Tonc Čufar ' . Jurij in geometrija ' V večerno obrtno šolo je zahajalo petavali, tudi ueitelj mu je polglasno mnogo vajencev različnih strok. Uči- pomagal, da je končno prav za prav telji so jim vtepali v glavo razn© uče- samo za njim ponovil: nosti in jim dopovedovali, da brez pod- »to je tapi kot« kovane paroeti in pravega obračanja Jurij je mislil ja je že reše a uči. stevilk kaj slabo izhajas v zivljenju tdj je stisnil §estn<> in mu znQVa Uolgi ln nerodm Junj se je pocutil T>oi>JunJ- kaksen ^ Pa tale kot' ker Je sebno, 'kadar je slutil spraševanje. Vse- ravno nasproten?« lej se mu pa ni izognil. Včasi se mu »Ta je pa mrzel kot«, se je odločno je posrečil kak preprost račun, raje pa odrezal dolgin. je videl, če so drugi hodili k tabli. Razred je bušil v grohot. Še učitelj Kadar je učitelj geometrije risal po ni zatajil dobre volje. n,ji različne kroge in druge like, mu je Jurij jih ni razumel. Pri prejšnjem bilo kar všec. Ko je pa nekega večera kotu je zamenjal topost s toploto, zato moral sam predenj, se je s težavo dvig- je bil sveto prepričan, da je nasprotje nil iz klopi. Učitelj ga je iprijazno po- toplote mrzlorta, in mu ni bilo težko gledal in vzel v iroke veliko šestilo, ga ugibati, kakšen je drugi kot. Po kro- j raztegnil in domače vprašal: hotu je pa apoznal svojo polomijo in je »Jurij, kakšen je tale kot?« obupal nad vso učenostjo, nad geome- Jurij je gledal, se prestopal, a ni po- trijo pa še prav posebej. tuhtal odgovora. Vajenci so mu priše- 231