 15 Na spletni strani pokrajine, če je to v skladu z načelom 50. člen gospodarnosti, pa tudi na drug, krajevno običajen način ali na drugi strani, objavi razpis o javni dražbi za prodajo nepremičnega premoženja pokrajine. 16 Z najugodnejšim dražiteljem sklene pogodbo o prodaji 50. člen nepremičnega premoženja pokrajine. 17 Izvede postopek javnega zbiranja ponudb. 51. člen 18 Na spletni strani pokrajine, če je to v skladu z načelom 51. člen gospodarnosti, pa tudi na drug, krajevno običajen način ali na drugi strani, objavi javno zbiranje ponudb. 19 Na spletni strani pokrajine, če je to v skladu z načelom 52. člen gospodarnosti, pa tudi na drug, krajevno običajen način ali na drugi strani, objavi namero o sklenitvi neposredne pogodbe o prodaji nepremičnega premoženja pokrajine. 20 Lahko sklene neposredno pogodbo o menjavi nepremičnega 55. člen premoženja. 21 Sklene pogodbo o brezplačni odsvojitvi nepremičnega 56. člen premoženja pokrajine. 22 Poda predlog za vpis zaznambe prepovedi odsvojitve in 56. člen obremenitve brezplačno odsvojene nepremičnine v zemljiško knjigo. 23 Uporabniku nepremičnega premoženja lahko podeli 58. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 315 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) pooblastilo, ki se nanaša na:  skrb za funkcionalno urejenost,  izvajanje investicije, za katero uporabnik kot upravičenec pridobi sredstva iz drugih virov, ali  udeležbo in glasovanje z usmeritvami na zborih etažnih lastnikov. 24 Odloči o zavarovanju nepremičnega premoženja pokrajine. 61. člen 25 Odloči o oddaji nepremičnega premoženja pokrajine v najem 64. člen po metodi javne dražbe, javnega zbiranja ponudb in neposredne pogodbe. 26 Sklene pogodbo o oddaji nepremičnega premoženja pokrajine 64. člen v najem 27 Poda pisno soglasje najemodajalcu za oddajo nepremičnega 66. člen premoženja pokrajine v podnajem. 28 Sprejme cenik uporabnine za oddajo nepremičnega premoženja 67. člen pokrajine v občasno uporabo. 29 Nepremično premoženje pokrajine, ki ga začasno ne potrebuje 68. člen noben upravljavec ali uporabnik lahko odda v brezplačno uporabo po metodi javnega zbiranja ponudb ali z neposredno pogodbo. 30 Sklene pogodbo o brezplačni uporabi nepremičnega 68. člen premoženja pokrajine. 31 Lahko obremeni nepremično premoženje pokrajine s stvarnimi 70. člen pravicami. 32 Ob pogojih določenih z ZSPDSLS-1 lahko ustanovi brezplačno 70. člen služnost na nepremičnini v lasti pokrajine. 33 Ob pogojih določenih z ZSPDSLS-1 lahko ustanovi brezplačno 70. člen stavbno pravico na nepremičnini v lasti pokrajine. 34 Sklene pogodbo o ustanovitvi služnosti. 71. člen 35 Objavi javni razpis o javni dražbi za ustanovitev stavbne 72. člen pravice na nepremičnini v lasti pokrajine. 36 Objavi javno zbiranje ponudb za ustanovitev stavbne pravice 72. člen na nepremičnini v lasti pokrajine. 37 Objavi namero o ustanovitvi stavbne pravice na nepremičnini v 72. člen lasti pokrajine po metodi neposredne pogodbe. 38 Izda zemljiškoknjižno dovolilo za vpis služnosti ali stavbne 74. člen pravice na nepremičnini v lasti pokrajine v zemljiško knjigo. 39 Ob pogojih določenih z ZSPDSLS-1 lahko sklene pogodbo o 75. člen ustanovitvi služnosti ali stavbne pravice na stvarnem premoženju tretjih. 40 Na nepremičnini v lasti pokrajine lahko ustanovi zastavno 76. člen pravico za zavarovanje dolga pokrajine. 316 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 41 Imenuje komisijo za izvedbo postopka prodaje premičnega 77. člen premoženja pokrajine po metodi javne dražbe ali javnega 49. člen zbiranja ponudb. 42 Lahko ustavi postopek prodaje premičnega premoženja 77. člen pokrajine do sklenitve pravnega posla 49. člen 43 Lahko pooblasti osebo za ustavitev postopka prodaje 77. člen premičnega premoženja pokrajine do sklenitve pravnega posla. 49. člen 44 Na spletni strani pokrajine, če je to v skladu z načelom 77. člen gospodarnosti, pa tudi na drug, krajevno običajen način ali na 50. člen drugi strani, objavi razpis o javni dražbi prodaje premičnega premoženja. 45 Na spletni strani pokrajine, če je to v skladu z načelom 77. člen gospodarnosti, pa tudi na drug, krajevno običajen način ali na 51. člen drugi strani, objavi javno zbiranje ponudb za prodajo premičnega premoženja. 46 Na spletni strani pokrajine, če je to v skladu z načelom 77. člen gospodarnosti, pa tudi na drug, krajevno običajen način ali na 78. člen drugi strani, objavi namero o sklenitvi neposredne pogodbe o 52. člen prodaji premičnega premoženja. 47 Z najugodnejšim dražiteljem oz. ponudnikom sklene pogodbo 77. člen o prodaji premičnega premoženja pokrajine. 50. člen 51. člen 48 Lahko sklene neposredno pogodbo o menjavi premičnega 77. člen premoženja. 55. člen 49 Sklene pogodbo o brezplačni odsvojitvi premičnega 77. člen premoženja pokrajine. 79. člen 56. člen 50 Sklene pogodbo o brezplačni uporabi premičnega premoženja 77. člen pokrajine. 68. člen 51 Lahko sklene pogodbo o najemu nepremičnega premoženja. 82. člen tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pravilnik o oddaji službenih stanovanj in počitniških enot v 2. člen lasti pokrajine v najem. 2 Sklep o določitvi upravljavca stvarnega premoženja pokrajine. 19. člen 3 Poročilo o realizaciji načrta ravnanja s stvarnim premoženjem 28. člen za preteklo leto. 4 Sklep o pravnem poslu in sklenitvi pravnega posla ravnanja s 29. člen stvarnim premoženjem pokrajine. 5 Pooblastilo funkcionarju pokrajine ali javnemu uslužbencu, ki 29. člen je zaposlen v pokrajinski upravi za sklenitev posameznega POKRAJINE V SLOVENIJI 317 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) pravnega posla ravnanja s stvarnim premoženjem pokrajine. 6 Sklep o imenovanju skrbnika posameznega pravnega posla 33. člen ravnanja s stvarnim premoženjem, če skrbnik ni določen v pogodbi. 7 Sklep o imenovanju komisije za izvedbo postopka prodaje 49. člen nepremičnega premoženja pokrajine po metodi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb. 8 Sklep o ustavitvi postopka prodaje nepremičnega premoženja 49. člen pokrajine do sklenitve pravnega posla. 9 Pooblastilo osebi za ustavitev postopka prodaje nepremičnega 49. člen premoženja pokrajine do sklenitve pravnega posla. 10 Javni razpis o javni dražbi prodaje nepremičnega premoženja 50. člen pokrajine. 11 Pogodba o prodaji nepremičnega premoženja pokrajine. 50. člen 51. člen 53. člen 12 Vabilo k oddaji ponudb za razpolaganje z določenim 51. člen nepremičnim premoženjem pokrajine. 13 Namera o sklenitvi neposredne pogodbe o prodaji 52. člen nepremičnega premoženja pokrajine. 14 Pogodba o menjavi nepremičnega premoženja pokrajine. 55. člen 15 Pogodba o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja 56. člen pokrajine. 16 Predlog za vpis zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve 56. člen brezplačno odsvojene nepremičnine v zemljiško knjigo. 17 Pooblastilo uporabniku nepremičnega premoženja pokrajine. 58. člen 18 Javni razpis o javni dražbi oddaje nepremičnega premoženja 64. člen pokrajine v najem. 19 Vabilo k oddaji ponudb za najem nepremičnega premoženja 64. člen pokrajine. 20 Namera o sklenitvi neposredne pogodbe o oddaji 64. člen nepremičnega premoženja pokrajine v najem. 21 Pogodba o oddaji nepremičnega premoženja pokrajine v 64. člen najem. 22 Soglasje najemodajalcu za oddajo nepremičnega premoženja 66. člen pokrajine v podnajem. 23 Cenik uporabnine nepremičnega premoženja pokrajine, ki se 67. člen odda v občasno uporabo. 24 Vabilo k oddaji ponudb za brezplačno uporabo nepremičnega 68. člen premoženja pokrajine. 25 Pogodba o brezplačni uporabi nepremičnega premoženja 68. člen pokrajine. 318 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 26 Pogodba o ustanovitvi služnosti. 70. člen 71. člen 27 Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice. 70. člen 72. člen 28 Javni razpis o javni dražbi za ustanovitev stavbne pravice na 72. člen nepremičnini v lasti pokrajine. 29 Javno zbiranje ponudb za ustanovitev stavbne pravice na 72. člen nepremičnini v lasti pokrajine. 30 Namera o sklenitvi neposredne pogodbe o ustanovitvi stavbne 72. člen pravice na nepremičnini v lasti pokrajine. 31 Sklene pogodbo o ustanovitvi služnosti na stvarnem 75. člen premoženju tretjih. 32 Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice na stvarnem 75. člen premoženju tretjih. 33 Sklep o imenovanju komisije za izvedbo postopka prodaje 77. člen premičnega premoženja pokrjaine po metodi javne dražbe ali 49. člen javnega zbiranja ponudb. 34 Sklep o ustavitvi postopka prodaje premičnega premoženja 77. člen pokrajine do sklenitve pravnega posla 49. člen 35 Pooblastilo osebi za ustavitev postopka prodaje premičnega 77. člen premoženja pokrajine do sklenitve pravnega posla. 49. člen 36 Razpis o javni dražbi prodaje premičnega premoženja. 77. člen 50. člen 37 Razpis za javno zbiranje ponudb za prodajo premičnega 77. člen premoženja. 51. člen 38 Namera o sklenitvi neposredne pogodbe o prodaji premičnega 77. člen premoženja pokrajine. 78. člen 52. člen 39 Pogodba o prodaji premičnega premoženja pokrajine. 77. člen 50. člen 51. člen 40 Pogodbo o menjavi nepremičnega premoženja. 77. člen 55. člen 41 Pogodbo o brezplačni odsvojitvi premičnega premoženja 77. člen pokrajine. 79. člen 56. člen 42 Pogodba o brezplačni uporabi premičnega premoženja 77. člen pokrajine. 68. člen 43 Pogodba o najemu nepremičnega premoženja. 82. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 319 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Pred začetkom postopka ravnanja s stvarnim premoženjem 31. člen pokrajine opravi pravni pregled stvarnega premoženja. 2 Deset let od datuma dodelitve državne pomoči hrani evidence 42. člen o dodeljeni pomoči. 3 Vzpostavi in vodi evidence nepremičnega premoženja v lasti 87. člen pokrajine. 4 V skladu s predpisi, ki urejajo materialno in finančno 88. člen poslovanje pokrajine vodi evidenco premičnega premoženja. 7.2 Javni odhodki 7.2.1 Financiranje države in samoupravnih lokalnih skupnosti 7.2.1.1 Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ predpis Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ osnutek tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V odloku o proračunu pokrajine določi obseg zadolževanja 7. člen pokrajine. 2 V odloku o proračunu pokrajine določi obseg zadolževanja 9. člen pokrajine za upravljanje z dolkom pokrajinskega proračuna. 3 V odloku o proračunu pokrajine določi obseg in pogoje za 12. člen izdajo poroštev za obveznosti iz naslova zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je pokrajina. 4 V odloku o proračunu določi obseg zadolževanja in izdajanje 14. člen poroštev javnega sektorja na ravni pokrajine. 5 Izda soglasje za zadolževanje posrednih proračunskih 14. člen uporabnikov pokrajinskega proračuna, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij in zvez pokrajin, katerih ustanoviteljica je pokrajina ter drugim pravnim osebam, v katerih ima pokrajina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. 6 Lahko sproži arbitražo glede višine sredstev za izvajanje 16. člen 320 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) prenesenih državnih nalog. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o proračunu pokrajine. 7. člen 9. člen 12. člen 14. člen 2 Soglasje za zadolževanje. 14. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Pred vsako zadolžitvijo, pri kateri črpanje in odplačilo posojila 7. člen nista v istem proračunskem letu, pridobi soglasje ministra, pristojnega za finance. 2 Pred črpanjem posojil s katerimi pridobiva pokrajina sredstva 10. člen potrebna za vračilo dolga pokrajine pred njegovo dospelostjo, pridobi soglasje ministstva, pristojnega za finance. 3 Sklepa posle v zvezi z zadolževanjem pokrajinskega proračuna 10. člen in upravljanjem z dolgovi pokrajinskega proračuna. 4 Lahko pooblasti osebo zaposleno v pokrajinski upravi za 10. člen sklepanje poslov v zvezi z zadolževanjem pokrajinskega proračuna in upravljanjem z dolgovi pokrajinskega proračuna. 5 Odloča o poslih zadolževanja za katera ni potrebno soglasje 10. člen ministra, pristojnega za finance, in o poslih likvidnostnega zadolževanja, in jih sklepa. 6 Sklepa pogodbe o poroštvu pokrajine in pogodbe o 12. člen zavarovanju poroštva pokrajine. 7 Zamenja obstoječo poroštveno pogdbo za novo poroštveno 13. člen pogodbo. 8 S pristojnim ministrom sklene pogodbo o zagotavljanju 17. člen sredstev za financiranje prenesenih nalog pokrajine. 9 Z neposrednim uporabnikom državnega proračuna sklene 29. člen pogodbo za financiranje investicije. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pogodba o zadolžitvi pokrajine. 10. člen 2 Pogodba o poroštvu pokrajine in pogodba o zavarovanju 12. člen poroštva pokrajine. 3 Pogodba o financiranju prenesenih nalog pokrajine. 17. člen 4 Pogodba o financiranju investicije. 29. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 321 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 7.2.2 Javno naročanje 7.2.2.1 Zakon o javnem naročanju /ZJN-3/ predpis Zakon o javnem naročanju ZJN-3/* Uradni list RS, št. 91/15, 14/18 podrejeni predpisi Pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov za letno statistično poročilo o oddanih javnih naročilih Uradni list RS, št. 39/16 Pravilnik o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja Uradni list RS, št. 39/16 Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju Uradni list RS, št. 27/16 Uredba o zelenem javnem naročanju Uradni list RS, št. 51/17 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Na portalu javnih naročil objavi obvestila v zvezi z javnim 22. člen naročilom, katerega vrednost brez DDV je enaka ali višja od vrednosti iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3. 2 Na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije 22. člen objavi obvestila v zvezi z javnim naročilom, katerega vrednost brez DDV je enaka ali višja od mejnih vrednosti določenih z drugim odstavkom 22. člena ZJN-3. 3 Drugemu javnemu naročniku lahko da pooblastilo za skupno 33. člen izvedbo javnega naročila. 4 Izvede postopek javnega naročila. 39. člen 5 Za vsako javno naročilo, razen za javna naročila, oddana na 105. člen podlagi postopka naročila male vrednosti, ter za vsak okvirni sporazum, razen za naročila, oddana na podlagi okvirnih sporazumov, ter vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema in kvalifikacijskega sistema pripravi pisno poročilo. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 322 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Obvestilo v zvezi z javnim naročilom. 22. člen 2 Obvestilo v zvezi z javnim naročilom. 22. člen 3 Pooblastilo za skupno izvedbo javnega naročila. 33. člen 4 Pisno poročilo o javnem naročilu. 105. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Vodi evidenco o oddaji naročil, katerih ocenjena vrednost je 21. člen nižja od mejnih vrednosti določenih z 21. členom ZJN-3. 2 Do zadnjega dne februarja na spletni strani pokrajine in na 21. člen portalu javnih naročil objavi seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz 21. člena ZJN-3 ter enaka ali višja od 10.000 eurov brez DDV. 7.2.2.2 Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja /ZPVPJN/ predpis Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja /ZPVPJN/* Uradni list RS, št. 43/11, 60/11-ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Ob prejemu zahtevka za revizijo lahko s sklepom odloči, da se 17. člen izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh delovnih dneh od te odločitve obvesti vse ponudnike, ki so v postopku javnega naročanja oddali ponudbo. 2 Izda sklep o ustavitvi predrevizijskega postopka in ga 18. člen posreduje vlagatelju, izbranemu ponudniku in ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo. 3 Sprejme sklep o zadržanju postopka javnega naročanja. 19. člen 4 Ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med 20. člen predrevizijskim ali revizijskim postopkom lahko na Državno revizijsko komisijo naslovi predlo za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženem zahtevku za revizijo dovoli: • sklenitev * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 323 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) pogodbe ali • ustavitev javnega naročanja ali • zavrnitev vseh ponudb ali • začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. 5 Vlagatelja zahteva za revizijo in izbranega ponudnika mora v 22. člen pozivih za dopolnitev zahtevka za revizijo, pozivih za izjasnitev in odločitvah, ki jih sprejmeta v predrevzijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, opozoriti na možna pravna sredstva, roke in način njihovega uveljavljanja 6 O vloženem zahtevku za revizijo v treh dneh od prejema tega 24. člen zahtevka obvesti ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo 7 S sklepom zavrže zahtevek za revizijo. 26. člen 26. člen 8 Ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali 26. člen pravočasno ponudbo, posredovati obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo. 9 Odloči o zahtevku za revizijo. 28. člen 10 Kadar zavrne zahtevek za revizijo mora vso dokumentacijo o 29. člen postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji. 11 Poda predlog za sklic razjasnevalnega sestanka. 35. člen 12 v treh dneh od prejema pritožbe pritožbo in vso dokumentacijo 53. člen o postopku javnega naročanja skupaj z dokumentacijo iz predrevizijskega postopka odstopi Državni revizijski komisiji. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Sklep o zadržanju izvajanja postopka oddaje javnega naročila 17. člen do odločitve Državne revizijske komisije. 2 Sklep o ustavitvi predrevizijskega postopka. 18. člen 3 Sklep o zadržanju postopka javnega naročanja. 19. člen 4 Sklep o zavrženju zahtevka za revizijo. 24. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Sprejme pritožbo zoper odločitev naročnika v predrevizijskem 51. člen postopku. 324 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 8 Gospodarske dejavnosti 8.1 Podjetništvo 8.1.1 Zakon o podjetniškem registru Slovenije /ZPRS-1/ predpis Zakon o Poslovnem registru Slovenije /ZPRS-1/* Uradni list RS, št. 49/06, 33/07-ZSReg-B, 19/15, 54/17 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Lahko pridobi položaj točke za podporo poslovnim subjektom. 11c člen 8.2 Energetika 8.2.1 Energetski zakon /EZ-1/ predpis Energetski zakon /EZ-1/* Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za energijo 29. člen sprejme lokalni energetski koncept. 2 Lahko sprejme skupen lokalni energetski koncept z več 29. člen pokrajinami. 3 Z odlokom lahko predpiše prioritetno uporabo energentov za 29. člen ogrevanje. 4 Sprejema programe izobraževanja, informiranja, ozaveščanja 314. člen* javnosti, predpise, finančne spodbude in druge programe spodbujanja energetske učinkovitosti. 5 Sprejme akcijske načrte s katerimi določi ukrepe in mehanizme 314. člen* za spodbujanje povečane energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije. 6 Za izvajanje nalog iz EZ-1 lahko za pokrajino ali skupaj z 325. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si. POKRAJINE V SLOVENIJI 325 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) drugimi lokalnimi skupnostmi ustanovi oziroma pooblasti lokalno energetsko organizacijo. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Lokalni energetski koncept. 29. člen 2 Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje. 29. člen 3 Akcijski načrt za spodbujanje povečane energetske 314. člen učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije. 4 Odlok o ustanovitvi lokalne energetske organizacije. 325. člen 8.3 Rudarstvo 8.3.1 Zakon o rudarstvu /ZRud-1/ predpis Zakon o rudarstvu /ZRud-1/* Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo, 61/17-GZ tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Na podlagi izdelane rudarsko-geološke študije v razvojnih 11. člen dokumentih pokrajine načrtuje potrebe in način oskrbe z mineralnimi surovinami in jih vključuje v prostorske akte, namenjene rudarstvu. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Ministru, pristojnemu za rudarstvo posreduje utemeljen 12. člen predlog za določitev območij za izkoriščanje mineralnih surovin v javnem interesu. 2 Imenuje člana v komisijo za tehnični pregled. 95. člen 3 Izda pisno stališče pokrajine, da pokrajina ne nasprotuje 98. člen ohranitvi rudniških gradenj in jih bo prevzela v svoj prostorski akt. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 326 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izda potrdilo, da je zemljšče pridobivalnega prostora, 35. člen določenega z rudarskim koncesijskim aktom, v skladu z prostorskimi akti pokrajine. 2 Na zahtevo nosilca rudarske pravice za izkoriščanje izda 87. člen potrdilo o skladnosti dodatne rudarske infrastrukture s prostorskimi akti ali zavrne njegovo izdajo s sklepom. 8.4 Gradbeništvo 8.4.1 Gradbeni zakon /GZ/ predpis Gradbeni zakon /GZ/* Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V dogovoru z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami 22. člen lahko sprejme smernice za zagotavljanje dostopnosti, s katerimi določijo stopnjo prilagojenosti zunanjih javnih površin, ne glede na zahteve o opremljenosti javnih površin, določenih z Gradbenim zakonom /GZ/. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izdaja odločbe v postopkih dovoljevanja. 7. člen* 2 Opravlja inšpekcijski nadzor nad določbami GZ, ki se nanašajo 8. člen* na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje. 3 Pokrajinski gradbeni inšpektor obvesti zemljiškoknjižno 95. člen sodišče o izdaji aktov, ki so podlaga za vpis zastavne pravice za terjatve občine do inšpekcijskega zavezanca * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 327 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 8.5 Promet in zveze 8.5.1 Zakon o prevozih v cestnem prometu /ZPCP-2/ predpis Zakon o prevozih v cestnem prometu /ZPCP-2/* Uradni list RS, št. 66/16 – uradno prečiščeno besedilo tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Poda predlog za opravljanje prevoza potnikov na določeni 52. člen liniji. 2 V proračunu zagotovi sredstva za sofinanciranje izvajanja 52. člen linijskega prevoza potnikov, ki je v interesu pokrajine. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Predlog za opravljanje prevoza potnikov na določeni liniji. 52. člen 2 Proračun pokrajine. 52. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Vnaša podatke v evidenco izkaznic. 42.e člen tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Izkaznica. 42.e člen 8.5.2 Zakon o motornih vozilih /ZMV/ Predpis Zakon o motornih vozilih /ZMV-1/* Uradni list RS, št. 75/17 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Registrira motorna vozila. 57. člen* * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 328 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 29. člen 2 Uporabnikom, ki so pooblaščeni z zakonom, lahko posreduje 64. člen* osebne podatke iz evidence registriranih vozil. 3 Vodi prekrškovne postopke za prekrške iz tretjega odstavka27. 79. člen* člena, tretjega odstavka 32. člena in drugega odstavka 39. člena ZMV-1. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Prometno dovoljenje. 32. člen 8.5.3 Zakon o cestah /Zces-1/ predpis Zakon o cestah /ZCes-1/* Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18 povezani predpisi Zakon o inšpekcijskem nadzorstvu /ZIN/* Uradni list RS, št. 43/07-UPB1, 40/14 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Določi način izvajanja gospodarske javne službe rednega 16. člen vzdrževanja pokrajinskih javnih cest. 2 Sprejme pokrajinski program razvoja in vzdrževanja 42. člen* pokrajinskih cest. 3 S splošnim aktom določi kategorizacijo pokrajinskih cest. 43. člen* 4 Zaradi novozgrajenih ali rekonstruiranih delov pokrajinske 43. člen* ceste lahko pokrajinske ceste s sklepom prenese med občinske ceste. 5 Odloči o opustitvi pokrajinske ceste. 44. člen* 6 Predpiše pokrajinske kolesarske povezave. 45. člen* 7 Lahko ustanovi posebno gospodarsko družbo za organiziranje 46. člen* in vodenje ter vzdrževanje pokrajinskih cest. 8 V proračunu zagotovi sredstva za financiranje oziroma 47. člen* sofinanciranje gradnje prometnih površin, objektov in naprav * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 329 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) na, ob, pod ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji javnih površin (iz prvega odstavka 62. člena ZCes-1) ter ureditev prehodov za pešce v naselju, ki so potrebne zaradi pretočnosti in varnosti pokrajinske ceste. 9 V proračunu zagotovi sredstva za sofinanciranje gradnje 48. člen obvozne ceste. 10 V proračunu zagotovi sredstva za financiranje vzpostavitve 49. člen pokrajinske kolesarske povezave, ki poteka po občinski cesti. 11 Lahko podeli koncesijo za upravljanje pokrajinske ceste. 57. člen 12 Določi obliko in način izvajanja obvezen gospodarske javne 58. člen službe rednega vzdrževanja pokrajinskih cest. 13 Lahko odredi prepovedi in omejitve uporabe pokrajinske ceste. 65. člen 14 Določi prometno ureditev na pokrajinski cesti. 76. člen tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe rednega 16. člen vzdrževanja pokrajinskih javnih cest. 58. člen 2 Pokrajinski program razvoja in vzdrževanja pokrajinskih cest. 42. člen 3 Odlok o kategorizaciji pokrajinskih cest. 43. člen 4 Sklep o prenosu pokrajinske ceste med občinske ceste. 43. člen 5 Sklep o opustitvi pokrajinske ceste. 44. člen 6 Odlok o pokrajinski kolesarski povezavi. 45. člen 7 odlok o ustanovitvi posebne gospodarske družbe za 46. člen organiziranje in vodenje ter vzdrževanje pokrajinskih cest. 8 Proračun pokrajine. 47. člen 48. člen 49. člen 9 Koncesijski akt za upravljanje pokrajinske ceste. 57. člen 10 Sklep o prepovedi in omejitve uporabe pokrajinske ceste. 65. člen 11 Odlok o prometni ureditvi na pokrajinski cesti. 76. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Z investitorjem sklene pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti 3. člen za gradnjo cestnega priključka. 2 Odobri predlagane rešitve, ki odstopajo od predpisanih s 9. člen predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest. 3 Sprejme sklep o ugotovitvi javne koristi za razlastitev ali 12. člen obremenitev lastninske pravice na nepremičnini. 4 Izda odločbo, s katero po opravljenem pregledu odredi odpravo 18. člen* ugotovljenih pomanjkljivosti. 330 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 5 Izda dovoljenje za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega 18. člen objekta v neomejeno uporabo, če ni pomanjkljivosti, oziroma v začasno omejeno uporabo, do odprave pomanjkljivosti. 6 Sklene pogodbo o razmejitvi obveznosti med različnimi 29. člen investitorji gospodarske javne infrastrukture. 7 Imenuje komisijo za vzpostavitev avtobusnega postajališča na 35. člen vozišču pokrajinske ceste. 8 Z investitorjem oziroma nosilcem rudarske ali vodne pravice 35. člen sklene pogodbo o medsebojnih obveznostih v zvezi z rekonstrukcijo pokrajinske javne ceste po prenehanju prekomerne prometne obremenitve, kakor tudi obveznosti v zvezi s povečanim rednim vzdrževanjem ceste v času trajanja povečane obremenitve. 9 Pokrajinskemu svetu predlaga v sprejem program razvoja in 42. člen vzdrževanja pokrajinskih cest. 10 Sklene pogodbo o sofinanciranju gradnje prometnih površin, 47. člen objektov in naprav iz prvega odstavka 62. člena ZCes-1 na, ob, pod ali nad voziščem pokrajinske ceste ter ureditev prehodov za pešce v naselju, ki so potrebne zaradi pretočnosti in varnosti pokrajinske ceste. 11 Z občino sklene pogodbo o financiranju vzpostavitve 49. člen pokrajinske povezave, ki poteka po občinski cesti. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti za gradnjo cestnega 3. člen priključka. 2 Sklep o ugotovitvi javne koristi za razlastitev ali obremenitev 12. člen lastninske pravice na nepremičnini. 3 Odločba, s katero po opravljenem pregledu odredi odpravo 18. člen ugotovljenih pomanjkljivosti. 4 Dovoljenje za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega 18. člen objekta v neomejeno uporabo, če ni pomanjkljivosti, oziroma v začasno omejeno uporabo, do odprave pomanjkljivosti. 5 Pogodba o razmejitvi obveznosti med različnimi investitorji 29. člen gospodarske javne infrastrukture. 6 Sklep o imenovanju komisije za vzpostavitev avtobusnega 35. člen postajališča na vozišču pokrajinske ceste. 7 Pogodba o medsebojnih obveznostih v zvezi z rekonstrukcijo 35. člen pokrajinske javne ceste po prenehanju prekomerne prometne obremenitve, kakor tudi obveznosti v zvezi s povečanim rednim vzdrževanjem ceste v času trajanja povečane POKRAJINE V SLOVENIJI 331 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) obremenitve. 8 Pogodba o sofinanciranju gradnje prometnih površin, objektov 47. člen in naprav iz prvega odstavka 62. člena ZCes-1 na, ob, pod ali nad voziščem pokrajinske ceste ter ureditev prehodov za pešce v naselju, ki so potrebne zaradi pretočnosti in varnosti pokrajinske ceste. 9 Pogodbo o financiranju vzpostavitve pokrajinske povezave, ki 49. člen poteka po občinski cesti. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 O vsaki načrtovati spremembi prometne ureditve na 7. člen pokrajinski javni cesti obvesti policijo, pristojni inšpekcijski organ in pristojno občinsko redarstvo najmanj pet dni pred spremembo. 2 Kot upravljavec ceste lahko na, nad, ob ali v vozišče ceste oz. 8. člen cestno telo vgrajuje in postavlja cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa. 3 Poda zahtevo za označitev meje pokrajinske ceste ter 13. člen evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. 4 Poda zahtevo za označitev meje pokrajinske ceste v naravi. 14. člen 5 Izda sklep o zaključku investicijskih vzdrževalnih del na 18. člen pokrajinski cesti. 6 Po izvedbi vzdrževalnih del v javno korist na občinski sveti 18. člen poda ministrstvu, pristojnemu za promet, zahtevo za pregled izvedbenih del. 7 Če je izvajalec javne službe rednega vzdrževanja cest režijski 20. člen obrat, potem le ta postavlja in odstranjuje prometno signalizacijo in prometno opremo. 8 Obvešča upravljavce drugih cest o zapori in omejitvi uporabe 20. člen te ceste ali označitve spremembe prometne ureditve na njej. 9 Ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo lahko poda predlog, da se gozd vzdolž pokrajinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih. 10 Izda soglasje za gradnjo žičniške naprave nad javno cesto. 24. člen 11 Izda soglasje investitorju oz. nosilcu rudarske ali vodne pravice 25. člen za izkoriščanje mineralnih surovin ob (pokrajinski) javni cesti. 12 Izda soglasje za izvajanje del zunaj varovalnega pasu javne 26. člen 332 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) ceste, ki bi lahko povzročila nestabilnost cestnega telesa. 13 Izda soglasje za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, 27. člen prekope, podkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih v območju (pokrajinske) javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja. 14 Izda soglasje za izredni prevoz po pokrajinski cesti. 32. člen 15 Izda dovoljenje za izredni prevoz po pokrajinskih cestah, če z 32. člen odlokom ni določeno drugače. 16 O izdaji dovoljenja za izredni prevoz po pokrajinski cesti 32. člen obvesti pristojno policijsko upravo in upravljavce cest, po katerih bo izredni promet potekal. 17 Preverja skladnost izrednega prevoza po pokrajinskih cestah s 33. člen pogoji iz dovoljenja za izredni prevoz po pokrajinskih cestah. 18 V primeru neizpolnjevanja zahtev iz izdanega dovoljenja za 33. člen izredni prevoz prepove izredni prevoz po pokrajinski cesti do uskladitve z dovoljenjem. 19 Ugotavlja povečano prometno obremenitev pokrajinske javne 35. člen ceste s tovornimi vozili. 20 Vodi in vzdržuje banko cestnih podatkov. 40. člen 21 Organu, pristojnemu za geodetske zadeve, posreduje podatke o 40. člen pokrajinskih cestah za potrebe vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture najpozneje v treh mesecih od nastanka sprememb. 22 Pripravi program razvoja in vzdrževanja pokrajinskih cest. 42. člen 23 V fazi načrtovanja gradnje ali rekonstrukcije pokrajinske ceste 52. člen obvesti upravljavce druge gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu. 24 Izda dovoljenje za začasno uporabo nove ali rekonstruirane 53. člen ceste. 25 Upravlja s pokrajinskimi cestami. 54. člen 26 Opravlja strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in 55. člen upravne naloge za gradnjo, vzdrževanje in varstvo pokrajinskih cest in kolesarskih povezav. 27 V območju križišč pokrajinske z drugo cesto vzdržuje vozišče 59. člen in prometno signalizacijo pokrajinske ceste. 28 Vzdržuje premostitvene objekte na pokrajinskih cestah. 60. člen 29 Vzdržuje pokrajinske ceste na mejnem prehodu. 61. člen 30 Zaradi zapore pokrajinske ceste lahko začasno preusmeri 63. člen promet na občinske ceste. 31 Izvede monitoring obstoječega stanja pred preusmeritvijo 63. člen prometa na občinsko cesto. POKRAJINE V SLOVENIJI 333 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 32 Vzdržuje pokrajinske kolesarske povezave. 64. člen 33 Izda soglasje za gradnjo in rekonstrukcijo objektov ter 66. člen izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu državne oziroma pokrajinske ceste. 34 Izda soglasje za gradnjo objektov in naprav gospodarske javne 67. člen infrastrukture v območju pokrajinske ceste. 35 Izda soglasje za posege v pokrajinsko cesto. 68. člen 36 Izda soglasje za gradnjo ali rekonstrukcijo priključka občinskih 70. člen in nekategoriziranih cest ter individualnih priključkov na glavne in regionalne ceste. 37 Z odločbo odredi prometno tehnično prilagoditev priključka na 71. člen pokrajinsko cesto. 38 Z odločbo ukine priključek na pokrajinsko cesto. 72. člen 39 Izda dovoljenje za delno ali popolno zaporo pokrajinske ceste. 73. člen 74. člen 40 Na posameznem odseku pokrajinske ceste lahko za določeno 76.a člen obdobje, ki ne sme biti daljše od dveh let, označi prometno ureditev na način, ki ni v skladu s predpisi s področja cest. 41 Odredi postavitev, zamenjavo, dopolnitev ali odstranitev 77. člen prometne signalizacije na pokrajinskih cestah. 42 Izda soglasje za postavitev in uporabo objektov za obveščanje 78. člen in oglaševanje v območju pokrajinske ceste. 43 Izvaja inšpekcijsko nadzorstvo na pokrajinskih cestah. 112. člen tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Zahteva za označitev meje pokrajinske ceste ter evidentiranje 13. člen sprememb v zemljiškem katastru. 2 Zahtevo za označitev meje pokrajinske ceste v naravi. 14. člen 3 Sklep o zaključku investicijskih vzdrže valnih del na 18. člen pokrajinski cesti. 4 Soglasje za gradnjo žičniške naprave nad javno cesto. 24. člen 5 Soglasje investitorju oz. nosilcu rudarske ali v odne pravice za 25. člen izkoriščanje mineralnih surovin ob (pokrajinski) javni cesti. 6 Soglasje za izvajanje del zunaj varovalnega pas u javne ceste, ki 26. člen bi lahko povzročila nestabilnost cestnega telesa. 7 Soglasje za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, prekope, 27. člen podkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih v območju (pokrajinske) javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja. 8 Soglasje za izredni prevoz po pokrajinski cesti. 32. člen 334 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9 Dovoljenje za izredni prevoz po pokrajinsk ih cestah, če z 32. člen odlokom ni določeno drugače. 10 Odredba o prepovedi izrednega prevoz po pok rajinski cesti do 33. člen uskladitve z dovoljenjem. 11 Program razvoja in vzdrževanja pokrajinskih ce st. 42. člen 12 Dovoljenje za začasno uporabo nove ali rekons truirane ceste. 53. člen 13 Odredba o začasni preusmeritvi promet na ob činske ceste. 63. člen 14 Soglasje za gradnjo in rekonstrukcijo objek tov ter izvajanje 66. člen kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu državne oziroma pokrajinske ceste. 15 Soglasje za gradnjo objektov in naprav gos podarske javne 67. člen infrastrukture v območju pokrajinske ceste. 16 Soglasje za posege v pokrajinsko cesto. 68. člen 17 Soglasje za gradnjo ali rekonstrukcijo priklju čka občinskih in 70. člen nekategoriziranih cest ter individualnih priključkov na glavne in regionalne ceste. 18 Odločba o odreditvi prometno tehnično prilago ditve priključka 71. člen na pokrajinsko cesto. 19 Odločba o ukinitvi priključka na pokrajinsko ce sto. 72. člen 20 Dovoljenje za delno ali popolno zaporo pokraj inske ceste. 73. člen 74. člen 21 Odredba o postavitvi, zamenjavi, dopolnitv i ali odstranitvi 77. člen prometne signalizacije na pokrajinskih cestah. 22 Soglasje za postavitev in uporabo objektov za obveščanje in 78. člen oglaševanje v območju pokrajinske ceste. 8.5.4 Zakon o letalstvu /ZLet/ predpis Zakon o letalstvu /ZLet/* Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo, 46/16, 47/19 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sprejme program razvoja javnega letališča regionalnega 156. člen pomena. 2 Ob pogojih, določenih z ZLet, zagotovi obratovanje javnega 158. člen letališča regionalnega pomena pod pogoji v razmerjih javno- zasebnega partnerstva ali v oblikah gospodarske javne službe. 3 Poda soglasje k obratovalnemu času javnega letališča 162. člen regionalnega pomena, ki ga določi Javna agencija za civilno POKRAJINE V SLOVENIJI 335 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) letalstvo. 8.5.5 Zakon o pravilih cestnega prometa /ZPrCP/ predpis Zakon o pravilih cestnega prometa /ZPrCP/* Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17, 3/18 – odl. US, 43/19 – Zvoz-1B tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 V evidenco registriranih vozil vnese podatek o zasegu vozila. 23. člen 2 V zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke 25. člen o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, podatke o vozilih, prekrških, prometnih nesrečah in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih sankcijah, kaznih in ukrepih. 3 Na zahtevo upravičenca izda parkirno karto. 66. člen 4 Izda dovoljenje za ustavitev vozila zaradi nalaganja ali 77. člen razlaganja tovora na pokrajinski kolesarski poti. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Parkirna karta. 66. člen 2 Dovoljenje za ustavitev vozila zaradi nalaganja ali razlaganja 77. člen tovora na pokrajinski kolesarski poti. 8.5.6 Zakon o voznikih /ZVoz/ predpis Zakon o voznikih /ZVoz-1/* Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18-ZNOrg, 43/19 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Ustanovi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v 6. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 336 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) pokrajini. 2 S pokrajinskimi sveti drugih pokrajin lahko ustanovi skupni 6. člen svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju dveh ali več pokrajin. 3 V proračunu zagotovi sredstva za financiranje nalog 6. člen preventive in vzgoje v cestnem prometu. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Zagotavlja strokovne naloge za potrebe Sveta za preventivo in 6. člen vzgojo v cestnem prometu v pokrajini. 2 Izda dovoljenje za opravljanje dela učitelja vožnje, učitelja 35. člen predpisov ali strokovnega vodje šole vožnje. 3 Vpisuje podatke v evidenco izdanih dovoljenj za učitelje 36. člen vožnje, evidenco dovoljenj za učitelje predpisov o varnosti cestnega prometa in evidenco dovoljenj za strokovne vodje šol vožnje. 4 Izda odločbo o odvzemu dovoljenja za učitelja vožnje. 38. člen 5 Na predlog kandidata za voznika vpiše spremljevalca v 57. člen evidenco o vozniških dovoljenjih in evidenčni karton vožnje. 6 Izda oziroma podaljša vozniško dovoljenje. 59. člen 7 Vnaša podatke v evidenco o vozniških dovoljenjih. 70. člen 8 Preveri pogoje za opravljanje vozniškega izpita. 72. člen 9 Vnaša podatke v evidenco o opravljanju vozniških izpitov. 76. člen 10 Z odločbo napoti imetnika vozniškega dovoljenja na kontrolni 84. člen zdravstveni pregled. 11 Z odločbo odvzame vozniško dovoljenje, če imetnik 84. člen vozniškega dovoljenja ne opravi kontrolnega zdravstvenega 87. člen pregleda. 12 V evidenco o vozniških dovoljenjih vpiše podatke o odvzemu 87. člen vozniškega dovoljenja. 8.5.7 Zakon o plovbi po celinskih vodah /ZPCV/ predpis Zakon o plovbi po celinskih vodah /ZPCV/* Uradni list RS, št. 30/02, 29/17-ZŠpo-1, 41/17-PZ-G * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 337 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izda dovoljenje za plovbo. 22. člen 2 Vpiše čoln v vpisnik čolnov. 23. člen 3 Vpiše plavajočo napravo v vpisnik plavajočih naprav. 31. člen tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Dovoljenje za plovbo. 22. člen 8.5.8 Zakon o dajatvah za motorna vozila /ZDajMV/ predpis Zakon o dajatvah za motorna vozila /ZDajMV/* Uradni list RS, št. 54/17 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Vodi evidenco izdanih potrdil o plačilih letne dajatve za 5. člen motorna vozila. 2 Z odločbo odloči o oprostitvi plačila letne dajatve. 10. člen 3 Izda potrdilo o poravnani letni dajatvi. 11. člen 4 Zavezancu z odločbo odmeri višino letne dajatve. 11. člen 5 Izda odločbo o višini pripadajočega sorazmernega deleža letne 13. člen dajatve. 6 V evidenco registriranih vozil vnese podatke o dokumentih, na 16. člen podlagi katerih je prenehala obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo. 8.6 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, lov 8.6.1 Zakon o divjadi in lovstvu /ZDLov-1/ predpis Zakon o divjadi in lovstvu /ZDLov-1/* Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 Odl.US: U-I-98/04, 17/08, 17/08, 46/14 – ZON-C, * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 338 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 31/18 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za določitev meja 6. člen lovskega upravljavskega območja. 2 Sodeluje pri pripravi načrtov lovsko upravljavskih območij. 13. člen 8.6.2 Zakon o gozdovih /ZG/ predpis Zakon o gozdovih /ZG/* Uradni list RS, št. 30/93, 56/99-ZON (31/00 - popr.), 67/02, 110/02-ZGO-1, 115/06, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13-ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16-ZGGLRS, 77/16 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Poda mnenje k nacionalnemu gozdnemu programu. 13. člen 2 Poda mnenje k predlogu splošnega dela gozdnogospodarskega 14. člen načrta za gospodarske enote. 3 Na predlog Zavoda za gozdove Slovenije določi gozdove za 34. člen požarno ogrožene. 4 S splošnim aktom razglasi gozd s posebnim namenom. 45. člen 5 Odloči o predkupni pravici za nakup gozda s posebnim 47. člen namenom. 6 Imenuje predstavnika lokalne skupnosti v svet območne enote 64. člen Zavoda za gozdove Republike Slovenije. 7 V proračunu zagotovi sredstva za opravljanje dejavnosti 68. člen Zavoda za gozdove Republike Slovenije. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Mnenje k nacionalnemu gozdnemu programu. 13. člen 2 Mnenje k predlogu splošnega dela gozdnogospodarskega 14. člen načrta za gospodarske enote. 3 Sklep o določitvi gozdov za požarno ogrožene. 34. člen 4 Sklep o razglasitvi gozda s posebnim namenom. 45. člen 5 Sklep o uveljavitvi predkupne pravice za nakup gozda s 47. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 339 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) posebnim namenom. 6 Sklep o imenovanju predstavnika lokalne skupnosti v svet 64. člen območne enote Zavoda za gozdove Republike Slovenije. 7 Proračun pokrajine. 68. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Obvesti pravno osebo, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike 47. člen Slovenije oz. občino o predkupni pravici. 8.6.3 Zakon o zaščiti živali /ZZŽiv/ predpis Zakon o zaščiti živali /ZZZiv/* Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18-ZNOrg tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 S svojim predpisom lahko opredeli, da je zagotavljanje 27. člen zavetišča za živali opredeljeno kot lokalna zadeva širšega ali pokrajinskega pomena. 2 Lahko ustanovi zavetišče za živali 27. člen 3 Krije stroške namestitve živali v zavetišču. 31. člen 4 Zagotovi sredstva v proračunu pokrajine za: 33. člen  vzpostavitev zavetišča,  delovanje zavetišča. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o ustanovitvi zavetišče za živali 27. člen 2 Proračun pokrajine. 33. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 V predlogu proračuna predvidi sredstva za vzpostavitev in 33. člen delovanje zavetišča. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 340 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 8.6.4 Zakon o kmetijstvu /ZKme-1/ predpis Zakon o kmetijstvu /ZKme-1/* Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12-ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Poda mnenje k predlogu nacionalnega programa. 9. člen 2 Sprejme program kmetijske politike razvoja podeželja. 9.a člen 3 V proračunu predvidi sredstva za izvajanje ukrepov kmetijske 16. člen politike. 4 Lahko uvede ukrepe razvoja podeželja. 24. člen 5 V proračunu zagotovi sredstva za izvedbo ukrepov razvoja 24. člen podeželja. 6 Predpiše način izvajanja javne službe na področju izvajanja 113. člen ukrepov kmetijske politike pokrajine. 7 V proračunu zagotovi sredstva za izvajanje dejavnosti javne 116. člen službe na področju kmetijstva. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Mnenje k predlogu nacionalnega programa. 9. člen 2 Program kmetijske politike razvoja podeželja. 9.a člen 3 Proračun pokrajine. 16. člen 24. člen 116. člen 4 Odlok o uvedbi ukrepov ukrepe razvoja podeželja. 24. člen 5 Odlok o načinu izvajanja javne službe na področju izvajanja 113. člen ukrepov kmetijske politike pokrajine. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 S proračunom predlaga obseg sredstev za izvajanje ukrepov 16. člen kmetijske politike. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izda dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na 101. člen kmetiji. 2 Izda odločbo o razveljavitvi dovoljenja za opravljanje 101. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 341 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 3 Preverja izpolnjevanje pogojev za opravljanje dopolnilne 101. člen dejavnosti na kmetiji. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 101. člen 2 Odločbo o razveljavitvi dovoljenja za opravljanje dopolnilne 101. člen dejavnosti na kmetiji. 8.6.5 Zakon o kmetijskih zemljiščih /ZKZ/ predpis Zakon o kmetijskih zemljiščih /ZKZ/* Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 S prostorskim aktom pokrajine se kmetijska zemljišča določijo 2. člen kot območja kmetijskih zemljišč in se razvrščajo v območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč. 2 V prostorskem aktu pokrajine se določijo območja trajno 3.c člen varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč. 3 V prostorskem aktu pokrajine lahko za gradnjo staj, pomožnih 3.č člen kmetijsko-gozdarskih objektov ter objektov iz drugega in tretjega odstavka 3.č člena ZKZ, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, predpiše strožje pogoje kot so določeni v 3.ča členu ZKZ glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, ki jih mora izpolnjevati investitor, da lahko gradi na kmetijskem zemljišču. 4 V prostorskem aktu pokrajine lahko za gradnjo objektov iz 3.č člen prvega odstavka 3.č člena ZKZ, razen začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 342 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) nesrečami, predpiše tudi dodatne pogoje in kriterije, ki jih mora za gradnjo na kmetijskem zemljišču izpolnjevati investitor. 5 V proračunu zagotovi sredstva za arondacijo kmetijskih 51. člen zemljišč. 6 V imenu pokrajine lahko predlaga uvedbo komasacijskega 56. člen postopka. 7 V proračunu zagotavlja sredstva za izvedbo komasacijskega 73. člen postopka. 8 Lahko izkaže interes za prenos lastninske pravice na primarni 86. člen odvodnji osuševalnega sistema. 9 Sprejme odlok o načinu opravljanja lokalne javne službe 87. člen upravljanja in vzdrževanja osuševalnih sistemov v pokrajini. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Prostorski akt pokrajine. 2. člen 3.c člen 3.č člen 2 Proračun pokrajine. 51. člen 73. člen 3 Sklep o javnem interesu za prenos lastninske pravice na 86. člen primarni odvodnji osuševalnega sistema. 4 Odlok o načinu opravljanja lokalne javne službe upravljanja in 87. člen vzdrževanja osuševalnih sistemov v pokrajini. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Z lastnikom kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije lahko 17.a člen sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija. 2 Z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, sklene pogodbo o 86. člen prenosu lastninske pravice na primarni odvodnji osuševalnega sistema na pokrajino. 3 Z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, sklene pogodbo o 88. člen financiranju vzdrževalnih del na osuševalnih sistemih, ki so v lasti pokrajin. 4 Z lokalnimi skupnostmi solastnicami namakalnega sistema se s 89. člen pogodbo dogovori o lastninski pravici. 5 Z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo sklene pogodbo o 97.a člen prenosu lastninske pravice na državnem namakalnem sistemu. POKRAJINE V SLOVENIJI 343 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 V upravnem postopku za izdajo dovoljenj za gradnjo odmeri 3.h člen odškodnino zaradi spremembe namembnosti. 2 Odloči o vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti 3.h člen in napačno plačanih ali preplačanih odškodnin. 3 Izvede postopek prenosa kmetijskega zemljišča v začasno 7. člen upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. 4 Odobri pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, 19. člen gozda ali kmetije. 5 Objavi ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali 20. člen kmetije na oglasni deski in enotnem državnem portalu E- uprave. 6 Po preteku roka za sprejem ponudbe za nakup kmetijskega 21. člen zemljišča, gozda ali kmetije obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo. 7 Odobri ali zavrne odobritev pravnega posla za prodajo 22. člen kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije. 25. člen 8 Odloči o dvomu ali je fizična oseba kmet oziroma samostojni 24. člen podjetnik posameznik oziroma ali je pravna oseba kmetijska organizacija 9 Izda odločbo o dovolitvi dostopa na zemljišče za izvedbo del v 41. člen zvezi s pripravo in izvedbo agrarne operacije. 10 Odredi odstranitev posameznih objektov, ki ovirajo izvedbo 42. člen agrarne operacije. 11 Izda potrdilo o medsebojni menjavi zemljišč. 46. člen 12 Odloča o zavrnitvi menjave zemljišč. 46. člen 13 Odloča o arondaciji kmetijskih zemljišč. 51. člen 14 Ugotavlja potrebnost zemljiške služnosti na zemljišču, ki se z 53. člen arondacijo pripoji. 15 Odloči o zahtevi za razveljavitev odločbe o arondaciji 53. člen kmetijskega zemljišča. 16 Odloči o uvedbi komasacijskega postopka. 56. člen 17 Izda komasacijsko dovoljenje. 56.a člen 57. člen 18 Poskrbi, da se uvedba komasacije zaznamuje v zemljiški knjigi 57. člen in zemljiškem katastru. 19 Če med izvajanjem komasacije nastopijo razmere, ki 58. člen onemogočajo nadaljnjo komasacijo, lahko ustavi komasacijo. 20 Za opravljanje posameznih opravil v komasacijskem postopku 59. člen 344 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) lahko imenuje komasacijsko komisijo. 21 Določi kraj, čas in rok razgrnitve elaboratov, ki se izdelajo in 63. člen razgrnejo v postopku komasacije. 22 Izda odločbo o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega 69. člen sklada. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o prenosu kmetijskega zemljišča v začasno 7. člen upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. 2 Odločba o odobritvi ali zavrnitvi odobritve pravnega posla za 22. člen prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije. 25. člen 3 Odločba o dovolitvi dostopa na zemljišče za izvedbo del v 41. člen zvezi s pripravo in izvedbo agrarne operacije. 4 Odločba o odstranitvi objekta, ki ovira agrarno operacijo. 42. člen 5 Potrdilo o medsebojni menjavi zemljišč. 46. člen 6 Odločba o zavrnitvi menjave zemljišč. 47. člen 7 Odločba o arondaciji kmetijskega zemljišča. 51. člen 8 Odločba o razveljavitvi odločbe o arondaciji kmetijskega 53. člen zemljišča. 9 Odločba o uvedbi komasacijskega postopka. 56. člen 10 Odločba o komasaciji. 57. člen 11 Sklep o imenovanju komasacijske komisije. 59. člen 12 Sklep o razgrnitvi elaboratov v komasacijskem postopku. 63. člen 13 Odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada. 69. člen 8.6.6 Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev /ZDKG/ predpis Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev /ZDKG/* Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – odl. US, 30/13 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Z odločbo določi zaščiteno kmetijo. 4. člen 2 Poroča ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo o številu 4. člen zaščitenih kmetij. POKRAJINE V SLOVENIJI 345 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Z odločbo določi zaščiteno kmetijo. 4. člen 2 Poroča ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo o številu 4. člen zaščitenih kmetij. 8.6.7 Zakon o agrarnih skupnostih /ZAgrS/ predpis Zakon o agrarnih skupnostih/ZAgrS/ Uradni list RS, št. 74/15 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Odloči o vpisu agrarne skupnosti v register agrarnih skupnosti. 15. člen 16. člen 17. člen 2 Odloči o izbrisu agrarne skupnosti iz registra agrarnih 18. člen skupnosti. 3 Pooblasti upravnega delavca pokrajinske uprave, da sodeluje 21. člen na občnem zboru agrarne skupnosti. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o vpisu agrarne skupnosti v register agrarnih 15. člen skupnosti. 16. člen 17. člen 2 Odločba o izbrisu agrarne skupnosti iz registra agrarnih 18. člen skupnosti. 8.6.8 Zakon o sladkovodnem ribištvu /ZSRib/ predpis Zakon o sladkovodnem ribištvu /ZSRib/ Uradni list RS, št. 61/06 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Poda mnenje k osnutku načrta ribiškega upravljanja v ribiškem 11. člen območju, ki ga pripravi Zavod za ribištvo Slovenije. 346 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 8.6.9 Zakon o morskem ribištvu /ZMR-2/ predpis Zakon o morskem ribištvu /ZMR-2/* Uradni list RS, št. 115/06, 76/15, 69/17 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sodeluje pri pripravi programa ribištva in izda mnenje na 9. člen predlog programa ribištva. 2 V proračunu zagotovi sredstva za financiranje in sofinanciranje 35. člen ukrepov s področja ribištva, ki so državna pomoč v skladu s predpisi EU. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Mnenje na predlog programa ribištva. 9. člen 2 Proračun pokrajine 35. člen 8.6.10 Zakon o živinoreji /ZŽiv/ predpis Zakon o živinoreji /ZŽiv/* Uradni list RS, št. 18/02, 110/02-ZUreP-1, 45/04-ZdZPKG, 90/12-ZdZPVHVVR, 45/15 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Odloči o vpisu pripustne postaje v register pripustnih postaj. 60. člen 2 Odloči o prenehanju odobritve pripustne postaje. 97. člen tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o vpisu pripustne postaje v register pripustnih postaj. 60. člen 2 Odločba o prenehanju odobritve pripustne postaje. 97. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 347 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 8.6.11 Zakon o vinu /ZVin/ predpis Zakon o vinu /ZVin/* Uradni list RS, št. 105/06, 72/11, 90/12-ZdZPVHVVR, 111/13, 27/17-ZKme-1D tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Vodi register pridelovalcev, ki pridelujejo grozdje, mošt, vino 16. člen oziroma druge proizvode. 18. člen 2 Odredi prijavo manjkajočih podatkov v registru. 16.a člen 8.6.12 Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije /ZKGZ/ predpis Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije /ZKGZ/ Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06-ZDavP-2, 26/08, 7/19 – odl. US tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Seznanijo Kmetijsko gozdarsko zbornico s predlaganimi 7. člen ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti, če ti ukrepi zadevajo kmetijstvo, gozdarstvo ali ribištvo, in zahtevajo od zbornice, da mu v primernem roku sporoči svoje mnenje. 8.7 Gostinstvo in turizem 8.7.1 Zakon o spodbujanju razvoja turizma /ZSRT-1/ predpis Zakon o spodbujanju razvoja turizma /ZSRT-1/* Uradni list RS, št. 13/18 * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 348 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Načrtuje, organizira in izvaja spodbujanja raz voja turizma na 13. člen ravni pokrajine. 2 Lahko prenese naloge načrtovanja, organizir anja in izvajanja 13. člen spodbud razvoja turizma na pravne osebe, ki so pridobile status 9. člen za delovanje v javnem interesu. 3 V proračunu pokrajine zagotovi sredstva za načrtovanje, 14. člen organiziranje in spodbujanje turizma na ravni pokrajine. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Proračun pokrajine. 14. člen 8.8 Investicije 8.8.1 Zakon o spodbujanju investicij /ZSInv/ predpis Zakon o spodbujanju investicij /ZSInv/ Uradni list RS, št. 13/18 podrejeni predpisi Uredba o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo Uradni list RS, št. 47/18 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sprejme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja objekta nujno 7. člen potrebna in v javno korist. 2 Določi prodajno vrednost nepremičnin v lasti pokrajine po 20. člen cenah, ki so nižje od tržnih. 3 Določi cilje, ki jih želi s prodajo doseči, opredeli koristi ter 20. člen določi merljive učinke, ki jih bo pridobila s prodajo nepremičnin, in ekonomsko utemeljenost prodaje nepremičnin po cenah, ki so nižje od tržnih. 4 Sprejme sklep o prodaji nepremičnine pod ceno, ki je nižja od 20. člen tržne. POKRAJINE V SLOVENIJI 349 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja objekta nujno potrebna 7. člen in v javno korist. 2 Sklep o prodaji nepremičnine pod ceno, ki je nižja od tržne. 20. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Z nosilcem strateške investicije lahko sklene neposredno 8. člen pogodbo o prodaji nepremičnine, določene v sklepu vlade, po ocenjeni vrednosti pooblaščenega cenilca. 2 Z nosilcem strateške investicije lahko sklene neposredno 8. člen pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice na nepremičnini, določeni v sklepu vlade. 3 Poda mnenje iz katerega izhaja, da je investicija skladna z 11. člen veljavnim prostorskim aktom. 4 Najmanj 20 dni pred nameravano sklenitvijo neposredne 20. člen pogodbe o nakupi nepremičnin objavi namero o sklenitvi neposredne pogodbe na spletni strani pokrajin. 5 Sklene pogodbo o nakupu nepremičnin z gospodarsko družbo. 20. člen tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pogodba o prodaji nepremičnine, določene v sklepu vlade, po 8. člen ocenjeni vrednosti pooblaščenega cenilca. 2 Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice na nepremičnini, 8. člen določeni v sklepu vlade. 3 Mnenje iz katerega izhaja, da je investicija skladna z veljavnim 11. člen prostorskim aktom. 4 Pogodba o nakupu nepremičnin z gospodarsko družbo. 20. člen 350 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9 Negospodarske dejavnosti 9.1 Splošni predpisi 9.1.1 Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika /ZUSZJ/ predpis Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika /ZUSZJ/ Uradni list RS, št. 96/02 podrejeni predpisi Pravilnik o izkaznici in vavčerju za uveljavljanje pravice do tolmača za slovenski znakovni jezik Uradni list RS, št. 67/03 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Gluhi osebi mora zagotoviti pravico do uporabe slovenskega 11. člen znakovnega jezika v vseh primerih, ko sporazumevanje v prilagojenih tehnikah gluhi osebi ne omogoča enakopravnega sodelovanja v postopkih. 2 Gluhi osebi mora zagotoviti tolmača za znakovni jezik. 12. člen 3 V letnem finančnem načrtu predvidi sredstva za plačilo 12. člen stroškov tolmača za znakovni jezik. 9.1.2 Zakon o zavodih /ZZ/ predpis Zakon o zavodih /ZZ/* Uradni list RS, št. 12I/91, 45I/ 94 odl. US, 8/96, 18/98 odl. US, 36/00-ZPDZC, 127/06-ZJZP tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Z odlokom ustanovi javni zavod. 3. člen 2 Z odlokom določi, da javni zavod ni pravna oseba. 4. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 351 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 3 Imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa zavoda. 11. člen 4 Odloči o imenu zavoda. 13. člen 5 Poda soglasje k spremembi imena in sedeža zavoda. 17. člen 6 Poda soglasje k spremembi ali razširitvi dejavnosti zavoda. 20. člen 7 Poda soglasje zavodu za ustanovitev drugega zavoda ali 20. člen podjetja. 8 Z aktom o ustanovitvi zavoda (odlokom) določi sestavo, način 29. člen imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti sveta zavoda. 9 Imenuje in razrešuje direktorja zavoda, če ni z zakonom ali 32. člen aktom o ustanovitvi za to pooblaščen svet zavoda. 10 Poda soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja, če je za 32. člen njegovo imenovanje in razrešitev pooblaščen svet zavoda. 11 Poda soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja zavoda s 32. člen pravico javnosti, če je tako določeno z odlokom pokrajine. 12 Odloči o razrešitvi direktorja zavoda pred časom, za katerega 38. člen je imenovan. 13 Pred sprejemom sklepa o razrešitvi direktorja zavoda seznani 38. člen direktorja o razlogih za razrešitev. 14 Poda soglasje k statutu in pravilom zavoda. 46. člen 15 V proračunu zagotovi sredstva za delo zavoda. 48. člen 16 Odloči o statusnih spremembah zavoda. 51. člen 17 Sprejme akt o prenehanju zavoda. 54. člen tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o ustanovitvi javnega zavoda. 3. člen 2 Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti poslovodnega organa 11. člen zavoda. 3 Soglasje k spremembi imena in sedeža zavoda. 17. člen 4 Soglasje k spremembi ali razširitvi dejavnosti zavoda. 20. člen 5 Soglasje zavodu za ustanovitev drugega zavoda ali podjetja. 20. člen 6 Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe. 25. člen 7 Sklep o imenovanju/razrešitvi direktorja zavoda, če ni z 32. člen zakonom ali aktom o ustanovitvi za to pooblaščen svet zavoda. 8 Soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja, če je za 32. člen njegovo imenovanje in razrešitev pooblaščen svet zavoda. 9 Soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja zavoda s 32. člen pravico javnosti, če je tako določeno z odlokom pokrajine. 10 Soglasje k statutu in pravilom zavoda. 46. člen 11 Proračun pokrajine. 48. člen 352 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 12 Odlok o prenehanju zavoda. 54. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Sklene pogodbo o medsebojnih pravicah, obveznostih in 9. člen odgovornostih z drugimi soustanovitelji zavoda. 2 S koncesionarjem sklene pogodbo o koncesiji. 25. člen tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pogodba o medsebojnih pravicah, o bveznostih in 9. člen odgovornostih z drugimi soustanovitelji zavoda. 2 Pogodba o koncesiji. 25. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Z odločbo v skladu z zakonom oz. akto m o koncesiji 25. člen (odlokom) podeli koncesijo za opravljanje javne službe. 2 Z odločbo odvzame koncesijo. 27. člen tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o podelitvi koncesije za opravljanje j avne službe. 25. člen 2 Odločba o odvzemu koncesij. 27. člen 9.1.3 Zakon o prostovoljstvu /ZProst/ predpis Zakon o prostovoljstvu /ZProst/ Uradni list RS, št. 10/11, 16/11-popr., 82/15 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Lahko določi projekte in programe prostovoljstva ter zagotovi 37. člen sredstva za njihovo izvajanje. 2 V okviru svoje pristojnosti lahko s predpisi določi in uredi 47. člen nagrade in priznanja samoupravne lokalne skupnosti (pokrajine) za izjemne dosežke na področju prostovoljstva. POKRAJINE V SLOVENIJI 353 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9.2 Vzgoja, izobraževanje in šport 9.2.1 Zakon o izobraževanju odraslih /ZIO/ predpis Zakon o izobraževanju odraslih /ZIO-1/ Uradni list RS, št. 6/18 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Ustanovi javni zavod za izobraževanje odraslih ali organizira 27. člen organizacijsko enoto drugega javnega zavoda za izvajanje izobraževanja odraslih. 2 V razvojnem programu opredeli ukrepe in način uresničevanja 50. člen javnega interesa v izobraževanju odraslih. 3 Sprejme letni program izobraževanja odraslih. 51. člen 4 V proračunu zagotavlja sredstva javni organizaciji za 59. člen izobraževanje odraslih za:  prostore in opremo za izvajanje izobraževalnih programov za odrasle in dejavnosti, ki so v javnem interesu samoupravne lokalne skupnosti,  investicije in investicijsko vzdrževanje,  izvedbo letnega programa izobraževanja odraslih, ki ga sprejme samoupravna lokalna skupnost, in  materialne stroške za obratovanje za izvajanje programa osnovne šole za odrasle. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o ustanovitvi javnega zavoda za izobraževanje odraslih 27. člen 2 Razvojni program. 50. člen 3 Letni program izobraževanja odraslih. 51. člen 4 Proračun pokrajine. 59. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Objavi razpis za izbiro izvajalca za izvajanje letnega programa 59. člen izobraževanja odraslih. 2 Sprejme sklep o izbiri izvajalca za izvajanje letnega programa 59. člen izobraževanja odraslih. 3 Sklene pogodbo o financiranju izvajanja letnega programa 59. člen 354 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) izobraževanja odraslih. 4 S proračunom predlaga obseg sredstev, ki jih pokrajina lahko 59. člen nameni za izvajanje dejavnosti izobraževanja odraslih. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Razpis za izbiro izvajalca za izvajanje letnega programa 59. člen izobraževanja odraslih. 2 Sklep o izbiri izvajalca za izvajanje letnega programa 59. člen izobraževanja odraslih. 3 Pogodba o financiranju izvajanja letnega programa 59. člen izobraževanja odraslih. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izda odločbo o izbiri izvajalca za izvajanje letnega programa 59. člen izobraževanja odraslih. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o izbiri izvajalca za izvajanje letnega programa 59. člen izobraževanja odraslih. 9.2.2 Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/ predpis Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanju /ZOFVI/* Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09 (64/09 popr., 65/09-popr.), 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 47/15, 46/16 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Lahko določi izvajalce izobraževalnega programa osnovnega 16. člen glasbenega izobraževanja. 2 S soglasjem ministra določi izvajalce izobraževalnih 16. člen programov za nižje in srednje poklicno in srednje strokovno izobraževanje, za gimnazije, maturitetni ter poklicni tečaj, izvajalce vzgojnih programov dijaških domov ter vzgojnega * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 355 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) programa domov za učence, razen izobraževalnih oziroma vzgojnih programov zasebnih šol oziroma dijaških domov. 3 S soglasjem ministra določi izvajalce študijskih programov 16. člen višjih strokovnih šol. 4 S soglasjem ministra določi število prostih mest izobraževalnih 16.a člen programov iz tretjega odstavka 16. člena ZOFVI- 5 S soglasjem ministra lahko zmanjša število vpisnih mest 16.a člen oziroma prekliče dodelitev programa posameznemu izvajalcu izobraževalnih programov. 6 Lahko ustanovi javno glasbeno šolo. 41. člen 7 Ustanavlja oziroma ukinja domove za učence, poklicne šole, 41. člen javne srednje tehniške in srednje strokovne šole ter dijaške domove. 8 Ustanavlja in ukinja višje strokovne šole. 41. člen 9 S soglasjem države ustanavlja in ukinja javne gimnazije. 41. člen 10 V proračunu zagotovi sredstva za plače in davke ter druge 81.a člen osebne prejemke na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom, normativi in standardi oziroma metodologijo za določanje obsega sredstev za na udeleženca izobraževanja ter s kolektivno pogodbo ter plače s prispevki in davki in druge prejemke za pripravnike:  glasbenim šolam za izvedbo programa osnovnega glasbenega izobraževanja,  domovom za učence in dijaških domovom za vzgojno dejavnost,  poklicnim, srednjim tehniškim in srednjim strokovnim šolam,  gimnazijam in  višjim strokovnim šolam. 11 V proračunu zagotovi sredstva za materialne stroške v skladu z 81.a člen normativi in standardi oziroma metodologijo za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja:  domovom za učence in dijaškim domovom za vzgojno dejavnost,  glasbenim šolam za izvedbo osnovnega glasbenega izobraževanja, če je ustanoviteljica pokrajina,  poklicnim, srednjim tehniškim in drugim strokovnim šolam,  gimnazijam in  višjim strokovnim šolam. 356 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 12 V proračunu zagotovi sredstva za investicije in investicijsko 81.a člen* vzdrževanje ter opremo v glasbenih šolah, poklicnih, srednjih tehniških in drugih strokovnih šolah, gimnazijah, višjih strokovnih šolah, dijaških domovih, domovih za učence in v drugih zavodih, katerih ustanoviteljica je pokrajina. 13 V proračunu zagotovi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so 81.a člen potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, in sicer:  del prispevkov za pokojninsko zavarovanje za vajence z učno pogodbo,  del prispevkov za invalidsko zavarovanje vajencev, dijakov in študentov višjih šol za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju,  za delovanje šolskih knjižnic in mediotek za zavode, katerih ustanovitelj je pokrajina,  sredstva za obšolske dejavnosti vajencev in dijakov,  sredstva za raziskovalno in inovativno dejavnost dijakov, vajencev in študentov višjih šol,  sredstva za obvezne zdravniške preglede dijakov, vajencev in študentov višje strokovne šole zaradi praktičnega pouka oziroma praktičnega izobraževanja,  sredstva za posebne oblike dela z nadarjenimi dijaki ter študenti višjih šol.  sredstva za učenje slovenščine za tujce, vključene v redno srednješolsko izobraževanje,  sredstva za poučevanje maternega jezika za tujce, vključene v redno srednješolsko izobraževanje. 14 V proračunu pokrajine se na podlagi izvršilnega naslova 82.a člen zagotavljajo sredstva za poravnavo odškodnine za škodo, nastalo pri vzgojno izobraževalnem delu in s tem povezanimi dejavnostmi in aktivnostmi, javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom, katerih ustanoviteljica je pokrajina. 15 V proračunu zagotovi sredstva za financiranje programov 86. člen zasebnih šol. 16 Za gospodarjenje z nepremičninami, ki so javna lastnina in se 126. člen uporabljajo za opravljanje vzgoje in izobraževanja, lahko ustanovi premoženju sklad. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 357 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep o določitvi izvajalcev izobraževalnega programa 16. člen osnovnega glasbenega izobraževanja. 2 Sklep o določitvi izvajalce izobraževalnih programov za nižje 16. člen in srednje poklicno in srednje strokovno izobraževanje, za gimnazije, maturitetni ter poklicni tečaj, izvajalce vzgojnih programov dijaških domov ter vzgojnega programa domov za učence, razen izobraževalnih oziroma vzgojnih programov zasebnih šol oziroma dijaških domov. 3 Sklep o določitvi izvajalcev študijskih programov višjih 16. člen strokovnih šol. 4 Sklep o številuo prostih mest izobraževalnih programov iz 16.a člen tretjega odstavka 16. člena ZOFVI- 5 Sklep o zmanjšanju število vpisnih mest oziroma prekliče 16.a člen dodelitev programa posameznemu izvajalcu izobraževalnih programov. 6 Odlok o ustanovitvi javne glasbene šole. 41. člen 7 Odlok o ustanovitvi/ukinitvi doma za učence, poklicne šole, 41. člen javne srednje tehniške in srednje strokovne šole ter dijaške domove. 8 Odlok o ustanovitvi/ukinitvi višje strokovne šole. 41. člen 9 Odlok o ustanovitvi/ukinitvi javne gimnazije. 41. člen 10 Proračun pokrajine. 81.a člen 82.a člen 86. člen 11 Odlok o ustanovitvi premoženjskega sklada za gospodarjenje z 126. člen nepremičninami, ki so javna lastnina in se uporabljajo za opravljanje vzgoje in izobraževanja. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Objavi javni razpis za dodelitev koncesije za izvajanje javne 74. člen službe v izobraževanju. 2 S koncesijsko pogodbo uredi medsebojne pravice in obveznosti 75. člen ter pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati dejavnost. 3 Sklene pogodbo o financiranju z zasebno šolo. 90. člen tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Javni razpis za dodelitev koncesije za izvajanje javne službe v 74. člen* izobraževanju. 358 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 2 Koncesijska pogodba. 75. člen 3 Pogodba o financiranju zasebne šole. 90. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izda odločbo o dodelitvi koncesije. 74. člen 2 Z odločbo odvzame dodeljeno koncesijo. 76. člen 3 Izda sklep o odpravi pomanjkljivosti pri opravljanju javne 76. člen službe na podlagi koncesije. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o dodelitvi koncesije. 74. člen 2 Odločba o odvzemu koncesije. 76. člen 3 Sklep o odpravi pomanjkljivosti pri opravljanju javne službe na 76. člen podlagi koncesije. 9.2.3 Zakon o gimnazijah /ZGim/ predpis Zakon o gimnazijah /ZGim/* Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18-ZIO-1, 46/19 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Poda soglasje k sklepu o omejitvi vpisa v začetni letnik in v 14. člen maturitetni tečaj javne gimnazije. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep o soglasju k omejitvi vpisa v začetni letnik in v 14. člen maturitetni tečaj javne gimnazije. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 359 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9.2.4 Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju /ZPSI-1/ predpis Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju /ZPSI-1/* Uradni list RS, št. 79/06, 68/17, 46/19 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Poda soglasje k sklepu o omejitvi vpisa v srednjo poklicno ali 29. člen strokovno šolo. 2 V proračunu zagotovi sredstva za plačilo prispevkov za 58. člen zavarovanje dijakov pri praktičnem pouku in pri praktičnem usposabljanju z delom za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep o soglasju k omejitvi vpisa v začetni letnik srednje 29. člen poklicne oziroma strokovne šole. 2 Proračun pokrajine. 58. člen 9.2.5 Zakon o višjem strokovnem izobraževanju /ZVSI/ predpis Zakon o višjem strokovnem izobraževanju /ZVSI/* Uradni list RS, št. 86/04, 100/13 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Ustanovi javno višjo strokovno šolo. 6. člen 2 Poda soglasje k številu predlaganih vpisnih mest za vpis v 30. člen višješolske študijske programe. 3 Poda soglasje k omejitvi vpisa za vpis v začetni letnik 31. člen posameznega višješolskega študijskega programa. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 360 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o ustanovitvi javne višje strokovne šole. 6. člen 2 Sklep o soglasju k številu predlaganih vpisnih mest za vpis v 30. člen višješolske študijske programe. 3 Sklep o soglasju k omejitvi vpisa za vpis v začetni letnik 31. člen posameznega višješolskega študijskega programa. 9.2.6 Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti /ZRRD/ predpis Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti /ZRRD/* Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06-ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12-ZPOP-1A, 21/18-ZNOrg, 9/19 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sprejme pokrajinski razvojni raziskovalni in razvojni program. 8.a člen tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Pokrajinski raziskovalni in razvojni program. 8.a člen 9.2.7 Zakon o visokem šolstvu /ZViS/ predpis Zakon o visokem šolstvu /ZViS/* Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17-ZUPS, 65/17 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sprejme pokrajinski program visokega šolstva. 46.a člen tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Pokrajinski program visokega šolstva. 46.a člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 361 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9.2.8 Zakon o športu /ZSpo-1/ predpis Zakon o športu /ZSpo-1/* Uradni list RS, št. 29/17, 21/18-ZNOrg tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sprejme letni program športa. 4. člen 2 V proračunu zagotovi sredstva za izvedbo letnega programa 5. člen športa na lokalni ravni. 3 Z odlokom določi izvajalce posameznih programov in področij 16. člen letnega programa športa, podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na lokalni ravni, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju. 4 Sprejme sklep o začetku postopka javnega razpisa za izbiro in 19. člen sofinanciranje izvajanja letnega programa športa, s katerim določi predmet sofinanciranja, predviden obseg javnih sredstev, cilje, ki se jih da doseči z javnim razpisom, in besedilo javnega razpisa. 5 Lahko ustanovi javni zavod za šport. 44. člen 6 Z odlokom lahko določi sofinanciranje stroškov uporabe javnih 71. člen športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti pokrajine, tudi v obliki brezplačne uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v naravi. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Letni program športa. 4. člen 2 Proračun pokrajine. 5. člen 3 Odlok o športu v pokrajini. 16. člen 4 Sklep o začetku postopka javnega razpisa za izbiro in 19. člen sofinanciranje izvajanja letnega programa športa. 5 Odlok o ustanovitvi javnega zavoda za šport. 44. člen 6 Odlok o sofinanciranju stroškov uporabe javnih športnih 71. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 362 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti pokrajine. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 V uradnem glasilu pokrajine in na spletni strani pokrajine 19. člen objavi javni razpis za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v pokrajini. 2 S sklepom imenuje komisijo za vodenje postopka javnega 20. člen razpisa za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v pokrajini. 3 Z izbranim izvajalcem letnega programa športa v pokrajini 29. člen sklene pogodbo o sofinanciranju letnega programa športa v pokrajini. 4 Odloči o ugovoru neizbranega vlagatelja. 30. člen 5 Določi mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v 69. člen naravi na lokalni ravni. 6 Z upravljavcem športnih objektov in površin za šport v naravi 71. člen v lasti Republike Slovenije se dogovori glede načina zagotavljanja prednosti uporabe športnih objektov in površin za šport v naravi v lasti Republike Slovenije. 7 V uradnem glasilu pokrajine in na spletni strani objavi javni 71. člen razpis za sofinanciranje stroškov uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v lasti pokrajine. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Sklep o imenovanju komisije za vodenje postopka javnega 20. člen razpisa za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v pokrajini. 2 Pogodba o sofinanciranju letnega programa športa v pokrajini. 29. člen 3 Sklep o določitvi mreže javnih športnih objektov in površin za 69. člen šport v naravi na lokalni ravni. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Na spletnih straneh pokrajine objavi razpisno dokumentacijo k 22. člen javnemu razpisu za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v pokrajini. 2 Izda odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi 28. člen sofinanciranja programa ali področja letnega programa športa v pokrajini. 3 Izda odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja stroškov 71. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 363 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v lasti pokrajini. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi 28. člen sofinanciranja programa ali področja letnega programa športa v pokrajini. 2 Odločba o izbiri ter obsegu sofinanciranja stroškov uporabe 71. člen javnih športnih objektov in površin za šport v lasti pokrajini. 9.3 Kultura in umetnost 9.3.1 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo /ZUJIK/ predpis Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo /ZUJIK/* Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18-ZNOrg tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Sprejme letni program za kulturo. 9. člen 14. člen 2 Sprejme letni izvedbeni načrt javnega interesa za kulturo, ki 9. člen obsega finančni načrt z obrazložitvijo. 22. člen 3 Sprejme odlok o ustanovitvi javnega sklada ali javne agencije 22. člen za izvajanje javnega interesa za kulturo. 4 V proračunu zagotovi sredstva za financiranje javnih skladov 23. člen in javnih agencij. 5 Ustanovi javni zavod na področju kulture. 26. člen 6 V proračunu zagotovi sredstva za financiranje javnega zavoda 31. člen na področju kulture. 7 Poda predhodno mnenje k strateškemu načrtu javnega zavoda. 35. člen 8 Imenuje in razrešuje direktorja javnega zavoda. 36. člen 37. člen 9 Imenuje vršilca dolžnosti javnega zavoda, če direktorju 38. člen predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 364 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) imenovanja. 10 Imenuje predstavnike v svet javnega zavoda. 42. člen 11 V proračunu zagotovi sredstva za podporo kulturnim 61. člen projektom. 12 Občini, ki zagotavlja javne kulturne dobrine širšega pomena ali 67. člen je ustanoviteljica javnega zavoda, ki zagotavlja javne kulturne dobrine širšega pomena, tudi za potrebe prebivalcev sosednjih ali vseh občin v pokrajini, in je to v javnem interesu pokrajine, zagotavlja ustrezna dodatna sredstva v proračunu pokrajine. 13 V proračunu zagotovi dodatna sredstva za delovanje državnega 68. člen javnega zavoda za kulturo, ki zagotavlja javne kulturne storitve, ki so v interesu pokrajine. 14 Sprejme sklep o tem, katere nepremičnine in oprema so 70. člen namenjene kulturi. 15 V odloku o ustanovitvi javnega zavoda za kulturne dejavnosti 73. člen določi nepremičnine in opremo, ki se dajo kot del javne kulturne infrastrukture v upravljanje javnemu zavodu za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljen. 16 Sprejme akt o javnem razpisu za uporabo javne infrastrukture 74. člen na področju kulture. 17 Na predlog župana ugotovi obstoj javnega interesa za najem 78.a člen nepremičnine v zasebni lasti za izvajanje javnega kulturnega programa ali kulturnega projekta v javnem interesu. 18 Odloči o neodplačnem prenosu javne kulturne infrastrukture na 77. člen drugo pravno osebo javnega prava ali ustanovo, če je to v javnem interesu. 19 Na podlagi lokalnega programa za kulturo sprejme sklep o 77. člen ugotovitvi javnega interesa za neodplačni prenos kulturne infrastrukture na drugo pravno osebo javnega prava ali ustanovo. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Letni program za kulturo. 9. člen 14. člen 2 Letni izvedbeni načrt javnega interesa za kulturo, ki obsega 9. člen finančni načrt z obrazložitvijo. 22. člen 3 Odlok o ustanovitvi javnega sklada ali javne agencije za 22. člen izvajanje javnega interesa za kulturo. 4 Proračun pokrajine. 23. člen 31. člen 61. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 365 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 67. člen 68. člen 5 Odlok o ustanovitvi javnega zavoda na področju kulture. 26. člen 6 Mnenje k strateškemu načrtu javnega zavoda. 35. člen 7 Sklep o imenovanju/razrešitvi direktorja javnega zavoda. 36. člen 37. člen 8 Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti javnega zavoda. 38. člen 9 Sklep o imenovanju predstavnikov v svet javnega zavoda. 42. člen 10 Sklep o tem, katere nepremičnine in oprema so namenjene 70. člen kulturi. 11 Odlok o javnem razpisu za uporabo javne infrastrukture na 74. člen področju kulture. 12 Sklep o neodplačnem prenosu javne kulturne infrastrukture na 77. člen drugo pravno osebo javnega prava ali ustanovo, če je to v javnem interesu. 13 Sklep o ugotovitvi javnega interesa za neodplačni prenos 77. člen kulturne infrastrukture na drugo pravno osebo javnega prava ali ustanovo. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Sklene pogodbo o financiranju javnega interesa za kulturo s 67. člen pristojnim ministrstvom. 2 Sklene pogodbo o financiranju javnega interesa za kulturo z 68. člen državnim javnim zavodom za kulturo. 3 Poda predlog za zaznambo nepremičnin v zemljiški knjigi kot 70. člen javna kulturna infrastruktura. 4 Posreduje sklep o tem, katere nepremičnine in oprema so 70. člen namenjene kulturi, ministrstvu, pristojnemu za kulturo. 5 Sklene pogodbo o financiranju javnega interesa za kulturo za 74. člen upravljanje javne kulturne infrastrukture. 6 Pokrajinskemu svetu poda predlog za najem nepremičnine v 78.a člen zasebni lasti za izvajanje javnega kulturnega programa ali kulturnega projekta v javnem interesu. 7 Z lastnikom nepremičnine v zasebni lasti sklene najemno 78.a člen pogodbo za izvajanje javnega kulturnega programa ali kulturnega projekta v javnem interesu. 8 S pravno osebo oziroma posameznikom, ki je izvajalec javnega 93. člen kulturnega programa oziroma kulturnega projekta oziroma z drugimi pokrajinami ali občinami sklene pogodbo o financiranju v javnem interesu za kulturo. 9 Objavi javni poziv oziroma javni razpis za posamezno vrsto 104. člen 366 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) kulturnih programov ali kulturnih projektov. 10 Sprejme sklep o začetku postopka za izbiro kulturnih 104. člen programov in projektov, s katerim določi vrsto postopka, datum objave in besedilo razpisa. 11 Imenuje strokovno komisijo za strokovno presojo in 20. člen ocenjevanje predlogov kulturnih programov in kulturnih 105. člen projektov 112. člen 119. člen 12 Na predlog strokovne komisije izda odločbo o zavrnitvi vloge. 113. člen 13 Na predlog strokovne komisije izda odločbo o sprejemu 113. člen programa oz. projekta v financiranje. 14 S sklepom zavrže nepravočasne ali nepopolne vloge oz. vloge, 111. člen ki jih ni vložila upravičena oseba. 15 Izmed uradnikov imenuje eno ali več komisij za odpiranje vlog 117. člen v postopku izbire kulturnih programov ali projektov 16 S sklepom zavrže nepravočasne ali nepopolne vloge oz. vloge, 117. člen ki jih ni vložila upravičena oseba. 17 Na predlog strokovne komisije o ustreznih vlogah z istega 120. člen področja na posamezen javni razpis izda eno odločbo, s katero odloči, katere kulturne programe oziroma kulturne projekte se sprejme v financiranje ter v kakšnem deležu in katere ne. 18 V primeru sprostitve ali povečanja proračunskih sredstev lahko 120. člen župan izda novo odločbo, s katero se na podlagi rezervne liste (iz tretjega odstavka 119. člena ZUJIK) odobri financiranje že zavrnjenega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa ali poveča obseg sofinanciranja že odobrenega kulturnega programa oziroma kulturnega projekta. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pogodba o financiranju javnega interesa za kulturo s pristojnim 67. člen ministrstvom. 2 Pogodba o financiranju javnega interesa za kulturo z državnim 68. člen javnim zavodom za kulturo. 3 Pogodba o financiranju javnega interesa za kulturo za 74. člen upravljanje javne kulturne infrastrukture. 4 Najemna pogodba za izvajanje javnega kulturnega programa 78.a člen ali kulturnega projekta v javnem interesu. 5 Pogodba o financiranju v javnem interesu za kulturo. 93. člen 6 Javni poziv oziroma javni razpis za posamezno vrsto kulturnih 104. člen programov ali kulturnih projektov. 7 Sklep o začetku postopka za izbiro kulturnih programov in 104. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 367 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) projektov, s katerim določi vrsto postopka, datum objave in besedilo razpisa. 8 Sklep o imenovanju strokovne komisijo za strokovno presojo 20. člen in ocenjevanje predlogov kulturnih programov in kulturnih 105. člen projektov. 112. člen 119. člen 9 Odločba o zavrnitvi vloge. 113. člen 10 Odločba o sprejemu programa oz. projekta v financiranje. 113. člen 11 Sklep o zavrženju nepravočasne ali nepopolne vloge oz. vloge, 111. člen ki jih ni vložila upravičena oseba. 12 Sklep o zavrženju nepravočasne ali nepopolne vloge oz. vloge, 117. člen ki jih ni vložila upravičena oseba. 13 Odločba, s katero odloči, katere kulturne programe oziroma 120. člen kulturne projekte se sprejme v financiranje ter v kakšnem deležu in katere ne. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Pripravi strokovne podlage za sklep o objavi javnega poziva ali 104. člen javnega razpisa za zbiranje predlogov javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se financirajo iz javnih sredstev. 2 Sprejem, evidentiranje in priprava vlog za strokovno presojo 110. člen (sestava zapisnika). 111. člen 3 Pripravi poročilo, ki kratko povzame vlogo in opiše vsebino 111. člen kulturnega projekta, ki je njen predmet. 9.3.2 Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih /ZVDAGA/ predpis Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih /ZVDAGA/* Uradni list RS, št. 30/06, 51/14 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Ustanovi pokrajinski arhiv za opravljanje arhivske dejavnosti. 55. člen* * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 368 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Odlok o ustanovitvi pokrajinskega arhiva. 55. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Zagotovi hrambo arhivskega gradiva, ki mu še ni potekel rok 39. člen hrambe. 2 Sodeluje s pristojnim arhivom pri izdelavi navodil za odbiranje 39. člen javnega arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva. 3 Odbira javno arhivsko gradivo iz dokumentarnega gradiva po 39. člen navodilih pristojnega arhiva. 4 Izroča javno arhivsko gradivo arhivu. 40. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Zagotovi hrambo arhivskega gradiva, ki mu še ni potekel rok 39. člen hrambe. 2 Sodeluje s pristojnim arhivom pri izdelavi navodil za odbiranje 39. člen javnega arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva. 3 Odbira javno arhivsko gradivo iz dokumentarnega gradiva po 39. člen navodilih pristojnega arhiva. 4 Izroča javno arhivsko gradivo arhivu. 40. člen 9.3.3 Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD-1/ predpis Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD-1/* Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11-ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18-ZNOrg tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Odloči o odtujitvi spomenika lokalnega pomena. 6. člen 2 Na predlog muzeja, katerega ustanoviteljica je pokrajina 6. člen odloči o odtujitvi premične dediščine. 3 Sredstva dosežena s prodajo dediščine ali spomenika v lasti 6. člen pokrajine, v proračunu nameni za ohranitev, vzdrževanje, * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 369 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) oživljanje ali nakup dediščine ali spomenika. 4 Z odlokom razglasi (nepremični) spomenik lokalnega 13. člen pomena. 5 Z vlado sklene sporazum o skupnem ohranjanju območja, na 14. člen katerem je dediščina. 6 Pred sprejemom odloka o razglasitvi spomenika pridobi 16. člen soglasje ministra, pristojnega za ohranjanje narave. 7 Z odlokom razglasi (premični) spomenik lokalnega pomena. 19. člen 8 Z odlokom razglasi nesnovno dediščino posebnega pomena. 20. člen 9 Sprejme odlok o začasni razglasitvi dediščine za spomenik. 21. člen 10 Odloči o prenehanju statusa spomenika lokalnega pomena. 23. člen 11 Poda mnenje k predvideni določitvi varstvenega območja 25. člen dediščine. 12 V proračunu lahko zagotovi sredstva, ki so potrebni za 40. člen varovanje, oživljanje spomenika lokalnega pomena ali izvedbo drugih ukrepov varstva spomenika. 13 V proračunu zagotovi sredstva za varovanje, oživljanje 40.a člen nesnovne dediščine posebnega pomena ali za izvedbo drugih ukrepov varstva nesnovne dediščine. 14 Sprejme program varstva in oživljanja nesnovne dediščine 40a člen posebnega pomena. 15 V odloku o razglasitvi (nepremičnega) spomenika lokalnega 62. člen pomena določi, da ima pokrajina predkupno pravico. 16 Odloči o uveljavitvi predkupne pravice na spomeniku 62. člen lokalnega pomena ali nepremičnini v vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena. 17 Odloči o prenosu predkupne pravice na (nepremičnem) 62. člen spomeniku lokalnega pomena na tretjo osebo. 18 Lahko ustanovi organizacijo, ki izvaja izbirno lokalno javno 99. člen službo varstva nepremične dediščine. 19 Ustanovi muzej za zagotavljanje javne službe varstva 101. člen premične in nesnovne dediščine. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep o odtujitvi spomenika lokalnega pomena. 6. člen 2 Sklep o odtujitvi premične dediščine. 6. člen 3 Odlok o razglasitvi (nepremični) spomenik lokalnega pomena. 13. člen 4 Sporazum o skupnem ohranjanju območja, na katerem je 14. člen dediščina. 5 Odlok o razglasitvi (premični) spomenik lokalnega pomena. 19. člen 6 Odlok o razglasitvi nesnovno dediščino posebnega pomena. 20. člen 370 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 7 Odlok o začasni razglasitvi dediščine za spomenik. 21. člen 8 Sklep o prenehanju statusa spomenika lokalnega pomena. 23. člen 9 Mnenje k predvideni določitvi varstvenega območja 25. člen dediščine. 10 Proračun pokrajine. 40. člen 40.a člen 11 Program varstva in oživljanja nesnovne dediščine posebnega 40a člen pomena. 12 Sklep o uveljavitvi predkupne pravice na spomeniku 62. člen lokalnega pomena ali nepremičnini v vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena. 13 Sklep o prenosu predkupne pravice na (nepremičnem) 62. člen spomeniku lokalnega pomena na tretjo osebo. 14 Odlok o ustanovitvi organizacijo, ki izvaja izbirno lokalno 99. člen javno službo varstva nepremične dediščine. 15 Odlok o ustanovitvi muzeja za zagotavljanje javne službe 101. člen varstva premične in nesnovne dediščine. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Vodi postopek razglasitve spomenika lokalnega pomena. 12. člen 2 Z ministrstvom sklene pogodbo o sofinanciranju programa 35. člen obnove spomenikov iz državnega proračuna. 3 Z lastnikom spomenika lokalnega pomena sklene pogodbo, s 39. člen katero se določi nadomestilo lastniku lokalnega spomenika. 4 Z lastnikom spomenika oziroma investitorjem sklene pogodbo 40. člen o vlaganju javnih sredstev za varovanje, oživljanje spomenika lokalnega pomena ali izvedbo drugih ukrepov varstva. 5 Z nosilcem nesnovne dediščine sklene pogodbo o vlaganju 40.a člen javnih sredstev za varovanje in oživljanje nesnovne dediščine. 6 Od investitorja nedovoljenega posega zahteva odškodnino 41. člen zaradi razvrednotenja spomenika lokalnega pomena. 7 Latnika (nepremičnega) spomenika lokalnega pomena obvesti 62. člen o uveljavitvi predkupne pravice na (nepremičnem) spomeniku lokalnega pomena oziroma na zemljišču v vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena. 8 Pokrajinskemu svetu predlaga razlastitev nepremičnega 63. člen spomenika lokalnega pomena. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pogodba o sofinanciranju programa obnove spomenikov iz 35. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 371 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) državnega proračuna. 2 Pogodbo o nadomestilu lastniku lokalnega spomenika. 39. člen 3 Pogodba o vlaganju javnih sredstev za varovanje, oživljanje 40. člen spomenika lokalnega pomena ali izvedbo drugih ukrepov varstva. 4 Pogodba o vlaganju javnih sredstev za varovanje in oživljanje 40.a člen nesnovne dediščine. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Odloči o zahtevku lastnika spomenika lokaln ega pomena do 39. člen nadomestila. 2 Izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem dolo čb ZVKD-1. 109. člen* tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o nadomestilu lastniku spomenika lok alnega pomena. 39. člen 9.3.4 Zakon o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti /ZJSKD/ predpis Zakon o javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti /ZJSKD/* Uradni list RS, št. 29/10 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V proračunu predvidi sredstva za financiranje nalog, ki jih na 15. člen podlagi pogodba za pokrajino opravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Proračun pokrajine. 15. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Z Javnim skladom Republike Slovenije za ku lturne dejavnosti 3. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 372 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) lahko sklene pogodbo za opravljanje nalog s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za pokrajino. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pogodba za opravljanje nalog s področja ljub iteljskih kulturnih 3. člen dejavnosti za pokrajino. 9.3.5 Zakon o knjižničarstvu /ZKnj-1/ predpis Zakon o knjižničarstvu /ZKnj-1/* Uradni list RS, št. 87/01, 96/02-ZUJIK, 92/15 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V proračunu pokrajine zagotovi sredstva za sofinanciranje 53.a člen nabave knjižničnega gradiva splošnim knjižnicam na območju pokrajine in sredstva za posebne naloge osrednjih območnih knjižnic. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Proračun pokrajine. 53.a člen 9.4 Narava in okolje 9.4.1 Zakon o ohranjanju narave /ZON/ predpis Zakon o ohranjanju narave /ZON/* Uradni list RS, št. 96/04-UPB2, 61/06-ZDru-1, 8/10-ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 2 Načrtuje ustanavljanje zavarovanih območij in sprejemanje 8. člen* * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 373 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) drugih ukrepov varstva naravnih vrednot lokalnega pomena, ki se nanašajo na območje dveh ali več občin. 3 Ustanavlja zavarovana območja in sprejem a druge ukrepe 8. člen varstva naravnih vrednot lokalnega pomena, ki se nanašajo na območje dveh ali več občin. 4 Zagotavlja upravljanje zavarovanih obmo čij, ki jih je 8. člen ustanovila pokrajina, in izvaja v njih ustanoviteljske pravice ter druga upravičenja. 5 Na zavarovanih območjih, ki jih je ustano vila pokrajina, 8. člen izvaja naloge ohranjanja biotske raznovrstnosti. 6 Poda predhodno mnenje k določitvi poseb nih varstvenih 33. člen območij na območju države. 7 Imenuje predstavnika pokrajine za sodelova nje v postopku 33. člen potrditve posebnega ohranitvenega območja pred pristojnim organom Evropske unije. 8 Poda mnenje k razvrstitvi naravnih vrednot. 37. člen 9 Sprejme akt o koncesiji za rabo naravne vredno te. 43. člen 10 Sprejme odlok o zavarovanju naravne vrednote. 49. člen 11 Sprejme odlok o začasnem zavarovanju naravn e vrednote. 50. člen 12 Sprejme sklep o obnovitvi poškodovane ali u ničene naravne 52. člen vrednote lokalnega pomena. 13 Z aktom (odlokom) o zavarovanju ustano vi zavarovano 55. člen območje. 14 V proračunu zagotovi sredstva za sofinancir anje delovanja 55. člen zavarovanega območja. 15 Poda soglasje državi za upravljanje z zavarov anim območjem. 56. člen 16 Sprejme sklep o načinu upravljanja z zavarov anim območjem. 56. člen 17 Sprejme sklep o javni obravnavi in javni pr edstavitvi akta o 58. člen zavarovanju. 18 Sprejme sklep o seznanitvi s spremembami i n dopolnitvami 58. a člen akta o zavarovanju. 19 Ustanovi javni zavod za upravljanje z zavarovanim 59. člen območjem. 131. člen 20 V odloku o organizaciji in delovnem podro čju pokrajinske 59. člen uprave ustanovi režijski obrat za upravljanje z zavarovanim 130. člen območjem. 131. člen 21 Sprejme sklep o poveritvi upravljanja z zavarovanim 59. člen območjem javnemu zavodu, ki je ustanovljen z namenom usmerjanja trajnostnega gospodarjenja naravnih dobrin. 22 Sprejme koncesijski akt za upravljanje z zavarovanim 59. člen območjem. 131. člen 23 Sprejme načrt upravljanja z zavarovanim obmo čjem. 59. člen 374 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 60. člen 61. člen 24 Poda mnenje k uredbi o določitvi načrtov upravljanja od 60. člen države zavarovanih območij. 25 Sprejme začasne upravljalske smernice za upravljanje z 61. člen zavarovanim območjem. 26 Sprejme sklep o odprodaji nepremičnine v las ti pokrajine na 84. člen državnem zavarovanem območju. 27 Sprejme sklep o uveljavljanju predkupn e pravice na 84. člen zavarovanem območju pokrajine. 28 Sprejme akt o razlastitvi lastnikov n epremičnin na 88. člen zavarovanem območju. 29 Sprejme sklep o odkupu nepremičnine n a zavarovanem 90. člen območju. 30 Poda predlog za uvedbo postopka prevlade jav ne koristi. 101. c člen 31 Določi izravnalne ukrepe na območjih, na katerih je bila 101. c člen ugotovljena prevlada druge javne koristi. 32 Lahko ustanovi režijski obrat za upravljanje z zavarovanim 130. člen območjem. 33 Poda mnenje k izboru koncesionarja za upravljanje z 131. člen državnim zavarovanim območjem. 34 Imenuje predstavnike pokrajine v organe javne ga zavoda. 131. člen 35 Imenuje predstavnike pokrajine v odbor za zavarovano 131. člen območje. 36 Sprejme sklep o povračilu za rabo naravne vr ednote lokalnega 148. člen pomena v lasti pokrajine. 37 Sprejme sklep o potrditvi višine vstopnine za obisk naravne 149. člen vrednote. 38 V proračunu zagotovi sredstva za ukrepe ohr anjanja biotske 150. člen raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot lokalnega pomena, opravljanje javne službe ohranjanja narave ter za odškodnine tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Predhodno mnenje k določitvi posebnih varstv enih območij na 33. člen območju države. 2 Sklep o imenovanju predstavnika pokrajine za sodelovanje v 33. člen postopku potrditve posebnega ohranitvenega območja pred pristojnim organom Evropske unije. 3 Mnenje k razvrstitvi naravnih vrednot. 37. člen 4 Odlok o koncesiji za rabo naravne vrednote. 43. člen 5 Odlok o zavarovanju naravne vrednote. 49. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 375 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 6 Odlok o začasnem zavarovanju naravne vredno te. 50. člen 7 Sklep o obnovitvi poškodovane ali uničene n aravne vrednote 52. člen lokalnega pomena. 8 Odlok o zavarovanju ustanovi zavarovano obm očje. 55. člen 9 Proračun pokrajine. 55. člen 150. člen 10 Sklep o soglasju državi za upravljanje z zavarovanim 56. člen območjem. 11 Sklep o načinu upravljanja z zavarovanim obm očjem. 56. člen 12 Sklep o javni obravnavi in javni preds tavitvi akta o 58. člen zavarovanju. 13 Sklep o seznanitvi s spremembami in dopo lnitvami akta o 58. a člen zavarovanju. 14 Odlok o ustanovitvi javnega zavoda za upravljanje z 59. člen zavarovanim območjem. 131. člen 15 Odloku o organizaciji in delovnem področ ju pokrajinske 59. člen uprave. 130. člen 131. člen 16 Sklep o poveritvi upravljanja z zavarovan im območjem 59. člen javnemu zavodu, ki je ustanovljen z namenom usmerjanja trajnostnega gospodarjenja naravnih dobrin. 17 Odlok o koncesiji za upravljanje z zavarovanim območjem. 59. člen 131. člen 18 Načrt upravljanja z zavarovanim območjem. 59. člen 60. člen 61. člen 19 Mnenje k uredbi o določitvi načrtov upravlj anja od države 60. člen zavarovanih območij. 20 Upravljavske smernice za upravljanje z zavarovanim 61. člen območjem. 21 Sklep o odprodaji nepremičnine v lasti pokraj ine na državnem 84. člen zavarovanem območju. 22 Sklep o uveljavljanju predkupne pravice n a pokrajinskem 84. člen zavarovanem območju. 23 Odlok o razlastitvi lastnikov nepremičnin n a zavarovanem 88. člen območju. 24 Sklep o odkupu nepremičnine na zavarovanem območju. 90. člen 25 Sklep o določitvi izravnalnih ukrepov na obmo čjih, na katerih 101. c člen je bila ugotovljena prevlada druge javne koristi. 26 Mnenje k izboru koncesionarja za upravljan je z državnim 131. člen zavarovanim območjem. 27 Sklep o imenovanju predstavnika pokrajine v organe javnega 131. člen 376 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) zavoda. 28 Sklep o imenovanju predstavnika pokrajin e v odbor za 131. člen zavarovano območje. 29 Sklep o povračilu za rabo naravne vrednote lok alnega pomena 148. člen v lasti pokrajine. 30 Sklep o potrditvi višine vstopnine za obisk nar avne vrednote. 149. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Sklene pogodbo o koncesiji za rabo naravne vr ednote. 43. člen 2 Pristojnemu ministrstvu lahko poda pobud o za sklenitev 46.a člen dogovora, da pokrajina izvede ukrep varstva za naravno vrednoto. 3 Sklene pogodbo o varstvu naravne vredno te z lastnikom 47. člen naravne vrednote ali nepremičnine na zavarovanem območju. 4 Sklene pogodbo o skrbništvu naravne vrednote. 48. člen 5 Sklene pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij med 55. člen ustanovitelji zavarovanega območja. 6 Pred sprejemom akta (odloka) o zavarovanju s eznaniti javnost 57. člen z vsebino osnutka akta o ustanovitvi ožjega zavarovanega območja z objavo v enem javnem glasilu. 7 Na podlagi sklepa pokrajinskega sveta skle ne dogovor o 57. člen načinu upravljanja zavarovanega območja. 8 Sklene koncesijsko pogodbo z izbranim kon cesionarjem za 59. člen upravljanje z zavarovanim območjem. 9 Odredi označitev zavarovanega območja z j avnim simbolom 62. člen ali grbom pokrajine. 10 Predlaga vpis statusa zemljišča na zavarovane m območju. 63. člen 11 Sprejme obvestilo o nameri prodaje zarad i uveljavljanja 84. člen predkupne pravice države. 84. člen 12 Potrdi ponudbo za odkup nepremičnin na zavarovanem 88. člen območju. 13 Posreduje ponudbo za odkup nepremičnin n a zavarovanem 88. člen območju lastnikom nepremičnin. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pogodba o koncesiji za rabo naravne vrednote. 43. člen 2 Pogodba o varstvu naravne vrednote z last nikom naravne 47. člen vrednote ali nepremičnine na zavarovanem območju. 3 Pogodba o skrbništvu naravne vrednote. 48. člen 4 Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij m ed ustanovitelji 55. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 377 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) zavarovanega območja. 5 Dogovor o načinu upravljanja zavarovanega ob močja. 57. člen 6 Koncesijska pogodba z izbranim konce sionarjem za 59. člen upravljanje z zavarovanim območjem. 7 Odredba o označitvi zavarovanega obmo čja z javnim 62. člen simbolom ali grbom pokrajine. 8 Obvestilo o nameri prodaje zaradi uveljavlj anja predkupne 84. člen pravice države. 84. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 3 Vpisuje vozila na motorni pogoj, ki niso regis trirana v skladu 28.č člen* s predpisi, ki urejajo motorna vozila, ker niso namenjena vožnji po cestah (motorne sani, štirikolesniki, motorna kolesa in druga vozila) v evidenco vozil na motorni pogoj in izdaja potrdila o vpisu v evidenco vozil na motorni pogon. 4 Izda odločbo o koncesiji za rabo naravne vredn ote. 43. člen 5 Izvede javno predstavitev in javno obravnavo osnutka odloka 58. člen o zavarovanju. 6 Z upravno odločbo izbere koncesionarja za upravljanje z 59. člen zavarovanim območjem. 7 Izda ugotovitveno odločbo o statusu zemljišča na 63. člen* zavarovanem območju. 8 Poda soglasje k sklenitvi pogodbe o prodaji z emljišča. 84. člen* 9 Poda soglasje k pridobitvi lastninske pravice na 86. člen* nepremičninah na zavarovanih območjih. 10 Izdaja dovoljenja za posege v naravo, ki lahko ogrozijo 104. člen* biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje in za katere ni treba pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in po drugih predpisih. Izdaja odločbe o statusu zavarovanega območja državnega 112. člen* pomena lastnikom nepremičnin, Izdaja dovoljenja za posege v naravo na podlagi 104. člena 112. člen* ZON. Izdaja soglasja za promet z nepremičninami na podlagi 86. 112. člen* člena ZON. 11 Odloči o višini povračila za uporabo naravne vr ednote. 148. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 378 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti pokrajinske uprave Določba 1 Potrdilo o vpisu vozila v evidenco vozil na mo torni pogon. 28.č člen 2 Odločba o koncesiji za rabo naravne vrednote. 43. člen 3 Odločba o izbiri koncesionarja za upravljanje z zavarovanim 59. člen območjem. 4 Odločba o statusu zemljišča na zavarovanem o bmočju. 63. člen 5 Soglasje k sklenitvi pogodbe o prodaji zemljiš ča. 84. člen 6 Soglasje k pridobitvi lastninske pravice na n epremičninah na 86. člen zavarovanih območjih. 7 Dovoljenja za posege v naravo, ki lahko o grozijo biotsko 104. člen raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje. 8 Odločba o višini povračila za uporabo naravne vrednote. 148. člen 9.4.2 Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ predpis Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/* Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06–ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08–ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09- ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17–GZ in 21/18–ZNOrg tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 39 Pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov 4. člen in splošnih pravnih aktov ter pri izvajanju drugih zadev iz svoje pristojnosti spodbuja takšen gospodarski in socialni razvoj družbe, ki pri zadovoljevanju potreb sedanje generacije upošteva enake možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij in omogoča dolgoročno ohranjanje okolja. 40 Pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov 5. člen in splošnih pravnih aktov ter pri izvajanju drugih zadev iz svoje pristojnosti upošteva njihove vplive na okolje tako, da prispevajo k doseganju ciljev varstva okolja. 41 V skladu s svojimi pristojnostmi spodbuja d ejavnosti varstva 12. člen okolja, ki preprečujejo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja, in tiste posege v okolje, ki zmanjšujejo porabo snovi in energije ter manj obremenjujejo okolje ali ga omejujejo pod * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 379 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) stopnjo dopustnih meja. 42 Spodbuja ozaveščanje, informiranje in izobraž evanje o varstvu 12. člen okolja. 43 Odobri predlog nalog pokrajine za zagotov itev ukrepov za 24. člen izboljšanje kakovosti degradiranega okolja. 44 Sprejme program ukrepov za izboljšanje okolj a zaradi odprave 25. člen posledic čezmerne obremenitve okolja. 45 Na povabilo ministra, pristojnega za o kolje, imenuje 34. člen predstavnike pokrajine v strokovni svet za spodbujanje okolju prijaznih proizvodov. 46 V postopku sprejemanja predpisov, ki lahk o pomembneje 34.a člen vplivajo na okolje mora omogočiti javnosti seznanitev z osnutkom predpisa in dajanje mnenj in pripomb. 47 Sprejme pokrajinski program varstva okolja. 36. člen 48 Sprejme operativni program varstva okolja. 36. člen 49 Poda soglasje k dovoljenju pristojnega ministr stva za začasno 94. člen ali občasno čezmerno obremenitev okolja. 50 Sprejme odlok o določitvi monitoringa ok olja za lokalno 97. člen gospodarsko javno službo. 51 Sprejme sklep o neposrednem opravljanju p odrobnejšega ali 97. člen posebnega monitoringa stanja okolja. 52 Sprejme poročilo o stanju okolja. 106. člen 53 Omogoči kreditiranje z ugodnejšo obrestno m ero za naložbe, ki 111. člen prispevajo k varstvu okolja. 54 Sprejme odločitev o skupnih naložbah v projek te zmanjševanja 111. člen obremenjevanja okolja z namenom pospeševanje in 61. člen spodbujanje doseganja ciljev varstva okolja. 55 V proračunu zagotovi sredstva za pospeševanj e in spodbujanje 111. člen doseganja ciljev varstva okolja. 56 Sprejme koncesijski akt za podelitev koncesij e za upravljanje, 165. člen rabo ali izkoriščanje naravne dobrine. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Sklep o nalogah pokrajine za zagotovi tev ukrepov za 24. člen izboljšanje kakovosti degradiranega okolja. 2 Program ukrepov za izboljšanje okolja zaradi o dprave posledic 25. člen čezmerne obremenitve okolja. 3 Sklep o imenovanju predstavnikov pokrajine v strokovni svet 34. člen za spodbujanje okolju prijaznih proizvodov. 4 Pokrajinski program varstva okolja. 36. člen 5 Operativni program varstva okolja. 36. člen 380 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 6 Soglasje k dovoljenju pristojnega ministrstva za začasno ali 94. člen občasno čezmerno obremenitev okolja. 7 Odlok o določitvi monitoringa okolja za lok alno gospodarsko 97. člen javno službo. 8 Sklep o neposrednem opravljanju podrobnejš ega ali posebnega 97. člen monitoringa stanja okolja. 9 Poročilo o stanju okolja. 106. člen 10 Sklep o skupnih naložbah v projek te zmanjševanja 111. člen obremenjevanja okolja z namenom pospeševanje in 61. člen spodbujanje doseganja ciljev varstva okolja. 11 Proračun pokrajine. 111. člen 12 Odlok o podelitvi koncesije za upravlj anje, rabo ali 165. člen izkoriščanje naravne dobrine. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Sodeluje pri določitvi programa ukrepov za izboljšanje 24. člen kakovosti degradiranega okolja in naloge pokrajine. 2 Objavi javno naznanilo za vpogled in jav no predstavitev 26. člen programa ukrepov za izboljšanje okolja zaradi odprave posledic čezmerne obremenitve okolja. 3 Pripravi predlog programa ukrepov za izboljš anje okolja zaradi 26. člen odprave posledic čezmerne obremenitve okolja z opredelitvijo mnenj in pripomb javnosti. 4 V postopku sprejemanja predpisa, ki lahko po membneje vpliva 34.a člen na okolje z javnim naznanilom v svetovnem spletu obvestiti javnost o kraju, kjer je osnutek predpisa dostopen, načinu in času dajanja mnenj in pripomb. 5 Pripravi predlog pokrajinskega programa varst va okolja. 36. člen 6 Pripravi predlog operativnega programa varstv a okolja. 36. člen 7 Obvesti ministrstvo o nameravani pripravi p lana, programa, 40. člen načrta, prostorskega ali drugega akta. 8 Na krajevno običajen način in v svetovnem sp letu objavi javno 43. člen naznanilo z navedbo kraja in časa javne razgrnitve plana in javne obravnave ter o načinu dajanja mnenj in pripomb. 9 Posreduje obvestilo o sprejemu plana, pr ograma, načrta, 47. člen prostorskega ali drugega akta pristojnim ministrstvom. 10 Javno objavi poročilo o stanju okolja na obmo čju pokrajine. 106. člen 11 Z izbranim koncesionarjem sklene koncesijs ko pogodbo za 166. člen upravljanje, rabo ali izkoriščanje naravne dobrine. POKRAJINE V SLOVENIJI 381 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Javno naznanilo za vpogled in javno predsta vitev programa 26. člen* ukrepov za izboljšanje okolja zaradi odprave posledic čezmerne obremenitve okolja. 2 Koncesijska pogodba za upravljanje, rabo ali izkoriščanje 166. člen naravne dobrine. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Priprava in zagotovitev izvedbe program a ukrepov za 25. člen izboljšanje okolja ali njegovih delov zaradi odprave posledic čezmerne obremenitve okolja. 2 Zagotovitev okoljskega poročila in rev izije okoljskega 41. člen poročila. 3 Ministrstvu, pristojnemu za okolje, posreduj e plan, okoljsko 42. člen poročilo in njegovo revizijo. 4 Sporoča podatke za potrebe informacijskega sistema varstva 105. člen okolja. 5 Vsem zainteresiranim osebam omogoči dosto p do okoljskih 110. člen podatkov, če to določa ZVO-1 in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. 6 Izvaja inšpekcijski nadzor nad določbami ZVO -1 in na njegovi 156. člen podlagi sprejetimi predpisi. 7 Izda odločbo o koncesiji za upravljanje, rabo ali izkoriščanje 166. člen naravne dobrine. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o koncesiji za upravljanje, rabo ali izkoriščanje 166. člen naravne dobrine. 9.4.3 Zakon o vodah/ZV-1/ predpis Zakon o vodah /ZV-1/ Uradni list RS, št. 67/02, 2/04-ZZdrl-A, 41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 382 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 56/15 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Zagotavljanja gospodarsko javno službo obratovanja in 81. člen vzdrževanja vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin. 2 Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem vo da zagotavlja na 90. člen ogroženem območju načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov, zadrževalnikov, prodnih pregrad, objektov za stabilizacijo dna in brežin, črpališč in odvajanje zalednih voda. 3 Na vodah 1. in 2. reda skrbi za varstv o ljudi, okolja, 91. člen gospodarskih dejavnosti in kulturne dediščine pred škodljivim delovanjem voda. 4 Zagotavljanja obvezno pokrajinsko gospodars ko javno službo 93. člen obratovanja, vzdrževanja in spremljanja stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, na vodah 1. in 2. reda. 5 V času povečane stopnje ogroženosti zar adi škodljivega 95. člen delovanja voda pokrajina kot obvezno gospodarsko javno službo na vodah 1. in 2. reda zagotavlja izvajanje izrednih ukrepov 6 Kot obvezno gospodarsko javno službo na vo dah 1. in 2. reda 98. člen zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč. 7 V proračunu zagotovi sredstva za plačilo stroš kov prevzema in 99. člen odlaganja plavja, odpadkov in drugih predmetov in snovi iz 98. člena ZV-1. 8 Zagotavlja gospodarsko javno službo vodovarstvenega 161. člen nadzora. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Proračun pokrajine. 99. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izvaja inšpekcijski nadzor na izvrševanjem do ločb ZV-1 in na 174. člen njegovi podlagi izdanimi predpis. POKRAJINE V SLOVENIJI 383 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9.4.4 Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN/ predpis Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN/* Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18-ZNOrg tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Organizira varstvo pred naravnimi in drugimi n esrečami. 1. člen 2 V proračunu zagotovi sredstva za n adomestila plač 27. člen pripadnikom Civilne zaščite. 3 Lahko sprejme letni operativni program usposabljanja 27. člen pripadnikov Civilne zaščite oziroma državljanov, ki v skladu z ZVNDN prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah in drugih operativnih sestavah iz pristojnosti pokrajine. 4 Ureja sistem zaščite, reševanja in pomo či na območju 36.a člen pokrajine. 5 Sprejema ocene ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč v 36.a člen pokrajini, ki lahko prizadenejo dve ali več občin ter načrte zaščite in reševanja za te nesreče. 6 Sprejema programe, določa in izvaja ukr epe zaščite in 36.a člen reševanja. 7 Sprejme program varstva pred naravnimi in dru gimi nesrečami. 43. člen 8 V proračunu zagotovi sredstva za inves ticije v javna 68. člen zaklonišča. 9 Določi, da enote, službe in druge operativne s estave društev in 73. člen drugih nevladnih organizacij naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma javno službo, če izpolnjujejo predpisane pogoje. 10 Enoti, službi ali drugi operativni sestavi dr uštva ali drugi 73. člen nevladni organizaciji, ki opravljajo naloge oz. javne službe, določi rok za odpravo pomanjkljivosti. 11 Enoti, službi ali drugi operativni sestavi dr uštva ali drugi 73. člen nevladni organizaciji, ki opravljajo naloge oz. javne službe, ki v roku ne odpravi pomanjkljivosti, odpove opravljanje nalog oz. javne službe. 12 Organizira službo za zaščito in reševanje o b ekoloških in 74. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 384 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) drugih nesrečah na morju. 13 Določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki 75. člen imajo ustrezne kadre in sredstva za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči. 14 Organizira (ustanovi) enote civilne zaščite. 76. člen 15 V proračunu zagotovi sredstva za izvajanje n alog varstva pred 115. člen naravnimi in drugimi nesrečami. 116. člen tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Proračun pokrajine. 27. člen 68. člen 115. člen 116. člen 2 Operativni program usposabljanja pripadnikov Civilne zaščite 27. člen oziroma državljanov, ki v skladu z ZVNDN prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah in drugih operativnih sestavah iz pristojnosti pokrajine. 3 Ocene ogroženosti zaradi naravnih in dr ugih nesreč v 36.a člen pokrajini, ki lahko prizadenejo dve ali več občin ter načrte zaščite in reševanja za te nesreče. 4 Program varstva pred naravnimi in drugimi n esrečami. 43. člen 5 Odlok o ustanovitvi enote civilne zaščite. 76. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 12 Zagotovi, da je prebivalstvo na območju, ki bi ga lahko 11. člen prizadela naravna ali druga nesreča, obveščeno o nevarnostih. 13 Usmerja priprave in aktivnosti za osebno in v zajemno zaščito 36.a člen glede na ogroženost pokrajine in organizira svetovalno službo. 14 Organizira, opremlja, usposablja in vodi s ile za zaščito, 36.a člen reševanje in pomoč ob nesrečah, ki prizadenejo dve ali več občin v pokrajini, oziroma pomoč ob nesreči, ki prizadene posamezno občino ali sosednje pokrajine. 15 Sodeluje s sosednjimi pokrajinami na podro čju varstva pred 36.a člen naravnimi in drugimi nesrečami. 16 V načrtih zaščite in reševanja se v skladu z o ceno ogroženosti 38. člen določi vrsto in obseg sorazmernega dela priprav. 17 Določa gospodarske družbe, zavode in organ izacije, ki morajo 46. člen izdelati načrte zaščite in reševanja in jih ne obvezujejo kriteriji iz 38. člena ZVNDN. POKRAJINE V SLOVENIJI 385 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 18 Pridobiva podatke državne statistike za načrtovanje ter 51. člen izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. 19 Od nacionalne in lokalne televizijske ter r adijske postaje 55. člen zahteva objavo pozivov, razglasov in drugih nujnih sporočil v zvezi z nevarnostmi naravnih in drugih nesreč. 20 Odredi evakuacijo prebivalstva. 61. člen 21 Zagotovi zatočišče in nujno oskrbo prebiv alcem, ki so zaradi 62. člen narave ali druge nesreče ostali brez doma ter sredstev za preživljanje in ki se zaradi ogroženosti združujejo zunaj svojega prebivališča. 22 Lahko organizira svetovalno službo za organ iziranje, razvijanje 70. člen in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite. 23 Sklene pogodbo z gospodarsko družbo, zav odom ali drugo 75. člen organizacijo, ki jo je določil pokrajinski svet za opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči, s katero določi njihovo sodelovanje in obveznosti pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči. 24 Sklene pogodbo o medsebojnih obveznostih s stalnimi ali 76. člen začasnimi komisijami za ocenjevanje poškodovanosti objektov in drugih strokovnih nalog. 25 Imenuje poveljnika in štab Civilne zaščite. 96. člen 97.c člen 26 Imenuje pokrajinsko komisijo za ocenjevanje š kode. 97. člen 27 Skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred narav nimi in drugimi 97.c člen nesrečami. 28 Sprejme načrte zaščite in reševanja. 97.c člen 29 Določi vrsto in obseg sil za zaščito, reševa nje in pomoč v 97.c člen skladu z ocenami ogroženosti ter načrti zaščite in reševanja. 30 Vodi zaščito, reševanje in pomoč ob nesreča h, ob katerih so 97.c člen aktivirani pokrajinski načrti, sile in druge zmogljivosti pokrajine. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Odredba o evakuaciji prebivalstva. 61. člen 2 Pogodba z gospodarsko družbo, zavod om ali drugo 75. člen organizacijo, ki jo je določil pokrajinski svet za opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči, s katero določi njihovo sodelovanje in obveznosti pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči. 3 Pogodba o medsebojnih obveznostih s stalni mi ali začasnimi 76. člen komisijami za ocenjevanje poškodovanosti objektov in drugih 386 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) strokovnih nalog. 4 Sklep o imenovanju poveljnika in štab Civilne zaščite. 96. člen 97.c člen 5 Sklep o imenovanju pokrajinske komisije za ocenjevanje 97. člen škode. 6 Načrt zaščite in reševanja. 97.c člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Poda pisni poziv pripadniku civilne zaščite al i državljanu, ki 23.a člen prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. 2 Ocenjuje škodo zaradi naravnih in drugih n esreč na območju 36.a člen pokrajine. 3 Izdela načrte zaščite in reševanja. 46. člen 4 Izdela oceno ogroženosti za območje pokrajine. 44. člen 5 Upravi RS za zaščito in reševanje sporoča po datke za potrebe 52. člen varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na predpisan način. 6 Organizira neobvezne oblike usposabljanja prebivalcev za 110. člen osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov. 7 Organizira izobraževanje in usposabljanje s p odročja varstva 114. člen pred naravnimi in drugimi nesrečami. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Pisni poziv pripadniku civilne zaščite ali državljanu, ki 23.a člen prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. tč. pristojnosti in naloge poveljnika Civilne zaščite določba 1 Od nacionalne in lokalne televizijske ter r adijske postaje 55. člen zahteva objavo pozivov, razglasov in drugih nujnih sporočil v zvezi z nevarnostmi naravnih in drugih nesreč. 2 V nujnih primerih odredi evakuacijo prebivalst va. 61. člen 3 Odloči o aktiviranju Civilne zaščite in drugih sil za zaščito in 80. člen reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči. 4 Vodi Civilno zaščito in druge sile za zaš čito, reševanje in 81. člen pomoč ob naravni ali drugi nesreči. 5 Vodi in usmerja zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in 84. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 387 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) drugih nesrečah. 6 Lahko določi vodjo intervencije. 84. člen 7 Med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop 85. člen nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter odredi:  umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij;  vstop v stanovanje;  uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev;  odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo;  uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;  obvezno sodelovanje državljanov pri reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje;  uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči;  porušitev objekta oziroma posek drevja,  uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje. tč. akti poveljnika Civilne zaščite določba 1 Odredba o evakuaciji prebivalstva. 61. člen 2 Sklep o določitvi vodje intervencije. 84. člen 9.4.5 Zakon o varstvu pred požarom /ZVPOz/ predpis Zakon o varstvu pred požarom /ZVPoz/* Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17-GZ tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 388 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 1 Sprejme program in načrt varstva pred požaro m. 14. člen 2 Glede na geografske, vremenske, urbanis tične ali druge 43. člen razmere lahko (z odlokom) predpiše posebne ukrepe varstva pred požarom za naselja ali naravno okolje ter razglaša povečano požarno ogroženost na delu ali območju celotne pokrajine. 3 V proračunu zagotovi sredstva za financ iranje požarne 57. člen varnosti. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Program in načrt varstva pred požarom. 14. člen 2 Odlok o posebnih ukrepih varstva pred požaro m za naselja ali 43. člen naravno okolje. 3 Proračun pokrajine. 57. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Obvešča javnost o dejavnostih in drugih zad evah varstva pred 12. člen požarom. 2 Organizira neobvezne oblike usposabljanja za varstvo pred 21. člen požarom. 3 V času povečane požarne ogroženosti in ob v elikih požarih v 44. člen naselju oziroma naravnem okolju daje opozorila, napotila ali prepovedi prebivalstva. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Vodi evidence s podatki o: 1. požarih in eksplo zijah pri njih ter 32. člen o nastali škodi; 2. usposobljenosti v pokrajini zaposlenih za varstvo pred požarom; 3. opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom, s katerimi razpolaga pokrajina oziroma so v objektih ali prostorih, ki jih uporabljajo organi pokrajine. POKRAJINE V SLOVENIJI 389 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9.4.6 Zakon o gasilstvu /ZGas/ predpis Zakon o gasilstvu /ZGas/* Uradni list RS, št. 113/05 – uradno , 23/19 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Zagotovi pogoje za delo pokrajinskih gasilskih zvez. 32.b člen 2 V proračunu zagotovi sredstva za stroške inter vencije gasilskih 43. člen enot, nastalih med intervencijo zunaj območja občine, za katero so ustanovljene, če je bila intervencija izvedena na podlagi pokrajinskega načrta zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve pokrajinskega poveljnika Civilne zaščite. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Proračun pokrajine. 43. člen tč. pristojnosti in naloge poveljnika Civilne zaščie določba 1 Odloči o aktiviranju gasilskih enot iz več občin. 36. člen 9.4.7 Zakon o varstvu pred utopitvami /ZVU/ predpis Zakon o varstvu pred utopitvami /ZVU/ Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Predpisuje posebne ukrepe za varstvo pred u topitvami, ki se 2. člen nanašajo na območje več občin ali cele pokrajine. Pokrajina usklajuje varstvo pred utopitvami med občinami na območju pokrajine. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Z odlokom predpiše posebne ukrepe za varstvo pred 2. člen utopitvami, ki se nanašajo na območje več občin ali cele 390 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) pokrajine. 9.5 Urejanje prostora 9.5.1 Zakon o urejanju prostora /ZureP-2/** 9.5.2 Zakon o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb /ZDOIONUS/ predpis Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb /ZDOINOUS/* Uradni list RS, št. 25/08 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Lahko poda pobudo geodetski upravi za določitev hišne 27. člen številke. 9.5.3 Zakon o vojnih grobiščih /ZVG/ predpis Zakon o vojnih grobiščih /ZVG/* Uradni list RS, št. 65/03, 72/09 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Upravlja z vojnimi grobišči na območju pokraj ine. 14. člen 2 Najmanj dvakrat letno posreduje ministrstvu u strezne podatke 14. člen iz registra vojnih grobišč. 3 Ureja vojna grobišča na območju pokrajine. 15. člen ** Pregled pristojnosti in nalog bo podan po pripravi osnutka zakona. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 391 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9.6 Geodetska dejavnost 9.6.1 Zakon o geodetski dejavnosti /ZGeoD-1/ predpis Zakon o geodetski dejavnosti /ZGeoD-1/* Uradni list RS, št. 77/10, 61/17 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Ustanovi organ lokalne geodetske službe, določi njeno 37. člen organizacijo in delovno področje. 2 Ustanovi skupni organ lokalne geodetske sl užbe ter določi 37. člen njegovo organizacijo in delovno področje. 3 V proračunu pokrajine zagotovi sredstva za izvajanje lokalne 37. člen geodetske službe. tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Predlaga način izvajanja lokalne geodetske slu žbe. 37. člen 2 Sklene pogodbo o izvajanju lokalne geod etske službe v 37. člen koncesiji. 3 Odda posamezna dela iz okvira lokalne g eodetske službe 37. člen geodetskemu podjetju kot javno službo. 4 Poveri vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje 37. člen katastragospodarske infrastrukture izvajalcu javne službe, ki upravlja z omrežji in objekti te gospodarske infrastrukture. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izvaja naloge lokalne geodetske službe. 37. člen 9.6.2 Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu /ZDGRS/ predpis Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu /ZDGRS/* Uradni list RS, št. 25/14, 61/17-ZAID * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 392 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Za posamezna območja lahko vodi topografsk e podatke. 11. člen 9.7 Javno obveščanje 9.7.1 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja /ZDIJZ/ predpis Zakon o dostopu do informacij javnega značaja /ZDIJZ/ Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18 podrejeni predpisi Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja Uradni list RS, št. 24/16 Pravilnik o objavah pogodb s področja javnega naročanja, koncesij in javno-zasebnih partnerstev Uradni list RS, št. 98/14 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V svetovni splet posreduje informacije javnega značaja. 10. člen 2 Z namenom zagotavljanja transparentn osti postopka 10. člen sprejemanja akta posreduje v svetovni splet osebno ime in naziv zunanjega strokovnjaka ali firmo in naslov pravne osebe, ki je sodelovala pri pripravi akta. 3 Na predlog predsednika pokrajine odloči o dostopu do 21. člen informacije javnega značaja ali ponovni uporabi. 4 Na podlagi okvirnega stroškovnika, ki ga predpiše vlada, 35. člen določi svoj stroškovnik za posredovanje prepisa, fotokopije ali 36. člen elektronskega zapisa zahtevane informacije in ga posreduje v katalog informacij javnega značaja. 5 Sprejme letno poročilo o izvajanju ZDIJZ. 32. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Odločba o dostopu do informacije javnega zn ačaja ali ponovni 21. člen POKRAJINE V SLOVENIJI 393 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) uporabi. 2 Pravilnik o stroških posredovanja in po novne uporabe 35. člen informacij javnega značaja v pokrajini 36. člen 3 Letno poročilo. 32. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Določi eno ali več oseb za posredovanje inf ormacij javnega 9. člen značaja. 2 V svetovni splet posreduje informacije javnega značaja. 10. člen 3 Na nacionalnem portalu, namenjenim obj avam o javnih 10.a člen naročilih objavi javno dostopne informacije iz pogodb s področja javnega naročanja, koncesij in javno-zasebnih partnerstev. 4 Izda odločbo o zavrnitvi dostopa do infor macije javnega 22. člen značaja. 5 Izda pisno odločbo o zahtevi za ponovno uporabo informacij 22. člen javnega značaja. 6 Sprejme letno poročilo o izvajanju Zakona o dostopu do 32. člen informacije javnega značaja. 7 S sklepom odloči o podaljšanju roka. 24. člen 8 Posreduje informacije javnega značaja. 22. člen tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Pooblastilo uradni osebi za posredovanje inf ormacij javnega 9. člen značaja. 2 Odločba o zavrnitvi dostopa do informacije jav nega značaja. 22. člen 3 Odločba o zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega 22. člen značaja. 4 Sklep o podaljšanju roka za posredovanje zahtevane 24. člen informacije. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Redno vzdržuje in na primeren način objavi k atalog informacij 8. člen javnega značaja, s katerimi razpolaga. 2 V svetovni splet posreduje informacije javnega značaja. 10. člen 394 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9.7.2 Zakon o medijih /ZMed/ predpis Zakon o medijih /ZMed/* Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 77/10-ZSFCJA, 87/11-ZAvMS, 47/12, 47/15-ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Določi odgovorno osebo za posredovanje infor macij za medije 45. člen in javno objavi njeno osebno ime, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte. 2 Po prejemu vprašanja odloči o posredov anju informacije 45. člen mediju. 9.7.2 Zakon o Radioteleviziji Slovenije /ZRTVS-1/ predpis Zakon o Radioteleviziji Slovenije /ZRTVS-1/* Uradni list RS, št. 96/05, 109/05-ZDavP, 105/06 – odl. US, 26/09-ZIPRS0809-B, 9/14 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Imenuje člana programskega sveta Radiotelev izije Slovenije. 17. člen 2 V proračunu pokrajine zagotovi sredstva za f inanciranje dela 30. člen regionalnih programov v deležu, ki se ne financira iz prispevka. tč. akti pokrajinskega sveta pokrajine določba 1 Sklep o imenovanju člana programskega sv eta Radiotelevizije 17. člen Slovenije. 2 Proračun pokrajine. 30. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 395 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9.8 Statistika 9.8.1 Zakon o državni statistiki /ZDSta/ predpis Zakon o državni statistiki /ZDSta/* Uradni list RS, št. 45/95, 9/01 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Posreduje podatke Statističnemu uradu RS. 3. člen 35. člen 9.9 Nevladne organizacije 9.9.1 Zakon o nevladnih organizacijah /ZNOrg/ predpis Zakon o nevladnih organizacijah /ZNOrg/* Uradni list RS, št. 21/18 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V merilih za pridobivanje sredstev iz pror ačuna pokrajine 16. člen lahko kot merilo upošteva status nevladne organizacije. 2 Načrtuje, financira in izvaja politike nevladnih organizacij. 25. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 V primeru suma, da obstaja razlog za o dvzem statusa 14. člen nevladne organizacije v javnem interesu nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za odvzem statusa organizacije v javnem interesu, in mu posreduje vse dokumente, ki jih ima v zvezi s tem. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 396 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 9.10 Humanitarna pomoč 9.10.1 Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije /ZMRSHP/ predpis Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije /ZMRSHP/* Uradni list RS, št. 30/18 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V proračunu lahko zagotovi sredstva za medn arodno razvojno 9. člen sodelovanje, katerega cilj je prispevati k odpravi revščine in zmanjšanju neenakosti ter pospeševanje trajnostnega razvoja v partnerskih državah. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Proračun pokrajine. 9. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Izvede javni razpis za sklenitev strateškega partnerstva za 10. člen uresničevanje posameznih dolgoročnih ciljev mednarodnega razvojnega partnerstva. 2 Z izbranim strateškim partnerjem sklene sporazum o 10. člen strateškem partnerstvu za uresničevanje posameznih dolgoročnih ciljev mednarodnega razvojnega partnerstva. 3 Lahko sklepa sporazume o strateških partnerskih z 10. člen mednarodnimi organizacijami in institucijami. 4 Po izvedenem postopku za dodeljevanje sreds tev za izvajanje 11. člen dvostranskega razvojnega sodelovanja sklene z izvajalcem 13. člen pogodbo o financiranju. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Javni razpis za sklenitev strateškega partnerstva za 10. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 397 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) uresničevanje posameznih dolgoročnih ciljev mednarodnega razvojnega partnerstva. 2 Sporazum o strateškem partnerstvu za uresničevanje 10. člen posameznih dolgoročnih ciljev mednarodnega razvojnega partnerstva. 3 Sporazumi o strateških partnerskih z mednarodnimi 10. člen organizacijami in institucijami. 4 Pogodba o financiranju. 11. člen 13. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Če pokrajina v skladu z ZMRSHP zagotav lja financiranje 15. člen mednarodnega razvojnega sodelovanja, mora nacionalnemu koordinatorju predložiti podatke o realizaciji sredstev po posameznih dejavnostih v dogovorjenih rokih, vendar najmanj enkrat na leto. 10 Delovno pravo, zdravstveno in socialno varstvo 10.1 Delovna razmerja 10.1.1 Zakon o preprečevanju dela na črno /ZPDC-1/ predpis Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno /ZPDZC-1/* Uradni list RS, št. 32/14, 47/15-ZZSDT, 43/19 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Za posameznika opravi priglasitev oz. opus titev osebnega 12. člen* dopolnilnega dela prek spletnega portala AJPES: * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 398 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 10.2 Varstvo pri delu 10.2.1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu /ZVZD-1/ predpis Zakon o varnosti in zdravju pri delu /ZVZD-1/* Uradni list RS, št. 43/11 tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnos t in zdravje pri 17. člen delu izdela in sprejme izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki. 2 Sprejme ukrepe za zagotovitev prve pomo či delavcem in 20. člen drugim navzočim osebam ter ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči. 3 Sprejme ukrepe za zagotovitev varstva pr ed požarom in 21. člen evakuacijo ter, kadar je to potrebno, ukrepe za sodelovanje z zunanjimi službami za varstvo pred požarom. 4 Na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevar nost za nasilje 23. člen tretjih oseb poskrbi za tako ureditev delovnega mesta in opremo, ki tveganje nasilja zmanjšata in ki omogočata dostop pomoči na ogroženo delovno mesto. 5 Sprejme ukrepe za preprečevanje, od pravljanje in 24. člen obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev 6 Za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem 28. člen varnosti pri delu izmed zaposlenih v pokrajinski upravi določi enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu. 7 Določi vrsto strokovne izobrazbe ter štev ilo strokovnih 28. člen delavcev za varnost pri delu. 8 Za opravljanje vseh ali posameznih nalog o rganiziranja in 28. člen zagotavljanja varnosti pri delu poveri zunanjim strokovnim službam, ki imajo dovoljenje za delo po ZVZD-1, kadar teh nalog ne more zagotoviti s svojimi strokovnimi delavci. 9 Načrtuje promocijo zdravja na delovnih mes tih v pokrajinski 32. člen upravi. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 399 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 10 Zagotovi, da zdravstvene ukrepe v zvezi z varnostjo in 33. člen zdravjem pri delu izvaja izvajalec medicine dela. 11 Zagotovi zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo 36. člen tveganjem za varnost in zdravje pri delu. 12 Obvešča in seznanja delavce pokrajinske upr ave o varnem in 37. člen zdravem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. 13 Zagotovi usposabljanje delavcev za varno opr avljanje dela ob 38. člen sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. 14 Preverja usposobljenost za varno delo na delov nem mestu. 38. člen 15 Inšpekciji dela prijavi vsako nezgodo pri d elu s smrtnim 41. člen izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Hrani vso dokumentacijo po ZVZD-1 in podza konskih aktih. 61. člen 10.3 Zdravstveno varstvo 10.3.1 Zakon o zdravstveni dejavnosti /ZZDej/ predpis Zakon o zdravstveni dejavnosti /ZZDej/* Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08-ZPac, 23/08, 58/08-ZZdr-E, 77/08-ZDZdr, 40/12-ZUJF, 14/13, 88/16-ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 Zagotavlja mrežo javne zdravstvene službe na sekundarni ravni 5. člen (specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost). 2. člen 2 Ustanovi bolnišnico. 16. člen 17. člen tč. akti pokrajinskega sveta določba * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 400 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 1 Odlok o mreži javne zdravstvene službe na sekundarni ravni 5. člen (specialistične ambulantne in bolnišnične dejavnosti). 2. člen 2 Odlok o ustanovitvi bolnišnice. 16. člen 17. člen 10.3.2 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju /ZZVZZ/ predpis Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju /ZZVZZ/* Uradni list RS, št. 72/06–UPB3, 114/06–ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10–ZUPJS, 87/11, 40/12–ZUJF, 21/13–ZUTD-A, 91/13, 99/13–ZUPJS-C, 99/13–ZSVarPre-C, 111/13-ZMEPIZ-1, 95/14–ZUJF-C, 47/15–ZZSDT, 61/17-ZUPŠ, 64/17-ZZDej-K, 36/19 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi zagotavlja pogoje 3. člen za uresničevanje zdravstvenega varstva na območju pokrajine. 2 V proračunu zagotovi sredstva za: 7.a člen  spremljanje in proučevanje zdravstvenega stanja in ravni zdravja prebivalstva, vključno z dejavniki, ki vplivajo na zdravje;  spremljanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti dela sistema zdravstvenega varstva s pripravo predlogov za izboljšanje stanja;  osveščanje, izobraževanje in vzpodbujanje posameznikov za zdrav način življenja;  uresničevanje programov za krepitev zdravja;  dejavnost javnega zdravja. 3 Ustanovi svet za zdravje pokrajine. 7.b člen tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Proračun pokrajine. 7.a člen 2 Odlok o ustanovitvi sveta za zdravje pokrajine. 7.b člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 401 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 10.3.3 Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog /ZPUPD/ predpis Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog /ZPUPD/* Uradni list RS, št. 98/99, 2/04-ZPNNVSM tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V proračunu pokrajine zagotovi sredstva za financiranje 16. člen dejavnosti nevladnih organizacij, ki izvajajo z nacionalnim 13. člen programom usklajene dejavnosti ter dopolnjujejo dejavnosti javne službe na področju preprečevanja in obravnave odvisnosti od prepovedanih drog. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Proračun pokrajine. 16. člen 13. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Zagotavlja koordinacijo delovanja lokalnih ak cijskih skupin. 6. člen 10.3.4 Zakon o omejevanju porabe alkohola /ZOPA/ predpis Zakon o omejevanju porabe alkohola /ZOPA/* Uradni list RS, št. 15/03, 27/17 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izda dovoljenje za prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač 12.b člen na javnih prireditvah. 2 Odvzame dovoljenje za prodajo oziroma ponudbo alkoholnih 12.d člen pijač na javnih prireditvah. * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 402 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 3 Vodi register dovoljenj. 12.e člen tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Dovoljenje za prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač na 12.b člen javnih prireditvah. 2 Odločba o odvzemu dovoljenja za prodajo oziroma ponudbo 12.d člen alkoholnih pijač na javnih prireditvah. 10.4 Vojni veterani in invalidi 10.4.1 Zakon o vojnih veteranih /ZVV/ predpis Zakon o vojnih veteranih /ZVV/* Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06-ZDru-1, 101/06 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 32/14, 21/18-ZNOrg tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Odloča o pravicah po ZVV na prvi stopnji. 22. člen 2 Izda odločbo o zavrnitvi vpisa v evidenco vojnih veteranov. 26. člen tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o zavrnitvi vpisa v evidenco vojnih veteranov. 26. člen 10.4.2 Zakon o vojnih invalidih /ZVojI/ predpis Zakon o vojnih invalidih /ZVojI/* Uradni list RS, št. 63/95, 2/97 – odl. US, 19/97, 21/97 – popr., 75/97, 11/06 – odl. US, 61/06-ZDru-1, 114/06-ZUTPG, 40/12-ZUJF, 19/14, 21/18-ZNOrg tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izplačniku nadomestila plače nadomesti razliko med 100% 29. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 403 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) osnove za nadomestilo in nadomestilom plače, določenim s splošnimi akti delodajalca in ustrezno kolektivno pogodbo. 2 Prevozniku poravna popust na redno ceno vožnje vojnega 53. člen invalida z vlakom ali avtobusom. 3 Odloča o pravicah po ZVojI na prvi stopnji. 89. člen 4 Vodi zbirke podatkov. 113. člen 10.5 Invalidi 10.5.1 Zakon o izenačevanju možnosti invalidov /ZIMI/ predpis Zakon o izenačevanju enakih možnosti invalidov /ZIMI/* Uradni list RS, št. 94/10, 50/14, 32/17 tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Odloči o pravici do tehničnega pripomočka. 19. člen 2 Upravičencu izda vrednotnico za nab avo tehničnega 19.a člen pripomočka. 3 Na podlagi načrta prilagoditve vozila izda od ločbo, s katero 22. člen odloči o odobritvi plačila stroškov prilagoditve vozila. 4 Upravičencu izda vrednotnico za prilagoditev v ozila 22. člen 5 Na podlagi izvedenskega mnenja o uprav ičenosti do psa 22.f člen pomočnika izda odločbo, s katero odloči o odobritvi šolanja psa pomočnika. 6 Upravičencu izda vrednotnico za plačilo šolanja psa 22.g člen pomočnika. 7 Upravičencu izda EU invalidsko kartico ugodn osti. 22.j člen 8 V primeru zavrnitve izdaje EU invalidske k artice ugodnosti 22.j člen izda odločbo. 9 Vodi evidenco odobrenih tehničnih pripomočk ov, prilagoditve 32. člen vozila, psa pomočnika in invalidske kartice ugodnosti. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Odločba o pravici do tehničnega pripomočka. 19. člen 2 Vrednotnica za nabavo tehničnega pripomočka. 19.a člen 3 Odločba o odobritvi plačila stroškov prilagodit ve vozila. 22. člen 4 Vrednotnica za prilagoditev vozila 22. člen 5 Odločba o odobritvi šolanja psa pomočnika. 22.f člen 404 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 6 Vrednotnica za plačilo šolanja psa pomočnika. 22.g člen 7 EU invalidska kartica ugodnosti. 22.j člen 8 Odločba o zavrnitvi izdaje EU invalidske kar tice ugodnosti. 22.j člen 10.6 Socialno varstvo 10.6.1 Zakon o socialnem varstvu /ZSV/ predpis Zakon o socialnem varstvu /ZSV/* Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 61/10-ZSVarPre, 62/10-ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V proračunu zagotovi sredstva za financir anje pravic do 18.a člen družinskega pomočnika. 2 Zagotovi izvrševanje javne službe na podr očju socialnega 42. člen varstva za naslednje storitve: 43. člen  socialno preventivo,  prvo socialno pomoč,  osebno pomoč,  podporo žrtvam kaznivih dejanj,  pomoč družini za dom in na domu,  institucionalnega varstva razen institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju in institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov, prikrajšanih za normalno družinsko življenje,  vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji. 3 Sprejme odlok o opravljanju javne služb e na področju 43. člen socialnega varstva. 4 S koncesijskim aktom v skladu z nacional nim programom 45. člen socialnega varstva določi vrsto in obseg storitev. 5 Ustanavlja javne socialnovarstvene zavode, in sicer: center za 48.a člen socialno delo, dom za starejše, posebni socialno varstveni zavod za odrasle duševno in telesno prizadete osebe, varstveno * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. POKRAJINE V SLOVENIJI 405 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) delovni center in druge socialno varstvene zavode iz 59. člena ZSV. 6 Daje soglasje k imenovanju/razrešitvi dir ektorja javnega 56. člen socialnovarstvenega zavoda . 7 V proračunu zagotovi sredstva za financiranje 97. člen socialnovarstvenih dejavnosti, in sicer: 98.a člen  usposabljanje in delo pod posebnimi pogoji;  socialna preventiva;  prva socialna pomoč;  osebna pomoč:  pomoč družini za dom;  pravice družinskega pomočnika;  izvajanje javnih pooblastil;  institucionalno varstvo odraslih duševno in telesno prizadetih oseb ter starejših oseb, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila;  pomoč družini na domu, najmanj 50 odstotkov celotnih stroškov storitve in v višini, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila;  investicije v socialnovarstvene zavode, razen v socialnovarstvene zavode za usposabljanje;  javni socialnovarstveni programi, razen tistih, ki so financirani iz proračuna Republike Slovenije;  razvojni in eksperimentalni programi, pomembni za pokrajino in sodelovanje z nevladnimi organizacijami. 8 Določi dodatne oprostitve pri plačilu stroško v za pomoč na 100. a člen domu in pri plačilu storitev v zavodih za odrasle. 9 Da soglasje k cenam storitev, ki jih določi svet zavoda. 101. člen tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Proračun pokrajine. 18.a člen 97. člen 98.a člen 2 Odlok o opravljanju javne službe na podr očju socialnega 43. člen varstva. 3 Koncesijskim akt. 45. člen 4 Odlok o ustanovitvi socialnovarstvenega zavod a. 48.a člen 5 Sklep o soglasju k imenovanju/razrešitvi dir ektorja javnega 56. člen 406 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) socialnovarstvenega zavoda . 6 Sklep o dodatnih oprostitvah pri plačilu strošk ov za pomoč na 100. a člen domu in pri plačilu storitev v zavodih za odrasle. 7 Sklep o soglasju k cenam storitev, ki jih določi svet zavoda. 101. člen tč. pristojnosti in naloge predsednika pokrajine določba 1 Objavi javni razpis za podelitev koncesije na področju 44. člen socialnega varstva. 46. člen 2 Sklene pogodbo o koncesiji z izbranim koncesionarjem. 47.e člen 47. e člen 3 Lahko imenuje/razreši predsednika pokrajine. 56. člen 4 Pristojnemu Centru za socialno delo poda zahtevo za prepoved 100. b člen odtujitve ali obremenitve nepremičnine, katere lastniku 100. c člen pokrajina:  plačuje storitve institucionalnega varstva oz.  financira pomoč družini na domu. tč. akti predsednika pokrajine določba 1 Javni razpis za podelitev koncesije na podr očju socialnega 44. člen varstva. 46. člen 2 Pogodba o koncesiji z izbranim koncesionarjem. 47.e člen 47. e člen 3 Sklep o imenovanju/razrešitvi predsednika pokrajine. 56. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Imenuje tričlansko komisijo za podelitev konce sije. 47. člen 2 Z odločbo podeli koncesijo za opravljanje javn e službe. 47. c člen 3 Z odločbo odvzame koncesijo za opravljanje j avne službe. 47. l člen 4 Razveljavi odločbo o podelitvi koncesije z izdajo odločbe o 47. i člen prenosu koncesije. 5 Vodi register o podeljenih koncesijah. 47. f člen 6 Odloči o oprostitvi pri plačilu stroškov za po moč na domu in 100. a člen pri plačilu storitev v zavodih za odrasle, kadar pokrajinski svet določi dodatne oprostitve. tč. akti pokrajinske uprave določba 1 Sklep o imenovanju tričlanske komisije za pod elitev koncesije. 47. člen 2 Odločba o podelitvi koncesije za opravljanje j avne službe. 47. c člen POKRAJINE V SLOVENIJI 407 (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Pristojnosti in naloge pokrajin (osnutek) 3 Odločba o odvzemu koncesije za opravljanje javne službe. 47. l člen 4 Odločba o podelitvi koncesije z izdajo odl očbe o prenosu 47. i člen koncesije. 5 Odločba o oprostitvi pri plačilu stroškov za po moč na domu in 100. a člen pri plačilu storitev v zavodih za odrasle, kadar pokrajinski svet določi dodatne oprostitve. 10.6.2 Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti /ZIRD/ predpis Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti /ZIRD/* Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06-ZUTPG, 96/12-ZPIZ-2, 109/12, 22/19 tč. pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta določba 1 V proračunu pokrajine zagotovi sredstva za iz vajanje rejniške 4. člen dejavnosti. 2 V proračunu pokrajine zagotovi sredstva za usposabljanje 12. člen kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti. 3 V proračunu pokrajine zagotovi sredstva za usposabljanje 28. člen rejnikov. 4 V proračunu zagotovi sredstva za plačila prispevkov za 50. člen socialno varnost rejnikom. tč. akti pokrajinskega sveta določba 1 Proračun pokrajine. 4. člen 12. člen 28. člen 50. člen tč. pristojnosti in naloge pokrajinske uprave določba 1 Izplačuje rejnine za rejence na območju pokraj ine. 60. člen * Predlog sprememb in dopolnitev zakona je dostopen na spletni strani www.pokrajine.si/pristojnosti-pokrajin. 408 POKRAJINE V SLOVENIJI (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž.J. Oplotnik & G. Trpin Prenos nalog v pristojnost pokrajin S 1. marcem 2024 se bodo v pristojnost pokrajin prenesle oziroma določile naloge z naslednjimi (sistemskimi in področnimi) zakoni (oz. spremembami in dopolnitvami naslednjih zakonov): 1 Državna ureditev Republike Slovenije 1.1 Ustavna ureditev 1.1.1 Splošni državni akti, simboli in prazniki 1.1.1.1 Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter slovenski narodni zastavi /ZGZH/ 1.1.1.2 Zakon o javni rabi slovenščine /ZJRS/ 1.1.1.3 Zakon o odlikovanjih Republike Slovenije /ZOdl/ 1.1.1.4 Zakon o odlikovanju častni znak Republike Slovenije /ZOdlZS/ 1.1.1.5 Zakon o referendumu in ljudski iniciativi /ZRLI/ 1.1.2 Človekove pravice in temeljne svoboščine 1.1.2.1 Zakon o mednarodni zaščiti /ZMZ-1/ 1.1.2.2 Zakon o varstvu pred diskriminacijo /Zvar D/ 1.1.2.3 Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji /ZRomS-1/ 1.1.2.4 Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih /ZSNS/ 1.1.2.5 Zakon o varuhu človekovih pravic /ZVarCP/ 1.1.2.6 Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj meja /ZORSSZNM/ 1.1.2.7 Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb /ZZZRO/ 1.1.3 Ustavnost in zakonitost 1.1.3.1 Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije /ZUL/ 1.2 Organi Republike Slovenije 1.2.1 Državni zbor 1.2.1.1 Zakon o volitvah v državni zbor /ZVDZ/ 1.2.2 Državni svet 1.2.2.1 Zakon o državnem svetu /ZDSve/ 1.2.3 Uprava 1.2.3.1 Zakon o državni upravi /ZDU-1/ 1.2.3.2 Zakon o javnih uslužbencih /ZJU/ 410 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S.Drobne, B. Holcman,Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Prenos nalog v pristojnost pokrajin 1.2.3.3 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju /ZSPJS/ 1.2.3.4 Zakon o javnih agencijah /ZJA/ 1.2.3.5 Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije /ZIntPK/ 1.2.4 Ustavno sodišče 1.2.4.1 Zakon o ustavnem sodišču /ZUstS/ 1.2.5 Računsko sodišče 1.2.5.1 Zakon o računskem sodišču /ZRacS-1/ 1.2.6 Notranje zadeve 1.2.6.1 Zakon o nalogah in pooblastilih policije /ZNPPol/ 1.2.6.2 Zakon o tajnih podatkih /ZTP/ 1.2.6.3 Zakon o organiziranosti in delu policije /ZODPol/ 1.2.7 Obramba 1.2.7.1 Zakon o obrambi /ZObr/ 1.2.8 Lokalna samouprava 1.2.8.1 Zakon o pokrajinah /ZPok/ 1.2.8.2 Zakon o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/ 2 Pravosodje 2.1 Državno tožilstvo in državno odvetništvo 2.1.1 Zakon o državnem tožilstvu /ZDT-1/ 2.1.2 Zakon o državnem odvetništvu /ZDOdv/ 2.2 Odvetništvo in notariat 2.2.1 Zakon o notariatu /ZN/ 2.3 Upravni spor 2.3.1 Zakon o upravnem sporu /ZUS-1/ 2.4 Izvršba in zavarovanje 2.4.1 Zakon o izvršbi in zavarovanju /ZIZ/ 2.5 Nepravdni postopek 2.5.1 Zakon o nepravdnem postopku /ZNP-1/ POKRAJINE V SLOVENIJI 411 (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Prenos nalog v pristojnost pokrajin 3 Upravno pravo 3.1 Osebna stanja, prebivalstvo, državljanstvo, tujci 3.1.1 Zakon o državljanstvu Republike Slovenije /ZDRS/ 3.1.2 Zakon o prijavi prebivališča /ZPPreb-1/ 3.1.3 Zakon o osebni izkaznici /ZOIzk-1/ 3.1.4 Zakon o tujcih /Ztuj-2/ 3.1.5 Zakon o matičnem registru /ZMatR/ 3.1.6 Zakon o osebnem imenu /ZOI-1/ 3.1.7 Zakon o potnih listinah /ZPLD-1/ 3.1.8 Zakon o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/ 3.1.9 Zakon o evidenci volilne pravice /ZEVP-2/ 3.1.10 Zakon o nazoru državne meje /ZNDM-2/ 3.2 Politične stranke, društva, verske skupnosti 3.2.1 Zakon o mladinskih svetih /ZMS/ 3.2.2 Zakon o političnih strankah /ZpolS/ 3.2.3 Zakon o ustanovah /ZU/ 3.2.4 Zakon o volilni in referendumski kampanji /ZVRK/ 3.2.5 Zakon o društvih /Zdru-1/ 3.2.6 Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju /ZJIMS/ 3.2.7 Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/ 3.3 Javni shodi, prireditve 3.3.1 Zakon o javnih zbiranjih /ZJZ/ 3.4 Orožje, eksplozivi in pirotehnični izdelki 3.4.1 Zakon o orožju /ZOro-1/ 3.4.2 Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih /ZEPI/ 3.5 Inšpekcije 3.5.1 Zakon o inšpekcijskem nadzoru /ZIN/ 3.5.2 Zakon o tržni inšpekciji /ZTI/ 3.6 Upravni postopek in upravni spor 3.6.1 Zakon o splošnem upravnem postopku /ZUP/ 3.6.2 Zakon o upravnih taksah /ZUT/ 4 Civilno pravo 4.1 Splošni predpisi 4.1.2 Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih /ZPSPP/ 412 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S.Drobne, B. Holcman,Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Prenos nalog v pristojnost pokrajin 4.2 Družinsko pravo 4.2.1 Zakon o preprečevanju nasilja v družini /ZPND/ 4.2.2 Družinski zakonik /DZ/ 5 Kazensko pravo 5.1 Kazenski postopek 5.1.1 Zakon o zaščiti prič /ZZPrič/ 5.2 Izvrševanje kazenskih sankcij 5.2.1 Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij /ZIKS-1/ 5.2.2 Zakon o pomilostitvi /Zpom/ 5.2.3 Zakon o probaciji /ZProb/ 5.3 Prekrški 5.3.1 Zakon o prekrških /ZP-1/ 6 Gospodarskopravna ureditev 6.1 Družbe, podjetja, zadruge, skladi 6.1.1 Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ 6.1.2 Zakon o javnih skladih /ZJS-1/ 6.1.3 Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja /ZSRR-2/ 6.1.4 Zakon o socialnem podjetništvu /ZsocP/ 6.1.5 Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah /ZNKP/ 6.3 Finančni predpisi 6.3.1 Računovodstvo in revizija 6.3.1.1 Zakon o računovodstvu /ZR/ 6.3.2 Plačilni promet 6.3.2.1 Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike /ZOPSPU-1/ 6.3.2.2 Zakon o plačilnih storitvah, izdajanju elektronskega denarja in plačilnih sistemih /ZPlaSSIED/ 6.3.3 Varstvo konkurence 6.3.3.1 Zakon o kontroli cen /ZKC/ 6.3.3.2 Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence /ZPomK-1/ POKRAJINE V SLOVENIJI 413 (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Prenos nalog v pristojnost pokrajin 7 Javne finance 7.1 Splošni predpisi 7.1.1 Zakon o javnih financah /ZJF/ 7.1.2 Zakon o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ 7.1.3 Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti /ZPFOLERD-1/ 7.1.4 Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS-1/ 7.2 Javni odhodki 7.2.1 Financiranje države in samoupravnih lokalnih skupnosti 7.2.1.1 Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ 7.2.2 Javno naročanje 7.2.2.1 Zakon o javnem naročanju /ZJN-3/ 7.2.2.2 Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja /ZPVPJN/ 8 Gospodarske dejavnosti 8.1 Podjetništvo 8.1.1 Zakon o poslovnem registru Slovenije /ZPRS-1/ 8.4 Gradbeništvo 8.4.1 Gradbeni zakon /GZ-1/ 8.5 Promet in zveze 8.5.2 Zakon o motornih vozilih /ZMV/ 8.5.6 Zakon o voznikih /ZVoz/ 8.5.8 Zakon o dajatvah na motorna vozila /ZDajMV/ 8.7 Gostinstvo in turizem 8.7.1 Zakon o spodbujanju razvoja turizma /ZSRT-1/ 8.8 Investicije 8.8.1 Zakon o spodbujanju investicij /ZSInv/ 9 Negospodarske dejavnosti 9.1 Splošni predpisi 9.1.1 Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika /ZUSZJ/ 414 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S.Drobne, B. Holcman,Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Prenos nalog v pristojnost pokrajin 9.1.2 Zakon o zavodih /ZZ/ 9.1.3 Zakon o prostovoljstvu /ZPros/ 9.4 Narava in okolje 9.4.3 Zakon o vodah /ZV-1/ 9.4.4 Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVND/ 9.7 Javno obveščanje 9.7.1 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja /ZDIJZ/ 9.7.2 Zakon o medijih /Zmed/ 9.8 Statistika 9.8.1 Zakon o državni statistiki /ZDSta/ 10 Delovno pravo, zdravstveno in socialno varstvo 10.1 Delovna razmerja 10.1.1 Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno /ZPDZC-1/ 10.2 Varstvo pri delu 10.2.1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu /ZVZD-1/ 10.4 Vojni veterani in invalidi 10.4.1 Zakon o vojnih veteranih /ZVV/ 10.4.2 Zakon o vojnih invalidih /ZVojI/ 10.5 Invalidi 10.5.1 Zakon o izenačevanju možnosti invalidov /ZIMI/ V obdobju od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2029 se bodo v pristojnost pokrajin postopno prenesle naloge določene z naslednjimi zakoni: 4 Civilno pravo 4.1 Splošni predpisi 4.1.1 Stanovanjski zakon /SZ-1/ 8 Gospodarske dejavnosti 8.2 Energetika 8.2.1 Energetski zakon /EZ-1/ POKRAJINE V SLOVENIJI 415 (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Prenos nalog v pristojnost pokrajin 8.3 Rudarstvo 8.3.1 Zakon o rudarstvu /ZRud-1/ 8.5 Promet in zveze 8.5.1 Zakon o prevozih v cestnem prometu /ZPCP-2/ 8.5.3 Zakon o cestah /Zces-1/ 8.5.4 Zakon o letalstvu /Zlet/ 8.5.5 Zakon o pravilih cestnega prometa /ZPrCP/ 8.5.7 Zakon o plovbi po celinskih vodah /ZPCV/ 8.6 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, lov 8.6.1 Zakon o divjadi in lovstvu /ZDLov-1/ 8.6.2 Zakon o gozdovih /ZG/ 8.6.3 Zakon o zaščiti živali /ZZŽiv/ 8.6.4 Zakon o kmetijstvu /Zkme-1/ 8.6.5 Zakon o kmetijskih zemljiščih /ZKZ/ 8.6.6 Zakon o dedovanju kmetiskih gospodarstev /ZDKG/ 8.6.7 Zakon o agrarnih skupnostih /ZAgrS/ 8.6.8 Zakon o sladkovodnem ribištvu /ZSRib/ 8.6.9 Zakon o morskem ribištvu /ZMR-2/ 8.6.10 Zakon o živinoreji /ZŽiv/ 8.6.11 Zakon o vinu /ZVin/ 8.6.12 Zakon o kmetijsko gozdarski zbornici /ZKGZ/ 9 Negospodarske dejavnosti 9.2 Vzgoja, izobraževanje in šport 9.2.1 Zakon o izobraževanju odraslih /ZIO/ 9.2.2 Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/ 9.2.3 Zakon o gimnazijah /ZGim/ 9.2.4 Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju /ZPSI-1/ 9.2.5 Zakon o višjem storkovnem izobraževanju ZVSI/ 9.2.6 Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti /ZRRD/ 9.2.7 Zakon o visokem šolstvu /ZVisS/ 9.2.8 Zakon o športu /ZSpo/ 9.3 Kultura in umetnost 9.3.1 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo /ZUJIK/ 9.3.2 Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih /ZVDAGA/ 9.3.3 Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD/ 9.3.4 Zakon o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti /ZJSKD/ 9.3.5 Zakon o knjižničarstvu /ZKnj-1/ 416 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlogi pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S.Drobne, B. Holcman,Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Prenos nalog v pristojnost pokrajin 9.4 Narava in okolje 9.5.1 Zakon o ohranjanju narave /ZON/ 9.5.2 Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ 9.5.5 Zakon o varstvu pred požarom /ZVPoz/ 9.5.6 Zakon o gasilstvu /ZGas/ 9.5.7 Zakon o varstvu pred utopitvami /ZVU/ 9.5 Urejanje prostora 9.5.1 Zakon o urejanju prostora /ZUreP-2/ 9.5.2 Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb /ZDOIONUS/ 9.5.3 Zakon o vojnih grobiščih /ZVG/ 9.6 Geodetska dejavnost 9.6.1 Zakon o geodetski dejavnosti /ZGeoD-1/ 9.6.2 Zakon o državnem geodetskem referenčnem sistemu /ZDGRS/ 9.7 Javno obveščanje 9.7.3 Zakon o Radioteleviziji Slovenije /ZRTVS-1/ 9.8 Nevladne organizacije 9.8.1 Zakon o nevldadnih organizacijah /ZNOrg/ 9.10 Humanitarna pomoč 9.10.1 Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije /ZMRSHP/ 10 Delovno pravo, zdravstveno in socialno varstvo 10.3. Zdravstveno varstvo 10.3.1 Zakon o zdravstveni dejavnosti /ZZDej/ 10.3.2 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju /ZZVZZ/ 10.3.3 Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog /ZPUPD/ 10.3.4 Zakon o omejevanju uporabe alkohola /ZOPA/ 10.6 Socialno varstvo 10.6.1 Zakon o socialnem varstvu /ZSV/ 10.6.2 Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti /ZIRD/ POKRAJINE V SLOVENIJI (predlog pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) 1 Uvod Za decentralizacijo kot splošni pojem je značilno prenašanje nalog z države na druge organizacije, ki niso sestavni del državne uprave, ampak so sorazmerno samostojne. V pravni teoriji se govori o decentralizaciji s pomočjo samouprave. Samouprava v širšem smislu pomeni, da neki krog interesentov sam upravlja s svojimi nalogami. Samouprava je v tem, da se nek krog poslov opravlja po ljudeh tiste organizacije, ki je na teh poslih neposredno zainteresirana, ne pa od centralne vlade ali od njej podrejene uprave (Pitamic, 1996). Ideja in pravna podlaga decentralizacije je utemeljena na enotnosti celotne sfere oblasti, ki jo predstavljajo centralni državni organi. Država pa lahko del te oblasti oziroma del javnih nalog, in sicer naloge lokalnega (regionalnega) pomena, izroča lokalnim skupnostim, ki naj te naloge opravljajo načeloma samostojno, s svojimi organi, s svojimi sredstvi, vendar pod nadzorstvom centralnih državnih oblasti. Te naloge so lastne oziroma samoupravne naloge lokalnih skupnosti. Na lokalne skupnosti pa se prenašajo naloge izvajanja lokalnih javnih služb, ki jih morajo lokalne skupnosti izvajati samostojno in s svojimi sredstvi. Drugi krog nalog pa je tisti, ki jih država naloži lokalnim skupnostim, da jih opravljajo zanjo; to so prenesene naloge, ki jih izvajajo organi lokalnih skupnosti. Pri opravljanju teh nalog nastopajo organi lokalnih skupnosti kot nekakšna podaljšana roka državnih organov, vendar pa delujejo pri tem bolj samostojno kot državni organi (Šmidovnik, 1995). Zmožnost izvajanja decentraliziranih nalog je precej bolj odvisna od dejanskih kot pa normativnih danosti posamezne lokalne skupnosti. Res je, da se lokalne skupnosti osnujejo na normativni podlagi, pa vendar ustanavljanje ožjih lokalnih skupnosti večinoma ne sledi načelom racionalnosti. Zato moramo ob vprašanju zmožnosti izvajanja javnih storitev na lokalni ravni odpreti tudi razpravo o finančnih sredstvih, ki se namenjajo lokalnim skupnostim za izvajanje navedenih nalog. Če izhajamo iz tega, je tako nujna razprava o tako imenovani fiskalni decentralizaciji, ki je v svetu poznana tudi pod pojmom fiskalni federalizem (Oates, 1972). Teorija pravi, da je osnovni namen oblikovanja decentraliziranih enot doseganje večjih narodnogospodarskih koristi, kot bi bile dosežene, če decentralizacije ne bi bilo. Osnovno raven države se zato razdeli na več nižjih ravni, ki namesto nje opravljajo, po navadi z ustavo in zakoni, določene naloge v javnem interesu. V grobem bi lahko rekli, da je naloga države skrb za makroekonomsko stabilizacijo, nacionalno varnost in prerazdeljevanje dohodka, nižje ravni države (decentralizirane enote) pa prevzemajo tiste naloge, ki jih država zaradi svoje narave ne zmore dovolj učinkovito opravljati. Pri 418 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlog pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) tem mislimo predvsem na dobavo tistih javnih dobrin, katerih poraba je tudi sicer omejena na meje decentralizirane enote (Brezovnik & Oplotnik, 2003). Glavni dejavnik doseganja višjih stopenj narodnogospodarskih koristi z decentralizacijo je v tem, da se s pomočjo oblikovanja decentraliziranih enot bolj približamo dejanskim potrebam okolja, saj je centralizirana raven upravljanja zaradi informacijske asimetrije v podrejenem položaju glede na posamezne decentralizirane ravni (če ob tem zanemarimo še dodatne dejavnike, kot so na primer politični ali ustavni). Empirične analize so pokazale, da se potreba po decentraliziranih enotah veča z demografsko, geografsko, kulturno in ekonomsko raznolikostjo okolja, povpraševanje po lokalnih dobrinah in storitvah pa je cenovno močno neelastično. Temelje fiskalne decentraliziranosti je na primer že leta 1956 postavil Tiebout s svojim znanim modelom, ki je danes znan kot Tieboutov model. Tiebout tako pravi, da bodo v primeru velike mobilnosti gospodinjstev ta »volila z nogami«, kar pomeni, da bodo družine oziroma posamezniki za svoje bivanje izbrali tisto okolje, ki se bo glede na davke in ponudbo javnih dobrin (proizvodov in storitev, ki se zagotavljajo z izvajanjem dejavnosti javnih služb) najbolje prilegalo njihovim osebnim »okusom«. Kljub temu pa ne moremo trditi, da ob popolni odsotnosti mobilnosti decentralizacija ne prinaša neto povečanja skupnih koristi. Tako na primer tako imenovani Samuelsonov pogoj izenačevanja vsote mejnih stopenj substitucij in mejnih stroškov pravi, da te variirajo od ene do druge jurisdikcije (na primer stopnja čistoče vode ali zraka v mestu je zagotovo drugačna od tiste na podeželju) (Tiebout, 1956). Decentralizirane fiskalne enote seveda nujno potrebujejo svoje lastne, specifične fiskalne instrumente. Tu se pojavlja vprašanje » pravilne vertikalne javnofinančne (davčne) strukture «. Napačna vertikalna javnofinančna (davčna) struktura ima namreč resne posledice za optimalno porazdelitev proizvodnih virov in povzroča motnje v delovanju ekonomskega sistema (McLure, 1983). Vrnimo se še na teoretična izhodišča, ki se nanašajo na meje in velikost decentraliziranih fiskalnih enot oziroma območij, med katerimi je treba poiskati ravnotežje med internalizacijo prelivajočih se koristi (oziroma stroškov) in upoštevanjem lokalnih specifičnosti (demografskih, geografskih, kulturnih in ekonomskih). Tako je smiselno oblikovati nekaj ravni enot, na primer:  zaokrožena območja, ki obsegajo mestna središča, v katerih poteka večina ekonomske dinamike, in predmestja, v katerih živijo ustvarjalci te ekonomske dinamike;  zaokrožena območja, ki obsegajo geografsko zaključene celote, kot so na primer naravni rezervati, visokogorske kmetije, gozdovi in drugi naravni viri;  raven manjših lokalnih skupnosti, ki svojim prebivalcem omogočajo oblikovati njim lastne skupine potreb, ki jih nato skozi obstoj lokalne skupnosti tudi zadovoljujejo (Oates, 1999). POKRAJINE V SLOVENIJI 419 (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) Poleg pozitivnih strani decentralizacije obstajajo tudi negativne strani drobljenja večjega območja na manjše decentralizirane enote. Med temi tako imenovanimi pastmi decentralizacije lahko navedemo:  decentralizacija in prevelika regulacija,  decentralizacija in drobljenje internega trga,  decentralizacija in korupcija,  decentralizacija in ustrezna struktura virov ter nalog nižjih ravni oblasti,  decentralizacija in makroekonomska koordinacija ter  decentralizacija in (ne)transparentnost (Tanzi, 2001). Da bi dosegli osnovni namen fiskalne decentralizacije, mora biti izpolnjenih nekaj pogojev. Eden glavnih je nedvomno ta, da je decentralizirana enota avtonomna na področju financiranja. To pomeni, da ima na voljo dovolj raznoliko paleto finančnih virov, s katerimi lahko pokriva stroške, ki nastajajo ob dobavi dogovorjenih javnih dobrin svojim prebivalcem. Osnovni finančni viri so tako:  lastni davki, ki jih predpisuje decentralizirana enota sama oziroma so bili predpisani z zakonom in jih uporabljajo vse decentralizirane enote;  davčni viri, ki si jih decentralizirana enota deli z državo (t.i. odstopljeni davki);  nedavčni prihodki različnih oblik (takse, pristojbine, subvencije, drugi lastni prihodki); in  zadolževanje (Brezovnik & Oplotnik, 2003). Pri oblikovanju ustrezne vertikalne javno finančne strukture je zato zelo pomembno, da se upoštevajo značilnosti lokalne skupnosti, ki so konec koncev tudi davčna baza in pogojujejo višino zbranih sredstev. Ob tem je pomembno, da ima lokalna skupnost v enem delu tudi možnost predpisovanja tako imenovanih lastnih davkov, ki jih oblikuje prav na podlagi informacij, ki jih ima o svojih prebivalcih, njihovem premoženju, moralnih vrednotah, ekonomski moči, navadah in predvsem potrebah. S tem se interna finančna konstrukcija decentralizirane enote lažje zapre, uresniči se načelo njene avtonomnosti in doseže učinek povečane narodnogospodarske koristi (Brezovnik & Oplotnik, 2003). Odgovornost za stabilnost je primarno dodeljena centralni oblasti, deloma tudi zaradi problemov, ki bi nastali v primeru neodvisnosti lokalnih oblasti nad lokalnimi finančnimi viri. Čeprav se mednarodno makroekonomsko okolje spreminja v smeri fiskalne decentralizacije in čeprav imajo decentralizirane lokalne skupnosti v industrijsko razvitih državah pomembno vlogo pri stabilizaciji, je očitno, da je stabilizacijska funkcija v državah v razvoju funkcija centralne oblasti. Ob tem je pomembno omeniti, da je vloga lokalnih skupnosti pri stabilizacijski funkciji v državah v razvoju minimalna. Še več, lokalne skupnosti so pogosto visoko finančno odvisne od centralne oblasti celo v razmeroma decentraliziranih sistemih. Poleg tega pa so v državah v razvoju posebej problematični finančni (davčni) viri lokalnih skupnosti, ki večinoma ne temeljijo na stabilnih davčnih osnovah, kot je na primer premoženje, temveč na virih, ki so odvisni od ekonomskih aktivnosti v lokalni skupnosti, kot so na 420 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlog pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) primer kmetijstva in gospodarstva. Po omenjeni teoriji o fiskalni decentralizaciji je odgovornost za distribucijo, enako kot odgovornost za stabilnost, primarno dodeljena centralni oblasti. To primarno odgovornost centralne oblasti pa lahko opravičimo z naslednjim:  samo centralna oblast je v položaju, da lahko prerazporeja finančna sredstva od bogatejših na revnejše lokalne skupnosti;  različni programi redistribucije finančnih sredstev med lokalnimi skupnostmi lahko ustvarjajo več problemov ob pogoju, da so produktivni faktorji visoko mobilni. To pomeni, da se lahko rezidenti in gospodarski subjekti selijo iz revnejših lokalnih skupnosti v bogatejše; lokalne skupnosti stremijo k zbiranju javnih prihodkov po virih, ki so progresivni in enostavni (Smoke, 2001). Vloga decentraliziranih lokalnih skupnosti pri funkciji delitve javnofinančnih sredstev (alokacijska funkcija) je precejšnja predvsem, ker ni mogoče poenotiti javnih storitev v vseh lokalnih skupnostih v posamezni državi. Splošno blaginjo v lokalni skupnosti je mogoče doseči le z ustrezno decentralizacijo, saj lahko rezidenti posamezne lokalne skupnosti sami izbirajo med javnimi dobrinami ter finančnimi viri za kritje javnih izdatkov. V primeru enotne ponudbe javnih dobrin se odločitve o kakovosti in učinkovitosti ponudbe sprejemajo na centralni ravni. Tak sistem pa ni približan prebivalstvu, ki živi na območju posamezne lokalne skupnosti. Prav zato je decentralizacija nujna, ne le zaradi razlik v ponudbi, ampak tudi, ker se odločitve o potrošnji javnih sredstev vežejo na dejanski vir stroškov. Če obstaja v posamezni državi več decentraliziranih lokalnih skupnosti, je večja tudi verjetnost inovacij in izboljšav v ponudbi lokalnih javnih dobrin in storitev (Brezovnik & Oplotnik, 2003). 2 Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona S sprejetjem Ustavnega zakona o spremembah Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 68/06) so bili spremenjeni 121., 140. in 143. člen ustave, ki so podlaga za oblikovanje zakonov, s katerimi bodo urejeni oblikovanje območij pokrajin, njihov pravni status, organizacija, naloge in financiranje (Državni zbor RS, 2007b). Z ustavnim zakonom se v državno ureditev Republike Slovenije umeščajo pokrajine, kot samostojen upravno politični teritorialni podsistem lokalne samouprave. Določbi 121. in 140. člena ustave sta odprli proces decentralizacije javne uprave s prenosom izvajanja državnih nalog na lokalne skupnosti in s tem uveljavljanje evropskega načela subsidiarnosti. Na podlagi 143. člena ustave so pokrajine dobile pravni status samoupravnih lokalnih skupnosti s pravico do pokrajinske samouprave in neposredno izvoljenimi predstavniškimi organi. Pokrajine bodo ustanovljene hkrati, na območju cele države, imele bodo isti pravni status in iste naloge v vsej državi. Pokrajine bodo opravljale lokalne zadeve širšega pomena in zadeve regionalnega pomena, ki bodo določene z zakonom. Poleg tega ustava omogoča prenašanje izvajanja državnih nalog. POKRAJINE V SLOVENIJI 421 (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) Določba ustave določa način sprejemanja zakona o ustanovitvi pokrajin z dvotretjinsko večino navzočih poslancev in ob sodelovanju občin (Državni zbor RS, 2007b). Status samoupravne lokalne skupnosti zagotavlja pokrajini finančno samostojnost. To pomeni, da imajo pokrajine lastne vire financiranja, s katerimi na podlagi pokrajinskega proračuna samostojno upravljajo (Državni zbor RS, 2007b). Evropska listina lokalne samouprave (Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave (MELLS), Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 15, Uradni list RS, št. 57/96) v 11. členu določa, da so lokalne oblasti v okvirih nacionalne gospodarske politike upravičene do ustreznih lastnih finančnih virov, s katerimi v okviru svojih pooblastil razpolagajo. Finančni viri lokalnih oblasti morajo biti v sorazmerju z nalogami, ki jih določata ustava in zakon. Evropska listina priporoča, naj bodo finančni sistemi, na katerih temeljijo viri, ki so na voljo lokalnim oblastem, dovolj raznovrstni in prilagodljivi, da lahko, kolikor je praktično mogoče, sledijo dejanskemu gibanju stroškov opravljanja njihovih nalog. Za zaščito šibkejših lokalnih skupnosti je treba uvesti postopke za finančno izravnavo ali druge ustrezne ukrepe za popravo učinkov neenake porazdelitve možnih finančnih virov in finančnega bremena, ki ga nosijo. Taki postopki ali ukrepi ne smejo zmanjševati svobode odločanja lokalnih skupnosti na področju njihovih nalog. Lokalne oblasti je treba na primeren način vprašati za mnenje o tem, na kakšen način naj se jim dodelijo prerazporejeni viri. Subvencije oziroma dotacije lokalnim oblastem naj, kolikor je to mogoče, ne bodo strogo namenske za financiranje določenih projektov. Zagotavljanje takih sredstev ne sme posegati v temeljno svoboščino lokalnih oblasti, da prosto odločajo v okviru svoje lastne pristojnosti (Državni zbor RS, 2007b). 3 Cilji, načela in poglavitne rešitve Cilj uvedbe pokrajin je funkcionalna decentralizacija upravljanja v skladu z načelom subsidiarnosti, pri čemer pokrajine naloge iz svoje pristojnosti opravljajo samostojno, v skladu z ustavo in zakoni, v korist svojih prebivalcev v skladu z načeli lokalne samouprave. Prenosu nalog iz državne v pokrajinsko pristojnost mora slediti fiskalna decentralizacija v skladu z načelom koneksitete, katerega temeljna vsebina je določitev virov financiranja v sorazmerju z nalogami pokrajin (Državni zbor RS, 2007b). Predlog zakona temelji na izhodiščih financiranja regionalnih oblasti, ki so se izoblikovala v okviru Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope in priporočilih Komiteja ministrov državam članicam o finančnih virih lokalnih in regionalnih oblasti (Rec (2005)1), katerih vsebina se nanaša na načela, vire financiranja, transfere, finančno izravnavo in zadolževanje. V skladu s temi izhodišči, mora sistem financiranja pokrajinam zagotoviti vnaprej predviden znesek dohodkov, ki ustrezajo njihovim pristojnostim in jim omogočajo izvajanje lastne politike. Viri morajo biti 422 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlog pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) raznovrstni in prilagodljivi, tako da je zagotovljeno njihovo prilagajanje stroškom financiranja njihovih pristojnosti in splošnemu gospodarskemu razvoju. Sistem mora zagotoviti, da pokrajine financirajo naloge iz izvirne pristojnosti predvsem z lastnimi prihodki, s katerimi lahko samostojno razpolagajo. Delež pokrajin v splošnih davkih, določen z ustavo ali zakonom, predstavlja lastni vir prihodkov. Zagotovljeni morajo biti ustrezni postopki za posvetovanje pokrajin o pravilih in ureditvah porazdelitve takih virov. Uvede naj se mehanizem finančne izravnave, ki upošteva potencialne vire prihodkov in naloge pokrajin, s ciljem harmonizacije življenjskih standardov prebivalcev različnih pokrajin. Finančni transferji in deljeni davki morajo biti urejeni z vnaprej določenimi pravili, ki temeljijo na objektivnih kriterijih in so hkrati dovolj prožni, da se prilagajajo dejanskim potrebam pokrajin. Pokrajine naj imajo v skladu z zakonskimi mejami dostop do trga kapitala, kjer se lahko zadolžujejo za kritje investicij, če izkažejo sposobnost vračanja posojil iz lastnih prihodkov (Državni zbor RS, 2007b). Predlog zakona določa vire financiranja pokrajin. Ti so prihodki od dela dohodnine, davka na dohodek pravnih oseb in drugi davčni viri, določeni z zakoni s katerimi se bodo prenesle naloge v pristojnost pokrajin ter drugi viri, kot so plačila za storitve javnih služb, prihodki od premoženja, dodatna sredstva države in skladov Evropske unije ter zadolževanje (Državni zbor RS, 2007b). Zadolževanje pokrajin ureja predlog zakona le glede dovoljenega obsega dolgoročnega zadolževanja za investicije. V celoti bo zadolževanje javnega sektorja urejal zakon o javnih financah, s katerim bo določeno tudi finančno poslovanje pokrajin. Za to zadolževanje je predpisano soglasje ministra, pristojnega za finance. Ureditev je posledica ugotovitve, da je vključitev pokrajin v sistem enotnega zakladniškega računa države nujen in za pokrajine hkrati najugodnejši način zadolževanja. Sistem enotnega zakladniškega računa je namenjen enotnemu izvajanju javnofinančnih tokov in upravljanju likvidnosti. V sistem enotnega zakladniškega računa države so poleg vseh neposrednih proračunskih uporabnikov državnega proračuna vključeni še vsi posredni proračunski uporabniki državnega proračuna ter dve pomembni blagajni javnega financiranja, to sta Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sistem zagotavlja vsem enotam, ki so vanj vključene, pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja, kakor tudi ne posega v samostojnost ter neodvisnost pri uresničevanju oblasti na ravni samoupravnih lokalnih skupnosti. Načelo pri vključevanju v sistem je enakopravnost udeležencev pri zagotavljanju optimalnih dohodkovnih učinkov, kar je mogoče doseči le s koncentracijo javnofinančnih sredstev. Sistem enotnega zakladniškega računa ne predstavlja centralizacije upravljanja proračunov, temveč le centralizacijo upravljanja likvidnosti, zagotavlja pa večjo racionalnost, učinkovitost in preglednost pri upravljanju z javnofinančnimi sredstvi (Državni zbor RS, 2007b). POKRAJINE V SLOVENIJI 423 (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) Predlog zakona ureja financiranje prenesenih nalog posebej. Gre za posamezne naloge iz državne pristojnosti, ki jih država z zakonom prenese pokrajinam v opravljanje. Za te naloge država zagotavlja financiranje. V skladu z načrtovanim obsegom prenesenih nalog, predvsem upravnih nalog iz državne pristojnosti, določa predlog zakona merila in postopek za ugotovitev obsega financiranja prenesenih nalog pokrajin ter ugotovitev skupne višine potrebnih sredstev, deleža posamezne pokrajine ter način zagotovitve sredstev pokrajini (Državni zbor RS, 2007b). Financiranje nalog iz izvirne pristojnosti pokrajine, to je nalog, ki so z zakonom opredeljene kot lokalne zadeve širšega pomena in nalog regionalnega pomena, ki jih določa zakon, temelji na ugotovitvi primernega obsega sredstev za financiranje teh nalog na prebivalca v državi ter na izračunu primerne porabe posamezne pokrajine. Za izračun primerne porabe pokrajine se upoštevajo:  skupno število prebivalcev s stalnim prebivališčem v pokrajini,  število prebivalcev med 15 in 24 letom,  število prebivalcev starejših od 65 let in  površina pokrajine,  indeks razvitosti pokrajine (Državni zbor RS, 2007b). Vnos indeksa razvitosti pokrajine v izračun primerne porabe doda območjem s posebnimi razvojnimi potrebami dodatno težo. Posledično pa spodbuja skladen regionalni razvoj. Indeks razvitosti pokrajine je razmerje med indeksom razvojne ogroženosti pokrajine in ponderirano aritmetično sredino indeksa razvojne ogroženosti v celotni državi (Državni zbor RS, 2007b). Indeks razvojne ogroženosti je relativni kazalec razvitosti, ki se izračuna za pokrajino na podlagi ponderiranega izbora kazalcev s treh vidikov razvitosti: gospodarska razvitost, razvojna ogroženost in razvojne možnosti. (1) Kazalci gospodarske razvitosti so: bruto domači proizvod na prebivalca, bruto dodana vrednost na zaposlenega, bruto osnova za dohodnino na prebivalca in število delovnih mest na število aktivnega prebivalstva. (2) Kazalci razvojne ogroženosti so: indeks staranja prebivalstva, stopnja registrirane brezposelnosti in stopnja zaposlenosti. (3) Kazalci razvojnih možnosti so: povprečno število let šolanja, opremljenost s komunalno infrastrukturo in delež območij natura 2000 (Državni zbor RS, 2007b). Kazalci imajo enake uteži. Teža vidikov razvitosti se odraža s številom uporabljenih kazalcev za posamezen vidik razvitosti. Indeks razvojne ogroženosti se izračuna kot navadna aritmetična sredina iz standardiziranih vrednosti kazalcev razvitosti na osnovi zadnjih razpoložljivih podatkov (Državni zbor RS, 2007b). 424 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlog pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) Izračun primerne porabe temelji na izračunu povprečnine. To je primeren obseg sredstev za financiranje nalog pokrajin na prebivalca v državi, ki se ugotavlja v skladu z metodologijo za izračun primernega obsega odhodkov pokrajinskega proračuna za naloge na posameznih področjih in metodologijo za izračun povprečnine, ki ju z uredbo določi vlada (Državni zbor RS,2007b). Predlog zakona določa tudi predmet, pravne podlage in merila za sofinanciranje nalog, programov in investicij pokrajin. Sofinanciranje iz državnega proračuna sledi načelom širše javne koristi in spodbujanja skladnega regionalnega razvoja (Državni zbor RS, 2007b). 4 Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva Na podlagi predloga Zakona o financiranju pokrajin /ZFPok/ bo izvedena postopna prerazporeditev javnofinančnih sredstev med državo v sorazmerju s prenesenimi decentraliziranimi pristojnostmi. Področja nalog, ki bodo postopoma, v časovnem obdobju od ustanovitve pokrajin do leta 2030, s področnimi zakoni prenesena v pristojnost pokrajin, ureja predlog tega zakona. Pregled nalog s predlogi sprememb in dopolnitev 151 področnih zakonov je podan v katalogu 'Pristojnosti in naloge pokrajin', ki je priloga k temu zakonu. Okvirna ocena finančnih sredstev za financiranje nalog, ki se bodo prenesle v pristojnost pokrajin do začetka delovanja pokrajin s 1. januarjem 2024 je bila pripravljena izhajajoč iz ocene stroškov neposrednih uporabnikov državnega proračun in na podlagi predhodne analize področnih zakonov v zvezi s prenosom pristojnosti iz 9., 10. in 11. člena tega zakona, ocenjenih stroškov dela, materialnih stroškov, sredstev za razvojne programe, ter investicij. Z ustanovitvijo pokrajin in začetkom njigovega delovanja s 1. januarjem 2024 se bo odpravil dvotirni upravni sistem s prezaposlitvijo javnih uslužbencev1 iz (58) upravnih enot na pokrajinske uprave in prenosom nalog, ki jih na lokalni ravni izvajajo upravne enote, v pristojnost pokrajin. Ocena finančnih posledic prenosa nalog upravnih enot na pokrajine izhaja iz predpostavke celotnega prenosa nalog upravnih enot na pokrajine. Za oceno finančnih posledic je bila uporabljena dejanska realizacija proračuna upravnih enot za leto 2019, ki je znašala 78.616.820 EUR (Ministrstvo za javno upravo, 2020), od tega za:  plače zaposlenih javnih uslužbencev 61.440.172 EUR (78,15%), 1 Na dan 31.12.2018 je bilo v 58 upravnih enotah zaposlenih 1.783 javnih uslužbencev( Ministrstvo za javno upravo, 2019). POKRAJINE V SLOVENIJI 425 (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog)  materialne stroške 8.021828 EUR (10,20%),  male investicije 389.155 (0,50%),  povračila škode (denarne odškodnine) izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva 1.752.844 EUR (2,23%),  vplačane tiskovine 6.999.572 (8,90%),  drugo (odprodaja premoženja, sredstev odškodnin, sredstev najemnin) 13.249 EUR (0,02%). Za vzdrževanje nepremičnin potrebnih za delo upravnih enot in inšpekcijskih služb za so za leto 2019 znašali: Odhodki v letu 2019 Tekoče vzdrževanje Investicijsko vzdrževanje Inšpekcijske službe 111.904,35 € 10.839,65 € Upravne enote 389.155,00 € 3.162.601,57 € Skupaj 501.059,35 € 3.173.441,22 € Vir: Ministrstvo za javno upravo, 2020.37 Ob odpravi dvotirnega upravnega sistema s prenosom nalog upravnih enot na pokrajine se bodo s 1. januarjem 2024 na pokrajine prenesle naloge neposredno povezane z izvajanjem zaščite, reševanja in pomoči v Izpostavah Uprave RS za zaščito in reševanje s prezaposlitvijo 62 javnih uslužbencev v pokrajinske uprave. Pri tem podatki zajemajo izvajanje strokovnih nalog izpostav, ki so lahko predmet prenosa na pokrajine in ne vključujejo centrov za obveščanje. Zneski tako zajemajo vse finančne vire, ki so neposredno povezani z izvajanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči na trinajstih (13) izpostavah Uprave RS za zaščito in reševanje, in sicer: Zap. št. Naziv podprograma in proračunske postavke FN 2020 Fn 2021 Pripravljenost za zaščito, reševanje in pomoč 1 Plače 1.260.000 € 1.340.000 € 2 Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje 70.000 € 80.000 € 3 Državne rezerve in oprema enot CZ 390.000 € 400.000 € 4 Gradenje in adaptacije 20.000 € 15.000 € 5 Usposabljanje in izobraževanje 50.000 € 50.000 € 6 Sredstva za operativno delovanje 17.000 € 19.000 € Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč 7 Komisije, enote in štabi civilne zaščite 750.000 € 800.000 € Skupaj: 2.557.000 € 2.704.000 € Vir: Ministrstvo za obrambo, 2020. Ob navedenem se bodo s 1. januarjem 2024 na pokrajine prenesle pristojnosti naloge, in sicer: 426 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlog pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog)  v pristojnosti Direktorata za regionalni razvoj (ocenjena vrednost prenosa nalog s prezaposlitvijo zaposlenih znaša 1.800.000 €)  letni izdatki za delovanje regionalnih razvojnih agencij (ocenjena vrednost prenosa nalog znaša 1.200.000 €),  v pristojnosti Direktorata za internacionalizacijo podjetništva in tehnologije oz. javne agencije SPIRIT: o SPOT točke: splošno podjetniško svetovanje, ki ga izvaja okrog 60 svetovalcev (ocenjena vrednost prenosa nalog znaša 2.000.000 €), o SIO – subjekti inovativnega okolja, ki jih je trenutno 20 (ocenjena vrednost prenosa nalog znaša 2.000.000 €) (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2020). Ocena finančnih posledic ustanovitve pokrajin z odpravo dvotirnega upravnega sistema in vzpostavitvijo pokrajinskih uprav na dan 31.1.2024 znaša 91.878.320,57 €. Ob navedenem se bodo s 1. januarjem 2024 v pristojnost pokrajin prenesle naloge:  iz delovnega področja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, določene z: o Zakonom o tržni inšpekciji /ZTI/, o Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja /ZSRR-2/, o Zakonom o kontroli cen /ZKC/, o Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence /ZpomK-1/, o Zakonom o Poslovnem registru Slovenije /ZPRS-1/, o Zakonom o spodbujanju razvoja turizma /ZSRT-1/ in o Zakonom o podpornem okolju podjetništva. Ocena finančnih posledic prenosa navedenih nalog v pristojnost pokrajin znaša 70.000.000 € (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2020).  iz delovnega področja Ministrstva za okolje in prostor, določene z: o Zakonom o vodah /ZV-1/ (naloge, ki se navezujejo na izvajanje nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda). Ocenjena vrednost 14.100.000 €. S prenosom nalog se bo izvedla prezaposlitev zaposlenih, katerih stroški plač in materialni stroški znašajo 350.000 € (Ministrstvo za okolje in prostor, 2020). Skupna ocena finančnih posedic ustanovitve pokrajin z odpravo dvotirnega upravnega sistema in vzpostavitvijo pokrajinskih uprav ter prenosom nalog v pristojnost pokrajin na dan 1.1.2024 znaša 176.328.320,57 €. POKRAJINE V SLOVENIJI 427 (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) 5 Prilagojenost ureditve pravu evropske unije Predlog zakona ni povezan s pravom Evropske unije. 6 Mednarodna primerjava sistemov fiskalne decentralizacije v državah članicah EU (Mateja Finžgar) Vsaka izmed članic EU (EU-28)2 ima zasnovan lasten model, strukturo in organizacijo delovanja centralne (državne) ravni upravljanja in njenih lokalnih oblasti (decentraliziranih enot). Fiskalna decentralizacija se tako v vsaki posamezni državi v praksi in teoriji drugače obravnava, kar pomeni, da niti pri dveh državah sistem upravljanja ni popolnoma enak. Neposredna primerjava med seboj zelo različnih sistemov upravljanja, ki bi podala stvaren prikaz stanja fiskalne decentralizacije v posamezni državi v izbranem časovnem obdobju, zato predstavlja velik izziv. Z oblikovanjem konceptualnega indeksa fiskalne decentraliacije (KIFD) se poenotijo med seboj sicer različni sistemi fiskalne decentralizacije. S postavitvijo tovrstnih sistemov na skupen imenovalec, konceptualni indeks fiskalne decentralizacije (KIFD), se omogoči preveritev, kateri izmed sistemov so oblikovani v smeri doseganja višje in kateri v smeri doseganja nižje stopnje učinkovitosti. Prav ugotavljanje stvarne učinkovitosti posameznega sistema fiskalne decentralizacije, lahko proučevani državi oriše na eni strani njegove prednosti in na drugi njegove pomanjkljivosti (kritične točke). Z zavedanjem teh lahko posamezna država sicer že obstoječi sistem fiskalne decentralizacije ustrezno nadgradi v smeri doseganja večje učinkovitosti. 6.1 Sestava konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) V sestavo konceptualne indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) je vključenih pet indikatorjev. Od tega so štirje indikatorji neposreden odraz tistih temeljnih načel Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/, ki se nanašajo na finančne vire lokalnih oblasti (decentraliziranih enot). Prav upoštevanje izbranih temeljnih načel Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/ je osnova za vzpostavitev bolj učinkovitega sistema fiskalne decentraliziranosti v vsaki posamezni državi. Evropske države se med seboj razlikujejo tudi v številu ravni lokalnih oblasti (decentraliziranih enot). Razlike med državami so v številu lokalnih oblasti (decentraliziranih enot) precejšnje, kar je med drugim posledica njihovih različnih predvsem zgodovinskih kot tudi geografskih in kulturnih ozadij. Število lokalnih oblasti (decentraliziranih enot) tako predstavlja peti izbrani indikator konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD). Najprej je konceptualni indeks fiskalne decentralizacije (KIFD) predstavljen v slikovni obliki, čemur sledi zapis formule s podrobno predstavitvijo vsakega posameznega indikatorja. 2 Študija temelji na primerjavi sistemov 28 držav članic EU (do izstopa Združenega kraljestva iz EU). 428 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlog pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) Slika: Sestava konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) KONCEPTUALNI INDEKS FISKALNE DECENTRALIZACIJE (KIFD) Evropska listina o lokalni Število nivojev samoupravi NRU (MELLS) (IRi) Načelo Načelo Načelo Načelo fleksibilnosti skladnosti finančnih avtonomnosti izravnave virov s pristojnostmi (IFi) (ISi) (IAi) (IIi) Vir: (Finžgar, 2018). Kot lahko razberemo s Slike 2, je konceptualni indeks fiskalne decentralizacije (KIFD) sestavljen iz dveh delov, in sicer prvi del predstavljajo kvantificirana temeljna načela Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/ (indikatorji IFi, ISi, IAi, IIi), medtem ko drugi del konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) predstavlja število nivojev lokalnih oblasti (decentraliziranih enot) (indikator IRi).3 S formulo konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) zapišemo na sledeč način: (1) pri čemer pomeni: KIFDi konceptualni indeks fiskalne decentralizacije i-te države, W1-5 uteži pomembnosti posameznih indikatorjev KIFD, pri čemer je skupna vrednost W = 1, IFi indikator fleksibilnosti i-te države z vrednostjo 0‒1, ISi indikator skladnosti finančnih virov lokalnih oblasti s pristojnostmi lokalnih oblasti i-te države z vrednostjo 0‒1, IAi indikator avtonomnosti i-te države z vrednostjo 0‒1, IIi indikator izravnave i-te države z vrednostjo 0‒1, 3 Izbrano časovno obdobje za izračun posameznih indikatorjev konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) se giblje med letoma 2013 in 2015 ter je odvisno od izbranega segmenta in države v odvisnosti od podatkovnih osnov, ki so bile oziroma so na voljo za posamezne segmente in države. POKRAJINE V SLOVENIJI 429 (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) IRi indikator števila lokalnih oblasti i-te države z vrednostjo 0‒1. Posamezne indikatorje konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) s formulo zapišemo na sledeč način:  IFi = indikator fleksibilnosti ( načelo fleksibilnosti): (2) pri čemer pomeni: IFi indikator fleksibilnosti i-te države z vrednostjo 0‒1, VFi število finančnih virov, ki so na voljo lokalnim oblastem i-te, VFmax število vseh identificiranih možnih finančnih virov lokalnih oblasti v analiziranih državah. Uporaba IFi omogoča preveritev, koliko finančnih virov je na voljo lokalnim oblastem v proučevani državi (VFi) glede na število vseh identificirano možnih finančnih virov lokalnih oblasti v vseh proučevanih državah (VFmax). Pri tem predpostavimo, da tem bolj se vrednost IFi za posamezno državo približa 1, tem bolj je proučevani sistem fiskalne decentralizacije v tej državi skladen z načelom fleksibilnosti Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/.  ISi = indikator skladnosti ( načelo skladnosti finančnih virov lokalnih oblasti z njihovimi pristojnostmi): (3) pri čemer pomeni: ISi indikator skladnosti finančnih virov lokalnih oblasti s pristojnostmi lokalnih Pi oblasti i-te države, Oi prihodki NRU i-te države (v mrd), odhodki NRU i-te države (v mrd). Uporaba ISi odgovori na eno izmed ključnih vprašanj proučevanja fiskalne decentralizacije v posamezni državi, in sicer ali država s svojimi finančnimi viri oziroma prihodki, namenjenimi lokalnim oblastem, uspe pokriti vse izkazane odhodke teh. Pokritje odhodkov s prihodki najlažje opazujemo skozi kazalnik razmerja med prihodki lokalnih oblasti (Pi) in odhodki lokalnih oblasti (Oi), ki jih proučevane države izkazujejo 430 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlog pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) v opazovanem časovnem obdobju. Ko je vrednost ISi enaka ali večja od 1, imajo lokalne oblasti na voljo dovolj finančnih sredstev za izvajanje vseh nalog v njihovi pristojnosti. Na tem mestu predpostavimo, da v kolikor je izračunana vrednost ISi posamezne države večja od 1, je za to i-to državo vrednost ISi enaka 1. To pomeni, da ta država v celoti izpolnjuje načelo skladnosti finančnih virov s pristojnostmi. V primeru, ko pa je izračunani ISi manjši od 1, lokalne oblasti v posamezni državi ne uspejo v opazovanem obračunskem obdobju pokrivati izvajanja vseh nalog v njihovi pristojnosti brez pomoči centralne (državne) ravni upravljanja, bodisi v obliki transferjev bodisi s prelivanjem sredstev med posameznimi lokalnimi oblastmi (decentraliziranih enot). Prav tako slednje lahko pomeni tudi to, da se morajo lokalne oblasti za namene izvajanja nalog v njihovi pristojnosti zadolžiti, s čimer akumulirajo določen primanjkljaj, kar pa lahko na dolgi rok vpliva na njihovo avtonomnost.  IAi = indikator avtonomnosti ( načelo avtonomnosti): (4) pri čemer pomeni: IAi ... indikator avtonomnosti i-te države z vrednostjo 0‒1, APi avtonomni (davčni) prihodki lokalnih oblasti i-te države (v mio), Pi …prihodki lokalnih oblasti i-te države (v mio). Z IAi preverimo, s kolikšnih deležem avtonomnih lastnih finančnih virov lahko lokalne oblasti v posamezni državi razpolaga. Stopnjo avtonomnosti opazujemo skozi kazalnik razmerja med avtonomnimi (davčnimi) prihodki lokalnih oblasti (APi)4 in skupnimi prihodki lokalnih oblasti (Pi), ki so jih lokalne oblasti izkazale v opazovanem časovnem obdobju. Predpostavimo, da tem bolj se vrednost IAi za posamezno državo približa 1, tem bolj je proučevani sistem fiskalne decentralizacije v tej državi skladen z načelom avtonomnosti Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/. Če pa posamezna lokalna oblast i-te države ne izkazuje avtonomnih (davčnih) prihodkov je vrednost IAi enaka 0.  IIi = indikator izravnave ( načelo izravnave) (5) 4 Davčni prihodki so sestavljeni iz treh podskupin, in sicer davkov na proizvodnjo in uvoz, tekočih davkov na dohodek in premoženje ter davkov na kapital. POKRAJINE V SLOVENIJI 431 (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) pri čemer pomeni: IIi indikator izravnave i-te države, Ti transferji lokalnim oblastem i-te države (v mio), Pi prihodki lokalnih oblasti i-te države (v mio). Z IIi peverimo, kako pomembno vlogo imajo finančni viri, ki jih lokalne oblasti EU-28 prejmejo z naslova transferjev (Ti) glede na izkazane celotne prihodke lokalnih oblasti i-te države (Pi).5 Pri tem predpostavimo, da tem bolj se vrednost IIi približa 1, tem bolj je proučevani sistem fiskalne decentralizacije v tej državi skladen z načelom izravnave Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/. To pomeni, da so lokalne oblasti te države upravičene do dodatnih finančnih virov, s katerimi si lahko olajšajo finančno breme za pokrivanje zakonsko predpisanih nalog v njihovi pristojnosti.  IRi = indikator števila lokalnih oblasti (decentraliziranih enot): (6) pri čemer pomeni: IRi indikator števila lokalnih oblasti i-te države, Ri Rmax število lokalnih oblasti i-te države, največje možno število lokalnih oblasti v analiziranih državah. Z IRi kot sestavnim delom konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) preverimo, koliko izmed proučevanih držav ima maksimalno število lokalnih oblasti. V kontekstu vključenosti tega indikatorja v konceptualnem indeksu fiskalne decentralizacije (KIFD) predpostavimo, da tem bolj se vrednost IRi za posamezno državo približa 1, tem višjo stopnjo decentraliziranosti proučevani sistem fiskalne decentralizacije v tej državi dosega. Naša predpostavka temelji na tretjem odstavku 4. člena Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/ (4. člen MELLS), ki med drugim določa, da bi naj javne naloge izvajale tiste oblasti, ki so državljanom najbližje. To posledično pomeni, da bolj ko je območje posamezne države razdeljeno na manjše decentralizirane upravne enote oziroma nivoje lokalnih oblasti, tem bolj se je mogoče približati dejanskim potrebam okolja oziroma lokalnim potrebam državljanov. Pri konceptualnem indeksu fiskalne decentralizacije (KIFD) so indikatorji v samo formulo konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) umeščeni glede na 5 V skupino transferjev prištevamo druge tekoče transferje, ki jih lokalne oblasti prejmejo s strani centralne (državne) ravni upravljanja, nepovratna investicijska sredstva, ki jih lokalne oblasti prejmejo s strani EU ali kakšnega drugega tujega vira, ter druge kapitalske transferje, kot so darila, zapuščine itd. 432 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlog pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) utež pomembnosti (W1‒5), pri čemer je skupna vrednost uteži pomembnosti vseh indikatorjev enaka 1 (W = 1). Slednje prikazuje Slika 3. Rezultat, dobljen z uporabo konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD), za proučevane države predstavlja določljivo stopnjo fiskalne decentraliziranosti in s tem orodje za izvedbo neposredne mednarodne primerjave njihovih že obstoječih sistemov fiskalne decentralizacije. Slika: Umestitev indikatorjev v KIFD glede na utež pomembnosti KIFD W 1‒5 = 1 MELLS IRi W1‒4 = 0,667 W5 = 0,333 IFi ISi IAi IIi W1 = 0,111 W2 = 0,222 W3 = 0,222 W4 = 0,111 Vir: (Finžgar, 2018). V konceptualnem indeksu fiskalne decentralizacije (KIFD) je teža posameznega indikatorja določena na temelju do sedaj usvojenega znanja s področja fiskalne decentralizacije. Evropska listina lokalne samouprave /MELLS/ najpomembnejši multilateralni pravni dokument na področju lokalne samouprave v Evropi. Pri zakonodajni ureditvi lokalnih oblasti (decentraliziranih enot) bi namreč naj države članice podpisnice Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/ upoštevale v listini opredeljena temeljna načela. Na tej osnovi je predpostavljeno, da utež pomembnosti izbranih temeljnih načel Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/ v sestavi konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) znaša več kot polovico, in sicer 0,667 oziroma 2/3. Vpliv upoštevanja oziroma sledenja temeljnim smernicam Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/ je za posamezno državo bistvenega pomena za dosego kar najprimernejšega nivoja decentraliziranosti na svojem območju in hkrati podlaga za vzpostavitev učinkovitejšega lastnega sistema fiskalne decentraliziranosti v luči večje transparentnosti, boljše razumljivosti in enostavnosti. POKRAJINE V SLOVENIJI 433 (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) Preostalo utež pomembnosti v konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) v višini 0,333 oziroma 1/3 predstavlja število lokalnih oblasti. V primerjavi s temeljnimi načeli Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/ je utež pomembnosti tega indikatorja manjša, saj ta prav tako izhaja iz določil Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/. V tretjem odstavku 4. člena Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/ je namreč med drugim navedeno, da bi naj javne naloge izvajale tiste oblasti, ki so državljanom najbližje. Glede na to, da število lokalnih oblasti vpliva na implementacijo sistema fiskalne decentralizacije v posamezni državi, utež pomembnosti tega indikatorja v konceptualnem indeksu fiskalne decentralizacije (KIFD) po eni strani ne sme biti zanemarljiva in po drugi strani ne sme presegati uteži pomembnosti temeljnih načel Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/. Osnova za oblikovanje lokalnih oblasti (decentraliziranih enot) v posamezni državi je namreč prav ta listina. Nadalje je za vsako izmed izbranih temeljnih načel, vključenih v Evropski listini lokalne samouprave /MELLS/, opredeljena utež pomembnosti v konceptualnem indeksu fiskalne decentralizacije (KIFD). Pri tem skupen seštevek uteži pomembnosti vseh štirih indikatorjev, ki predstavljajo kvantificirana temelja načela Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/, ne presega uteži pomembnosti Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/ v konceptualnem indeksu fiskalne decentralizacije (KIFD) (0,667 oziroma 2/3). Predpostavljeno je, da temeljni načeli Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/, kot sta načelo skladnosti finančnih virov lokalnih oblasti s pristojnostmi lokalnih oblasti ter načelo avtonomnosti lokalnih oblasti, predstavljata večjo težo pomembnosti pri oblikovanju učinkovitega sistema fiskalne decentralizacije v posamezni državi kot preostali dve temeljni načeli ( načelo fleksibilnosti in načelo izravnave). Utež pomembnosti ISi in IAi tako v konceptualnem indeksu fiskalne decentralizacije (KIFD) predstavljata vsaka po 0,222, medtem ko je utež pomembnosti za preostala dva indikatorja, in sicer IF in IIi, ovrednotena po 0,111. Pri načelu skladnosti finančnih virov lokalnih oblasti z njihovimi pristojnostmi (ISi) se ugotavlja, ali posamezna država s svojimi finančnimi viri oziroma prihodki, namenjenimi lokalnim oblastem, uspe pokriti vse izkazane odhodke teh. V opazovanem časovnem obdobju je namreč prav pokritje vseh odhodkov lokalnih oblasti za opravljanje nalog v njihovi pristojnosti z izkazanimi prihodki po našem mnenju temelj za oblikovanje učinkovitega in hkrati vzdržnega sistema fiskalne decentralizacije vsake posamezne države. Ista utež pomembnosti v konceptualnem indeksu fiskalne decentralizacije (KIFD) je pripisana tudi načelu avtonomnosti lokalnih oblasti. Načelo avtonomnosti lokalnih oblasti pravi, da so lokalne oblasti upravičene do ustreznih lastnih finančnih virov, s katerimi v okviru svojih pooblastil prosto razpolagajo in avtonomno predpisujejo davke ter davščine (9. člen MELLS). Pri tem kot avtonomen lastni finančni vir lokalnih oblasti poimenujemo tisti vir, za katerega lahko 434 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlog pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) lokalne oblasti v posamezni državi določi davčno stopnjo in (ali) davčno olajšavo brez posvetovanja s centralno (državo) ravnijo upravljanja. Z IAi se tako ugotavlja, s kolikšnih deležem avtonomnih lastnih finančnih virov lokalnih oblasti v posamezni državi razpolaga. Vprašanje avtonomnosti, ki velja za eno ključnih vprašanj proučevanja fiskalne decentralizacije, je prav tako pomemben dejavnik vzpostavitve učinkovitega sistema fiskalne decentralizacije v vsaki posamezni državi. Po drugi strani pa manjšo utež pomembnosti v sestavi konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) pripišemo načelu fleksibilnosti (IFi) ter načelu izravnave (IIi). Pri izračunu posameznih indikatorjev konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD), čigar vrednosti so podrobneje predstavljene v nadaljevanju, je namreč ugotovljeno, da tudi če država v posameznem časovnem obdobju izkazuje eno izmed najvišjih vrednosti IFi (visoko število različnih finančnih virov, ki so na voljo lokalnim oblastem), to še ne pomeni, da z vsemi prihodki uspe v celoti pokriti vse izkazane odhodke (npr. Belgija). Prav tako pa ugotavljamo, da tudi če država izkazuje eno izmed najvišjih vrednosti IIi (transferji NRU predstavljajo pomemben delež v njihovih skupnih prihodkih), to še ne pomeni, da v opazovanem časovnem obdobju njene lokalne oblasti izkazujejo več prihodkov od odhodkov (npr. Malta, Nizozemska, Druženo kraljestvo, Litva, Belgija, Poljska, Danska, Estonija). Posledično se morajo lokalne oblasti teh držav za namene izvajanja nalog v njihovi pristojnosti zadolžiti. Na tak način akumulirajo določen primanjkljaj, kar pa lahko na dolgi rok vpliva na njihovo avtonomnost. V konceptualnem indeksu fiskalne decentralizacije (KIFD) je tako vključenih skupno pet indikatorjev, od katerih štirje predstavljajo kvantificirana temeljna načela Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/, s čimer lahko potrdimo obstoj neposredne povezave med konceptualnim indeksom fiskalne decentralizacije (KIFD) in temeljnimi načeli Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/. Konceptualni indeks fiskalne decentralizacije (KIFD) tako predstavlja skupen imenovalec izvedbe neposredne mednarodne primerjave sistemov fiskalne decentralizacije, čigar rezultat v obliki določljivih stopenj fiskalne decentraliziranosti proučevanih držav služi kot podlaga za presojo doseganja stvarne učinkovitosti že obstoječih sistemov. Indikatorji so v konceptualnem indeksu fiskalne decentralizacije (KIFD) razdeljeni glede na predpostavko uteži pomembnosti posameznega indikatorja v njegovi celotni sestavi. V konceptualnem indeksu fiskalne decentralizacie (KIFD) je teža posameznega indikatorja določena na temelju do sedaj usvojenega znanja s področja fiskalne decentralizacije. Predpostavimo, da teža pomembnosti izbranih temeljnih načel Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/ v sestavi konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) znaša več kot polovico, in sicer 0,667 oziroma 2/3, medtem ko preostalo utež pomembnosti v višini 0,333 oziroma 1/3 predstavlja število lokalnih oblasti. Večja teža je v konceptualni indeks fiskalne decentralizacije (KIFD) POKRAJINE V SLOVENIJI 435 (osnutki pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) pripisana temeljnim načelom Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/, saj ta predstavljajo štiri od skupno petih indikatorjev. Nadalje je uteži pomembnosti opredeljena tudi za vsako posamezno temeljno načelo Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/, pri čemer je predpostavljeno, da temeljni načeli Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/, kot sta načelo skladnosti finančnih virov lokalnih oblasti s pristojnostmi lokalnih oblasti ter načelo avtonomnosti lokalnih oblasti, predstavljata večjo težo pomembnosti pri oblikovanju učinkovitega sistema fiskalne decentralizacije v posamezni državi kot preostali dve temeljni načeli ( načelo fleksibilnosti in načelo izravnave). Utež pomembnosti ISi in IAi tako v konceptualnem indeksu fiskalne decentralizacije (KIFD) predstavljata vsaka po 0,222, medtem ko je utež pomembnosti za preostala dva indikatorja, in sicer IF in IIi, ovrednotena po 0,111. Dobljene stopnje fiskalne decentraliziranosti EU-28 z uporabo konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) prikazuje Tabela 1. Tabela: Izračun stopenj fiskalne decentraliziranosti EU-28 s konceptualnim indeksom fiskalne decentralizacije (KIFD) Države W1 IFi W2 ISi W3 IAi W4 IIi W5 IRi KIFD BEL 0,11 0,91 0,22 0,99 0,22 0,10 0,11 0,63 0,33 1,00 0,75 ITA 0,11 0,91 0,22 1,00 0,22 0,07 0,11 0,45 0,33 1,00 0,72 FRA 0,11 0,82 0,22 0,96 0,22 0,17 0,11 0,34 0,33 1,00 0,71 ZKR 0,11 0,73 0,22 0,99 0,22 0,00 0,11 0,69 0,33 1,00 0,71 POL 0,11 0,82 0,22 0,99 0,22 0,00 0,11 0,57 0,33 1,00 0,71 NEM 0,11 0,91 0,22 1,00 0,22 0,04 0,11 0,27 0,33 1,00 0,69 ŠPA 0,11 0,82 0,22 0,95 0,22 0,00 0,11 0,35 0,33 1,00 0,67 FIN 0,11 0,73 0,22 0,96 0,22 0,41 0,11 0,30 0,33 0,70 0,65 NIZ 0,11 0,82 0,22 0,98 0,22 0,00 0,11 0,70 0,33 0,70 0,62 ROM 0,11 0,64 0,22 1,00 0,22 0,00 0,11 0,84 0,33 0,70 0,62 M AD 0,11 0,73 0,22 1,00 0,22 0,00 0,11 0,68 0,33 0,70 0,61 DAN 0,11 0,82 0,22 1,00 0,22 0,01 0,11 0,57 0,33 0,70 0,61 GRČ 0,11 0,73 0,22 1,00 0,22 0,00 0,11 0,68 0,33 0,70 0,61 POR 0,11 0,91 0,22 1,00 0,22 0,00 0,11 0,42 0,33 0,70 0,60 HRV 0,11 0,73 0,22 1,00 0,22 0,00 0,11 0,58 0,33 0,70 0,60 AVS 0,11 0,91 0,22 1,00 0,22 0,04 0,11 0,31 0,33 0,70 0,60 SLV 0,11 0,73 0,22 1,00 0,22 0,01 0,11 0,38 0,33 0,70 0,58 ČEŠ 0,11 0,73 0,22 1,00 0,22 0,00 0,11 0,35 0,33 0,70 0,57 ŠVE 0,11 0,82 0,22 0,99 0,22 0,00 0,11 0,25 0,33 0,70 0,57 BOL 0,11 0,73 0,22 1,00 0,22 0,09 0,11 0,82 0,33 0,30 0,51 LUK 0,11 0,73 0,22 1,00 0,22 0,23 0,11 0,54 0,33 0,30 0,51 IRS 0,11 0,82 0,22 1,00 0,22 0,19 0,11 0,53 0,33 0,30 0,51 LIT 0,11 0,73 0,22 0,97 0,22 0,00 0,11 0,64 0,33 0,30 0,47 SLO 0,11 0,82 0,22 0,98 0,22 0,06 0,11 0,41 0,33 0,30 0,47 M AL 0,11 0,27 0,22 0,98 0,22 0,00 0,11 0,93 0,33 0,30 0,45 EST 0,11 0,55 0,22 0,96 0,22 0,01 0,11 0,45 0,33 0,30 0,42 CIP 0,11 0,46 0,22 1,00 0,22 0,00 0,11 0,39 0,33 0,30 0,42 LAT 0,11 0,55 0,22 0,95 0,22 0,00 0,11 0,34 0,33 0,30 0,41 Skupaj EU-28 0,11 0,74 0,22 0,99 0,22 0,05 0,11 0,51 0,33 0,65 0,59 Vir: (EUROSTAT, 2013-2015, Finžgar 2018). 436 POKRAJINE V SLOVENIJI (predlog pokrajinske zakonodaje s pregledom pristojnosti pokrajin) B. Brezovnik, S. Drobne, B. Holcman, Ž. J. Oplotnik & G. Trpin: Zakon o financiranju pokrajin /ZFPok/ (predlog) Na podlagi izračunanih stopenj fiskalne decentraliziranosti proučevanih držav s konceptualnim indeksom fiskalne decentralizacije (KIFD) ugotavljamo, da najvišjo stopnjo fiskalne decentraliziranosti izmed vseh EU-28 izkazujejo države, kot so Belgija (0,75), Italija (0,72), Francija (0,71), Združeno kraljestvo (0,71) ter Poljska (0,71). Po drugi strani pa najnižjo stopnjo fiskalne decentraliziranosti izkazujejo Latvija (0,41), Ciper (0,42), Estonija (0,42), Malta (0,45) ter Slovenija (0,47). Predpostavimo, da tem bolj se vrednost konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) za posamezno državo približa 1, tem višjo stopnjo fiskalne decentraliziranosti proučevani sistem fiskalne decentralizacije v tej državi dosega. Mejno vrednost med državami z visoko stopnjo fiskalne decentraliziranosti (skupina fiskalne decentraliziranosti 1, v nadaljevanju SFD1) in državami s srednjo stopnjo fiskalne decentraliziranosti (skupina fiskalne decentraliziranosti 2, v nadaljevanju SFD2) predstavlja 0,67 oziroma 1/3 držav. Države, pri katerih je vrednost KIFD enaka ali manjša od izračunanega povprečja vrednosti KIFD vseh EU-28 (0,59) umestimo v skupino držav z nizko stopnjo fiskalne decentraliziranosti (skupina fiskalne decentraliziranosti 3, v nadaljevanju SFD3). Umestitev proučevanih držav v eno izmed skupin (SFD1, SFD2 oziroma SFD3) glede na vrednost njihovega KIFD prikazuje Slika 4. Slika: Stopnja fiskalne decentraliziranosti EU-28 glede na vrednost konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) (Finžgar, 2018) 0,80 0,70 0,60 SFD1 0,50 VISOKA SFD2 STOPNJA FISKALNE DECENTRALIZIRANOSTI 0,40 SREDNJA 0,67≤KIFD STOPNJA FISKALNE SFD3 DECENTRALIZIRANOSTI 0,30 0,59