TRIBUNA
LIST ZVEZE  ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE  UHIVERZE
UKEJCiJii   UREDNlffil   OUBOK;   STANE   CEtiOVUN,      UKAGO    COP,    MARJAN    KOPECKY,    DRAGANA KRAIGHER,   NIKO   UEHRMAN    BO2X> LEVEC, NIKO TlCAR, JOŽJE   2NIDARSIC   IN   ALOJZ   2U2EK. ODGOVttRNl IN GLAVNI UREDNIK  STANE  CEHOVIN,  UREDNrSTVO  IN  UPRAVA LJUBLJANA, POUANSKA   «.   TELEFON   30-123.   TEKOCl   RACUN     fiOO-70/3-567.    KOKOPISOV    NE    VRACAMO     LETNA NAROfNINA   Zl)0   OTN    TISKA   OASOPISNO   PODJET.JF   -DELO«.
LETO  X.  STEV. 4. LJTJBLJANA
15. MARCA 1960
IV. plenum CentraSnega odbora ZŠJ
Tokrat visoke in višje šole
Na 70 visokih in višph šolaii šfudircs 17.000 šfudenfov • Potrefeen je
splošen zeskon o višfih šolah • Premcijhna aktšvnost v družbenem
samoupravljanju • Zveza študentov se ni znašla • Na zvezni akciji
bo sodelovalo 47 študentovskih brigad
V Beogradu Je bll 18. februarja pod predsedstvom Franja Severa, predsednika CO SSJ, VI. Plenum CO Z§J. Plenu-mu so prisostvovali predstavniki Zveze študentov visokih in višjih šol in organizacijski sekretarji ZK.
Glavna tema Pienuma sb bila vprašanja in probleml višjih in visokih šol in delo ZŠJ na teh Solah. Poleg tega je Plenum razpravljal o delo CO v prihodnjem semesfru, proračunu za leto 1960, mladinskih delovnih akcijah in izbral delegate za V. Kongres SZDLJ.
Referat o višjih šolah in njihovi problematiki je podal Milivoj Zugič, član predsedstva CO ZSJ.
Močan razvoj gospodarstva z moderno organizacijo in de-litvijo dela je povečal potrebe skupnosti po visoko kvalifici-ranih kadrih in strokovnja-kih. Na naših univerzah, vi-sokih in višjih šolah diplomi-ra letno le 9.000 študentov, kar je 4-krat manj od predvide-nega plana za prihodnjih 20 let. To stanje zahteva pospeše-no razvijanje visokošolskega študija in drugih oblik izobra-ževanja kadrov, kar najbolj racionalno in učinkovito.
Dosedanji rezultati, ki smo jih dosegli na tem področju, so lzredno pomembni, saj je za-čelo z delom 70 visokih in viš-jih šol s preko 17.000 slušate-lji. Kljub izredno velikemu pomenu teh šol, ki obenem predstavljajo tudi novost v našem sistemu visokega šol-stva, vendar niso dobile po-trebne materialne podpore in pozornosti, ki bi jim omogočile kar najboljše izpolnjevanje njihovih nalog. Del dosedanjih napak lahko pripišemo mate-rialnim dobrinam, pomanjka-nju pedagoškega kadra in po-trebnih izkustev, vendar je del rroblemov takih, ki bi jih že lahko reševali državni in šol-ski organi, družbene organiza-cije in Zveza študentov. Med-nje spadajo predvsem pomanj-kanje predoisov o visokem in višiem šolstvu, premajhna ma-terialna baza višjih šol, študij-ski programi, učbeniki, delo ZŠJ na višjih in visokih šo-lah itd.
ISTA   KVALIFIKACIJA -RAZLICNE SOLE
Trenutno pri nas še ne ob-stoja nek splošen zakon. ki h< reguliral vprašanja organiza-cije in dela v^nh š^1 " tega obstojajo najrazlične.iši predpisi, ki se razlikuieio od šole do šole. Tako se od re-publike do republike razlikuie dolžina študija, status šole itd. Kot primer za različen status nam lahko služita visoka go-spodarska šola v Zagrebu in Višja gospodarska šola v Skop-ju. Obe dajeta enako šcls1r-izobrazbo in šolata kadre za ista delovna mesta. vendar imata različen rang. Podobne so razlike med višjimi in vi-sokimi tehniškiml šolami v Tuzli in Zenici na eni. terNi*11 in Kragujevcu na drugi strani.
Pri dosedan.iem ustanavlia-nju nismo upoštevali potreh gospodarstva, zato na nekate-rih področjih sploh ni ootreb-nih strokovnjakov. To po-manikanie se posebno odra*^ v prehrambeni industriii in kmetijstvu.
MATERIALNI PROBLEMI
SO   OVIRA   ZA   N/»***ir,.TNJI
RAZVOJ VISJIH SOL
Velik del visokih šol se ie že tako.i na začetku srečal z materialnimi problemi. Mnofi ustanovitelji teh šol niso pri-pravili potrebnih poaoiev za nemoten razvoi in delo visokib in višjih šol. Problemi prosto-rov. laboratoriiev, onreme in predavateljev so še vedno ovi-ra v delu višjih in visokih ^1
Od vseh visokih in višjih §ol deluje kar 50 odstotkov v slabih prostorih, medtem ko dela 30 odstotkov v izredno slabih pogoiih. Poleg tega se šole zaradi prenatrpanosti prisiljene uvajat numerus clausus, kar pa ni v skladu z današruimi potrebami. Po-manjknnje prostorov sprem-Ija tudi pomanjkan.ie opreme, učnih in ostalih pripomoč-kov, brez katerih je skoraj ena tretjina vseh visokih in višjih šol.
Rešitev iščejo šole na raz-ne načine. Višja pedagoška lola v Beogradu  n.  pr.  upo-
rablja prostore mestnega ; prometnega podjetja za učil- c nice s preko 600 tnesti. Prav _ tako pa kar najracionalneje J izkorišča laboratorije in osta- . le pripomočke. Tako izkori- " ščanje prostorov je le eden izmed načinov za trenutno rešitev, v bodoče pa bo treba pritegniti k investiranju v gradnje novih višjih in viso-kih šol tudi industrijo, ki po-trebuje strokovnjake za svoj nadaljnji razvoj.
MANJKAJO   SPOSOBNI PEDAGOSKI  KADRI
Na vseb visokih in višjih šolah opažamo veliko po-manjkanje predavateljskega kadra. Posebno težko je najti predavatelje za nekatere nove stroke in predmete. Od skup-nega števila predavateljev in asistentov na višjih in visokih šolah je 95 odstotkov predava-teljev in le 5 odstotkov sode-lavcev. Sedanje število peda-goškega osebia zadovoljuje le 80 odstotkov potreb, zato je ena od osnovnih nalog nadalj-njega razvijanja visokih in višjih šol usmerjena na pri-pravd dovolj velikega števila pedagoškega Kadra.
Studijski programi so veckrat preobse2ni
Dosedanje delo nekaterih višjih in visokih šol je poka-zalo, da se študij odvija stihij-sko, marsikda' tako obsežno, da se približuje izobraževanju na fakultetah. Višje komer-cialne šole n. pr. izobražujejo slušatelje po vzoru ekonom-skih fakultet, medtem ko bi morali biti usmerjeni njihovi napori v izobrazbo strokov-njakov za računovodstvo, banč-ništvo, zunanjo trgovino in drugo. Poleg tega se pojavlja težnja za dodajanje predmetov za splošno izobrazbo, kar obre-menjuje študente, obenem pa ti predmeti niso nujni za delo bodočega strokovnjaka.
Priporočilo ZIS za skrajša-nje študija so na višjih in vi-sokih šolah rešili s poostritvi-jo študijskega režima. Če unoštevamo, da se zahtevajo za prehod z enega letnika v drugi vsi uspešno opravljeni izpiti, lahko spoznamo, kako težko je končati šolanje v red- , nem roku. V zadnjih dveh le-tih se zato študij podaljšuje, tako da znaša na dveletnih ; višjih in visokih šolah 50 od-stotkov dalj od predvidenega časa.
Dosedanje delo visokih in višjih šol ni bilo povezano. Po vzoru Skupnosti jugoslovan-skih univerz,, ki je odigrala važno vlogo pri dosedanjem razvoju univerze, bo potrebno organizirati tudi skupnost viš-jih šol, ki bi imela v nadalj-nji reformi višjega in visoke-ga šolstva pomembno vlogo.
POISKATI   SVOJE   MESTO
2VEZA  STTJDEN^OV    MORA
NA VlSJIH SOLAH
i       Problema visokih in višjih šol
•    ne moremo obravnavati, ne da bi obenem govorili tudi o me-
i   stu  in   vlogi   Zveze  študentov
•    na teh šolah. Delo ZŠJ je na teh  šolah   izredno   otežkočeno na eni  strani zaradi  različnih programov   in   problemov šol, po drugi pa zaradi premajhnih izkušenj   pri   aktivizaciji   štu-dentov. Na nekaterih šolah so sicer   dosegli   lepe   uspehe   v družbeno političnem delu šole, reševanju   šolske   in   študijske problematike,   vendar   je   veli-ko  večje  število  onih  organi-zacij, ki nima^ skoro nobene-ga   družbeno   političnega   vpli-
¦    va na študente.
i       V  glavnem   se  delo  organi-
¦    zacij ZŠJ omeji na organizira-
nje predavanj a!i akcij, ki pa Irnajo malenkosten odziv. Po-ložaj višjih in visokih šol iz-ven univerzitetnih centrov je v tem pogledu še težji, saj so prepuščene v večini primercv same sebi.
Organizacija ZS visokih in višjih šol bi morala storiti mnogo več v družbenem upravljanju šol, da bi družbe-no upravljanje postalo tisti aktivni faktor pri odpravlja-nju napak in pripravljanju potrebnih pogojev za nemote-no in strokovno usposabljanje študentov.
Doslej   so   bile   organizacije
ZSJ visoklh in višjih šol orga-njzacijsko povezane z Univer-zitetnimi odbori, vendar so za-radi premajhnega zanimanja Univerzitetnih odborov za nji-hovo delo ostale prepuščene same sebi. Pomanjkljivosti v dosedanjem delu organizacij ZŠJ na višjih šolah, potreba po globljem delu nalagajo or-ganizaciji ZŠJ, da posveti več-jo pozornost organizaciji na teh šolah.
Pri Univerzitetnih odborih bo zato potrebno organizirati posebne komisije, ki bi se ba-vile s problemi dela ZS na višjih in visokih šolah.
Razgovor s predsednikom U0 ZŠJ Janezom Rugljem
Reorganizacija Zveze študentov na fakultetah
Ob vstopu v letni semester sf je Univerzitetnl odbor Zveze študentov zastavil pomembne nnloge, ki bodo predstavljale jedro in glavno težino dela Univerzitetnega odbora in združenj po fakultetah. Da bi se podrobneje seznanili s temi nalogami in tudi z drugimi problemi v delu Zveze študentov, smo postavili nekaj vprašanj predsedniku Univer-zitetnega odbcra Janezu Ruglju, ki natn ]e nanje dokaj izčrpno odgovoril.
PREraKLI         SEME-    ponavlja    snov    s    pr«davanj.
STER POMENI  ZA  DE-    Zdi se> da **> ni dobro, ker lah-
LO
k«   Postone  za  študenta  dolgo-UNIVERZITETNE-    časno. Studentje naj bi »adprej
GA OIDBOCEtA IN ZDKU-    preštudirali    določeno    gTadilvo
2BNJ PO FAKUI/TE-TAH DOLOCENA PRI-ZADEVANUA IN HOTE-NJA. DA BI BILO TO DBLO KAR NAJBOLJ UCINIKOVITO. KAKO OCBNJUJES DOSEDA-NJE DELO ZVEZE STU-DENTOV PREDVSEM Z OZIROM NA STUDIJ. SKO    PROBLEMATIKO?
Sveti letnikov so bili na ne-tatorih fakultetah formirani že ani, letos pa «a res zaživeli na koraj vaeh fakultetah. Poka-;ali so se kot odlične inštituci-e za medsebojno sodelovanje rofesorjev in študentov, zato noramo njihovo delo še naprej, ikrbno razvijati in poglabljati. 5veti letnikctv naj bi se orien-irali tudi na razgovore s tisti-ni študenti, ki zaradi različnih /zrokov študijsko zaostajajo, iar bi goiovo pripnmoglo k irzgoji čuta odgcivoirnosti štu-lentov do itudija. Mentorstvo ie zelo dobra inštitucija za spozoavanje profesorjev in štu-Jentov, posebno pa za vodenje itudenta skozi ves nje,?ov štu-iij. Pni nas bi mentorstvo za-radi pomanjkanja profesorjev na vseh fakultetah težko uived-li. Kjerkoli pa analiza pokaže, da bi bilo mentarstvo potreb-no in da je za to dovolj pro-fescrjev, ?a je treba vsekakor uvesti. Mislim pa, da na večini fakultet lahko mentorstvo v Joločenem smislu prevzainejo sveti letnikov. Tu seveda lahko nastane v delu trenuten zastoj, ker pri prehodu v višji letnik pridejo v svet letnika novi pro. fesorji. Toda če ima ftvet letni-ka od začetka študija pa do absolutorija dobro dokumenta-cij« svojega dela (predstavniki študentov v svetih letnikov ta-ko dobro poznajo svoje kolege), potem tudi ta pomanjkljivost ne bi delala težav-
Studijske   grupc   so   problem zase. Ponekod se v teh grupah
tako redko, da profesor spozna študenia šele na izpitu, a vča-sih se na žalo&t dogaja tudi to, da študent prvi6 vidi pirofeaor-ja na izpitu. Naši profesorji so res preohremenjcni, t/Dda ini-slim, da bi lahko v tednu do-bili uro ali dve, da bi študent-je lahko prišli k njim in se o vseh težavah svobodno pogovo-rili in seznanili.
V perspektivi nnoranno stre-meti za tem, da bo profesor res poznai vsakega študenta, ter spremljal njegovio delo na pre-davanjih. pri študiju, na vajah in seminarjih, tako da bi bil potem izpit več ali manj for-malna stvar. Ponekod to že imaimo. Drugod pa smo zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov še daleč od tega-
in potem težja poglavja pre-diskutirali v okvini študijske grupe. Podpreti moramo pred-vsem tiste študijske grupe ozi-roma krožke, ki nastajajo sp«n-tano. Vodje tch grup bi morali biti v stikih s profesorji. Do-seči moraino to, da ima. vsak študent možnost, da razčisti ti-sto, česar na predavanju all pri študiju ni razumcl, pa naj bo to v študijski grupi, pri asi-st«ntu ali prl profesorju.
Ko že govorimo o študijski problematiki in meds«bo,inih odno=ih med profesorji in št«-deti. bi poud?n! znano dejstvo. da se šfcudentje in profesor.^ med seboj premalo poznajo. Ki
LETOSNJE           LETO
PREDSTAVLJA    V    PO-
LLTICNO-IDEOLOSKEM
DELU   DOLOCEN   PRE-
OBRAT.    PREOBRAT    V
TEM    SMISLU.    DA    JE
LETOS   POLITICNO^DE-
OLOSKO      DfELO      DO-
kaj nacrtno in si-stematicno. kako ocenjujeS to delo?
Kot je znano, imam« sedaj v glavnem tri »rganizirane oblike fdeološko-političnega           dela:
Mirksistični   center,   Studentov-&ko  tribuno ln sfvobodne kate-
dre. Poleg tega tudi združe-nja oirganizLrajo raana pireda-vanja in druge oblike ideoljo-ike vzgoae. Do sedaj je zažive-la Študentovska tritmna, med-tein ko so v Centru oprafvljene vse organi^acljsko-tehnične pri-prave, tako da bomo že ta me-sec začeli s predavanJB. Svo-bodne katedre so ponekod že formirane, drugod so pa zaradi raznih vzrokov prišle šele na pol poti. Tako široko ideološko-politično delo smo zasno^vali zato, ker je očiimo, da današnji diplomant ne odnese z univer-že takšne izobrazbe, ki Jo naša diružibena stvairnost potrebuje. Svojo stroko sicer do neke me-je pozna (čepratv je včasih pre-več natrpan s his.toricizm<ym- a premalo pozna tdsto konkretno znanosti), je pa odločnio pre-malo seznanien z našo družbe-no stvarnostjo; to pomeni, da premalo  pozna  tisto  konkretno
okclje, v katerem bo delal. Ker univerza, to se pravi profesorji,
ne dajejo študentu take izo-brazbe, emo pirisiljetni, da tjo nekako ublažimo, stnesneti pa moramo za tem, da bodo ptro-fesorji kompletno in napredno formtrali našega strokovnja.ka. Naši kolegi tudi sami čutijo pomaitjkljfcvost izobrazbe na univerzi. Najboljši dokaz za to trditev je denjstvo, da se je vsak četrti študent prijavil v Centru za marksističiio izobrazbo.
V DELU TJNIVEiRZI-TETNEGA ODOBRA PA TUDI V DELU ZDRU-2ENJ PO FAKUL.TE-TAH LAHKO OPAZI-MO DOLOČENE PO-MANJKLJIVOSTI, TE-2AVE IN PROBLEME. KATERI SO NAJVECJI V DELU ZVEZE STU-DENTOV?
Eden od resnih problemov v čelu ZŠJ na naši univerzi je sedanja organizacijska struktu-ra- Univeraitetni odbor je po-vezan z okoli 30 združenji, kar že samo po sebi pove, da je težko delati s takšnim številom organov. Zato bomo skušali v tem letu opraviti rearganizaci-jo. V tem smislu, da bi dose-danja združenja še obstajala In se po potrebi formirala še no-va, toda. na fakultetah bi s« formirali fakultetni odbori ZŠJ, ki bi bili po eni strani poveza-ni z združenji, Po drugi strani pa z Univerzitetnim odborom. Tudi za združenja višjih šol bi morda kaza)^o formirati skupen odbor. ki bi koordiniral in vo-di] njihovo delo. Drug problem v naši organizaciji je ta, da so združenja do seda.i premalo zaostrevala vprašanja odnosa študentov do študija. Mnen.ja sem, da naši kolcgi premalo študirajo,   p>re^vaem   pa  je   to
očitno tam, koder ni ve& po-gojev za vpis v nasldnji seme-ster. Naša družba je zaintere-sirana, da dobi čimprej, čim-več in čsim boJjših strokoivnja-kov. Zato bi morala naša zdru-ženja predvsem v okviru l^t-nika in v avetu letnika siste-matsko vzgajaiti vse tiste posa-meznike, ki nimaj« pravega, socialističnega odnosa do dela, to je do študlja. Nujno bi bilo treba fc&koreninitd mnenje, da je študij privataa zadeva posa-meznika. kajti oelo v primeru, če bi študent sam plačeval vso šolnino. bi težko dovolili, da je študij pirivatna stvar. Sedaj pa daje družba za vsakega .študen-ta velika fin^ačna sredstva in ima zaradi tega pravico zani-mati se, kako študent dela-
ZVEZA STUDBNTOV SI JE O'B VSTOPU V LETNI* SEMESTER Z*A-STAVILA PROGRAM DELA, KI POMENI PREDVSEM VELIKO VECJO AKfTIVIZACIJO ZDRU2ENJ PO FAKUL-TETAH IN DO NEKE MERE TUDI VELIKO VECJO SKRB ZA VSE VISJE SOLE. KATEiRE SO NAJPOMEMBNEJŠ.E NALOGE, KI STOJE V TEM SEMESTRU PRED ZVEZO   STUDENTOV?
V tem &olskem letu stoje pred ZŠJ naše univerze poleg vsakdanjih in nekaterih že na-kazanih nalog še naslednje:
% V marcu moramo foirmi-rati štiri študentovske delovne brigade, opraviti vse organiza-cijsko-tehnične priprave in bri-gade 1. julija poslati na traso«
^ Združenja morajo ureditl evidenco članstva ZŠJ. Doseda. nja evidenoa je bila pomanj-kljiva, zato je Unšverzitetni odbor sklenil, da se uvede no-va, enotna evidenca. Na zdru-ženja so že posdani novi evi-denčni kartoni. na katerih bo-mo evidentirali študijske re-zultate in družbeno-politično udejstvovanje vsakega študen-ta.
^ Izvršiti moramo reorgani-zacijo ZŠJ v smislu decentra-lizaeije.
^ Kot sem že omenil, bi mo-rala bfi-ti naša &rganiz,acrija v svojem bodočem delu imeti vedno pred očmi prvo in os-novno nalogo. to je, da pripo-nvare k čim boUšeniu in po-glcbljcncBiu fitudiju in da zi raznirai vzgojnimi ukrepi pri-pom<>re do tcsa, da bomo ime-li čimmani zaost^Jih izpitov fn li čim mani zaost^lih izpltov hl čim manj slabih študentov.
Prof. Stane KraSovec, dekan ekonomske fakuffefe
O dvostopenjskem študiju na ekonomski fakulteti
Načrt reorganizacije študija na ekonomski fakulteti, ki sta ga sredi februarja izdelala fa-kultetna uprava in fak. svet, iziiaja iz dejstva, da zahteva prav naša stroka morda bolj kakor katera koli druga ra-zličn h stopenj in značajev izo. brazbc Vsem ekonomistom in komercialistom je potrebno pcznavanje določenga števila skupnih predmetov, nikakor pa ne vseh in ne na isti ravni. Izkušnje kažejo, da je za najve«ji del računovodskih, komercialnih, izvoznih.    tanč-
nih, špedicijskih itd. opravil celotnj fakultetnj študij od-ločno prevelik. Ta je pri na-šem narodnem dohodku in pri naših štipendžjah tudi predrag in nedopusten luksus. Razen tega odhaja pretežni del di-plomantov na praktične ope-rativne posle, za katere pri sedanjem sistemu fakultet-nega študija dob:jo premalo šolskega uvodn ali celo nič; zato pa s svojo posiljeno ude-ležbo v študiju vrste teoretič-nih prcdmetov, za katere ni-majo ne zanimanja ne potre-
be, kvarijo študijsko vzdušje pri teh predmetib ter nižajo njihovo raven.
Tako je naša fakulteta go-tovo prva, kjer je zares po-trebno in konstno učne načrte tako |>reurediti, da bi se stro-kovni predmeti predavali pr-venstveno v I. in II. leiniku in bi bila po dovršitvi II. lctni-ka tnogoea podelitev komerci-alne dlplome. Take preure-ditve na naši fakulteti ni težko izvesti, ker je že obstoječi statui iz leta 1958 v visoki meri »inverzen«.
Novi šiudijski načrt predvi-deva, da se bo komercialni in ekonomski študij v bodoče po enoleinem skupnem startu di-ferenciral na dve veliki vrsti poklicev:
Prva vrsta so praktični ope-rativni poklici različncga tipa, toda na višji strokovnosti in večjein poznavanju teorije, kot jo daje sredn ja ekonomska šola. Pri tem načrt za sedaj odpira študij za komercialno in za računovodsko - finančno sku-pino, ne izključuje pa še upravno - gospodarske, statl-stične tn davčne in kake dru-ge. Ta študij bo trajal dve leti in se zaključil s komerci-alno dipJomo, podobno kakor na mariborski višji komercial-ni šoli. z majhnimi razlikami zaradi fakultativne^a značaja zavoda v celotf. Diplomanti lahko po nekaj letlfo prakse postanejo zares dobri višfi komerc-'alni stro!<ovn*aki, ki jih bodo naše gosnodarske or-pran?zan'e /elo p^trebovale ter iih bodo tudi dobro nlačale. Tak strokovnjak  bo  lahko po
nekaj letib prakse nadaljevaJ študij na višji etapi, čc bo spiofr smatraJ za povrebao in izpoinii pogoje sprejcmnega izpita.
Druga vrsta so predvsem posli ekonomista analiiika in planerja, ki uporablja v.šje te-oretično znanje za samostajnu reševanje problemasike Lu za sodelovanje pri oblikovanju ekonomske pol<ike v repubii-ki ali v okraju. Za fco je po-treben tecreiičnj š&udij dnige etape, ki ga je pa prepozno začenjati šele v tretjem leiu. (Studij druge etape bo obse-aal ekonamske politike, zgo-dovino politične ekonomije. ekonomske analize in planira-nje ter višjo statistiko za vse slušatelja, a poleg tega vrsto spec^fičnih izbirnh predmetov za posebne smeri, kot bi zdaj bila smer ekonotraskib analiz, agrarne ekonomike, finančno -bančna, znnanje . trgovnska. upravljanje gospodarskib. or-ganizacij in analiza poslo-vanja.)
Studij bo v prvem letniku popolnoma enoten in bo obsegal uvodne in splošne prerlmete kot že danes, le da nekatere bolj praktično. Skupnost pr-vega letnika za vse slušatelje ima veliko prednost, da šiu-dent spozna scbe in predmete in ima dovolj časa, da se v drugem letniku že cdloč<, kam bo šel. V drugem Ietn'k'j bi bilo pel Se vedno skupnih predraetov (ekoncmlka FLRJ, prakfčro f'nančno in davčno pos'ov^njp. ekononrrika cen I" go*podars'?o pravo) ostaH predmeli bi se pa razdel li v nekaj oddclkov, od ka erih  bi
bi]     ed n  komercialnl,    drugtj knjigovcdsko - tinančni. Izpiti iz  tcb     skupin  daje;o  pravica, do kctnercialne dJplome.
Kdor bi (bodisi iz nižje eta-yc na fakulteti bodisi iz mari-boisKe višje komercialne šole) žeiel  v  višjo etapo,   bo   lahkoj upr ščen  komerclalnega izpital iz predmetov teh grup, zato bo! pa   cnoral   opraviii     spre^emnii izpit za  II.  leinik    po    širšiiij piogram h poliiične ekonomje in     ieoret čne    statistike,    Za tako  i^fciro  naj  bj  se šiudent odl č'l  ob zčetku II. letnika, vendar irna možnost preorien-taeije  vse do konca II. letni-v ka, seveda v tem večjo lastno škodo in  zamudo, kolikor po-zneje se odloči.
Sprejemnj izpit v višjo eta-po bo seveda strog, ker bo ttirli sam študij na višji etapi odslej strožji in zahtevnejžl (kajti tisti, ki za teoretične predmet nimajo ne razpolože-nja ne talenta, imajo pač mož-nost oditi po dveh letib s ko-mercialno diplomo v prakso, česar doslej nlso mogli) Vsi tisii, ki jim ni do študija teo-retičnih predmetov druge stopnje, a so že prišli v višje letnike. pa imajo za seboj vse izpite, ki dajejo pravico do komercialne diplome, jo bodo lahko dobili takoj, ali pa po tem. ko opravijo še manjka-ioče izpite. Uprava misli, da je verjetno nekaj sto študen-tov ali absolventov, ki so bolj praktično operativnega čuta in bi jim bila taka komercialna diploma dobrodošla ter bi jih osvobodila nepotrebnih na-porov
Reorganizacija študijo na agronomskem oddelku FAGV
Agronomija bo dajala kadre
Na agronomski oddelek FAGV je bilo v zadnjih de-setih letih vpisano v prvi semester od 140 do 40 sluša-teljev, letos pa se je vpisalo 96 študentov. Letno diplomira na oddelku povprečno okoli 30 agronomov. To število je premajhno. Po postavljenem načrtu bi se moralo po dveh, treh letih vpisati 250 slušateljev vsako leto. Dosedanja kapaciteta oddelka je okoli 60. Iz tega sledi, da je oddelek vsa leta prejemal ve6 slušateljev, kakor je bilo delovnih mest v laboratorijih. Za povečan vpis so potrebne nove kapacitete delovnih mest, ki morajo biti na razpolago kar se da naglo, da bo mogoče v bodoče uresničiti plan vpisa.
Za ustvarjanje načrta je po-trebna popolna sprememba študijskega načrta. Tudi novi študijski načrt je že izdelan in predložen v nadaljnjo diskusi-jo pristojnim ljudskim odbo-rom. Novi študijski načrt predvideva tri stopnje ali tri cikle študija, ki vsaka zase daje  zaključeno  izobrazbo.
Vsaka stopnja traja dve leti, prva in druga stopnja skupaj nudi približno enako visoko-šolsko izobrazbo, kakor dose-danji študijski načrt.
Prva stopnja naj daje prak-tičnega agron«ma za delo na socialističnih kmetijskih in za-družnih obratih, za vodstvo kmetijskih obratov, nekakš-nega obratnega agronoma ali višjega tehnika. Večina sluša-teljev naj bi končala študij po dveh letih in šla v prakso, ki jih nujno potrebuje. Študij je že v prvi stopnji stroi*ovno usmerjen v tri panoge, in si-cer: poljedelsko, živinorejsko in sadjarsko - vinogradniško -vrtnarsko. Diplomanti bodo torej specializirani in sposob-ni voditi specialne kmetijske obrate, seveda pod pogojem, da bodo v času svojega študija lahko temeljito seznanjeni s praktičnimi prijemi na takš-nem obratu. To bo pa mogoče le tedaj, ako bo fakulteti na voljo obrat, kjer bodo slušatelji lahko spremljali praktično stran pouka in tudi sami so-delovalj pri proizvcdnem pro-cesu. V prvi stopnji bo pouda-rek na praktični ižobrazbi, zato bo študij inventiran in bodo slušatelji poslušali stro-kovne predmete že takoj v za-četku vzporedno s tistimi osnovnimi predmeti, ki dajejo najosnovnejšo podlago za pra-vilno   razumevanje   in   sprem-
linnip   ctrrvknvnih    nrpHmptov
Nekateri opozarjajo na teža-ve, ki bodo nastale iz razloga, ker bodo imeli novovpisani slušatelji zelo različno prejš-njo izobrazbo. Bodo namreč slušatelji, ki prihajajo iz sred-njih kmetijskih šol in pa takš_ ni, ki so končali gimnazijo. Prvi bodo poznalj že precej temeljjto kmetijsko prakso in teorijo in bodo pričakovali od fakultete poglobitev in razši-ritev svojega splošnega in strokovnega znanja. Absolven-ti gimnazij, ki jih bo v bodoče čedalje manj, bodo imeli več splošnega teoretičnega znanja, pa manj praktičnega in stro-kovnega. Zanje bo stroka ne-kaj povsem novega. Bilj so predlogi, da bi morali od ab-solventov gimnazijcev zahte-vati pred vpisom vsaj nekaj mesečno, če že ne enoletno prakso na kmetijskem obratu alj pa, da bi zanje morali predvideti štiriletni visoko-šolski študij, medtem ko bi se le absolventi sredjih šol lahko vpisali v dvoletno prvo stop-njo študija in končali kot agronomi po dveh letih. Pre-vladovalo je stališče, da se ne smejo delati razlike med temi absolventi. marveč da morajo študij v prvi stopnji orgiinizi-rati tako, da bo iuai absolvent gimnazije lahko po dveh letih usposobljen za obratnega agronoma.
Prva stopnja, ki ima značaj visokošolskega študija, daje torej agronoma, kakršnih po-trebujemo največ. Večina di-plomantov gre zato po dveh letih študija v službo. Le raz-meroma nizek odstotek se vpi-še v drugo stopnjo študija. Za vpis v drugo stopnjo morajo kandidati polagati diferencialni izpit. Pri odbiri slušateljev bo vn7Pn   kritprii     fu<ii     dosp/en'1
uspeh v prvl stopnjl in njiho-vo dotedanje deio v praksi.
Druga stopnja daje pouda-rek na osnovnih predmetih in na znanstveno teoretičnih osnovah pri strokovnih pred-metih, ker ne bi vzgajala sa-mo agronoma tehnologa, mar-več tudi organizarorja s širo-ko podlago in poznavanjem vseh panog kmetijske proiz-vodnje. Kolikor Je za organi-zacijo potrebno, se poleg teh treh specialnih panog prve stopnje predvideva še četrta, in sicer ekonomska. Slušatelji ekonomske skuplne poslušajo tudi nekatera predavanja v prvi stopnji, namreč tista, ki jih doslej niso poslušali, toda v skrčenem obsegu dveb se-mestrov.
Diplomanti, ki opravijo vse izpite druge stopnje in ki izde-lajo tudi seminarsko naiogo, bodo sposobni voditi in r^rga-nizirati velike kmetijske obrate, zadružne KooperaJjske obrate, delati okrajne proiz-vodne načrte in podobno, skratka vse to, kar dela agro-nom diplomant po sedanjem študijskem načrtu. Z drugo stopnjo je praktično visoko-šolskj študij agronoma kon-čan.
Tretja stopnja študija je za-mišljena kot podiplomski štu-dij, ki traja prav tako dve leti in je naraenjen le redkim agronomom, ki so izredno spo-sobni za najvišjo kvalifikaci-jo. Namen ji je vzgojiti naj-višje kvalificirane strokovnja-ke, ki naj poučujejo na kme-tijskih srednjih. višjih In viso-kih šolah, ki naj znanstveno delujejo na kmetijskih inšti-tutih ali ki naj organizirajo kmetijsko proizvodnjo na naj-višji ravni. Razume se, da bo-do kandidati pred sprejemom morali dokazatl s strogim di-ferencialnim izpitom svoje znanje in sposobnost ne samo v stroki, marveč tudi iz sploš-nega znanja, zlasti znanje ma-tematike in jezikov. Studij na tretji stopnji je zelo specializi-ran, saj predvideva predlog študijskega načrta dvanajst različnih strokovnih skupin za specializacijo. Vsi slušatelji oosUišaio  D^edavan.ia iz mate-
matike in statističnih metod znanstvenega dela obe leti, poleg tega pa strokovna pre-davanja v izbrani specialni skupini, zadnje leto pa morajo izdelati samostojno znanstve-no raziskovalno delo po vseh sodobnih znanstvenih meto-dah. Večji del študilskega časa je torej posvečen samostx)ine-mu znanstvenemu študiju in delu pod vodstvom profe-soriev.
To so bistvene poteze nove-ga študijskega načrta agronom-skega oddelka FAGV. s kate-rim soglaša tudi Društvo kme-tijskih inženirjev in tehnikov. Načrt je še v diskusiji. Ce bo dokončno sprejet in odobren, naj bj že z novim šolskim le-tom stopil v veljavo.
Predstojnik gozdarskega oddelka FAGV doc. Ing. Franft Sgerm
Na gozdarstvu le podiplomskl študij
Smatramo, da je toverzija študija v smislu čim hitrejšega seznanjanja študentov s samo stroko potrebna in dobra. V ta namen smno v prve letaiike že sedaj uvrstili po m&žnosti čim več strokovnih kadrov. Potrebno pa bo uvesti v prvi letnik poseben predmet »Uvod v gozdarstvo«, pretežno v oti-likd ekskurzij. delno pa v obli-ki predavan.i.
Za seoamje stanje smatramo, da Je treba na gozdarskem od-delku uv-esti le dvostopeftjskl študij. to 1e redni študij in po-diplomski študij. V ta namen pa je potrebno d^biti še več strotkovnega kadira, boljše pro-store. večja finančna sredstva in terenske učtie objekte . j neoviran razvoi in potek štu-dija.
Delitev usposabljanaa gozdar-skih strokovnjakov v »proiz-vodnl tip« z zakl,iučno krajšo dvoletno fakultetao izobrazbo s poudarkoim na praktičnj po-uk in v »projektivni tip« stro-kovnjakov z normalno štiri-letno strokovno izobrazbo, je nemogoč zaradi medsebotj pre-"'pten'h   Hioloških   rirocescv   ži-
ve narave in gospodarjenja na istem prostoru, katere mora dobro poz.nati in obvladati vsak gozdarski strokovnjaik, če žell z usperhom opravljati svojo službo na terenu. Gozdarska operitiva namreč v pretežni večini rabi strokovn j aka, kl obvlada proizvodnjo in projek-tiraaje hkrati. zaradi z.načilno-sti   stroke  in   njene   dejavnostl.
Zaradi poma-njkanja kadrov po dr.gi svetovni vojni je Poljiska uvedla skrajšanl 3-letni študiij gozdarstva namesto 5-letnega. Ko so krili v glavnem vso ootrebo Po strokovnih ka-drih so zahtevali od vseh teh diplomatov. da v čimkrajšem roku doipolnljo manjkajoči štu-dij in opraviijo izpite, ker bodo sicer prevedeni v nižji rang tehrndka.
(Po izjavi rektorja Waršav-ske univerze Krisjaka na pre-davanju na tukajšnji univerzi leta  1959-)
Mislim. da te napake tukaj ns smemo  ponoviti-
Tudi Francija in Italija ima-ta dvoletni študij gozdarstva, toda za vpis na gozdarsko fa-kultetn     ie    rotreben     dvoletni
študii osnovnih !n splošnih predimetov- Opravljeni izpiti iz vseh teh predmetov omogočajo šele vpie na gozdarsko fakul-teto.
Gozdarska operativa rabt za izvaijianje strokovnih fe\ na te-renu v določenih panogah sred-nješolce — gozdarske tehnike. Za speciaLne naloge pa se Pred-laga, da se za te najboljše teh-nike uvede tudi neke vrste iz-popolrr. vanje v obliki Podi-c-lom-k-ega žtudijra.
Podiplomskl Studij naj t>| potekal v obliki tečajev '$n kurzov od 10 do 30 dni. a naj-ve<č 2 semestra.
Ple-num Društva inženiriev ln tebnikov je decembra 1959 na svojem posvetovanju v Postoj-ni o problemih gozdarskega šolstva nriše] do zaključka. da je potrebno za g&ždarsko ope-rativo usposobitl gozdne delav-ce preddelavce gozdarske teh-nike in gozdarske inženirje splošnega tipa. Gozdarskega strokovnjaka z dvoletno fakul-tetno izobrazbo operativa ne potrebuje. ker ta delovna me-=tq   ^ssp^ifi   »OTdp.r^kl   t.eh-nik'
Gozdarski oddelek je napra-vil analizo za etapnj fakultet-ni študij, ki ie dala naslednjo sliko: Prva etapa bi obsegala usposabljainie proizvodnega ti-pa inž&nirjev 1n bi trajala naj-m.ani 6. a največ 7 semestrov, dočim bi za projektivni tip bi-lo potrebno še aajmanj 1 se-mester. a aajveč 2 semestra študija. Zaradi tako malih ra^-lik rued tema etapama ie goz-darski oddelek v soglasju a DIT in ostalo gozdarsko operativj m-nenja. da ie bolje za sedaj usposabljati gozdarske inž&nirie splošnega tipa v šti-riletn! šmdiiski dobi in ta štu-di.i temeljtto podpreti z dovolj-nim številom predavateljskega kadra. s primernim) prostori, labaratorlji, terenskimi učniml obieV«-' z zadostnimj flinančni-mi sredstvi !n primernim št!-pendiranjem   študentov.
Sicer pa tudi dvomimo, če bl se tudl uvedel etaipni študij v razmeriu 3:1 letu. da bl absol-venti s triletnim §tudijem ho-teli ostati »okrmje-ne Izobraz-be«. ko jim je za dosego konč-nega   cilia   potreben   n^iveč   še
Verjetno že neka.i časa nl nobena naša druž-bena akcija posegla tako globoko v gospodar-sko in družbeno življenje delavcev, delovnih kolektivov in celotne naše družbene skupnosti kot akcija za uvedbo kompleksnih sistemov na-grajevan.ia po delovnem in ekonomskem učinku, ki so jo začell sindikati uresničevati v prvih mesecih preteklega leta. S to akcijo so sindikati pravzaprav postavili na dnevni red vprašanje realizaclje enega izmed najpomembnejših socia-lističnih načel: »Vsak po svojih sposobnostih, vsakemu  po  njegovih zaslugah.«
Celotna akcija se 1e sprva zdela dokaj eno-stavna. Slndikati so priporočili delovnim kolek-tivom, naj uvedejo njim najprimernejše oblike In načine nagrajevanja po učinku, delovnim ko-lektivom se je zdelo to priporočiio spre.jeml.jivo in so se lotill dela.
V mnogih delovnih kolektivih so v začetku smatrali to delo za kampanjo, ki jo ie mogoče kar čez noč uresnlčiti in mislili, da gre pri tem le za to, da se lzpopolnl že obstoječi sistem na-grajevanja. Toda, ko so začeli proučevati dote-danje oblike nagrajevanja, predvsem pa osnove nagrajevanja po učinku, ki so jih že v prejš-njih letih uvajall in se s tem postopoma osvo-bajaH vseh tistih administrativno birokratskih in uravnilovskih meril dela, kl nlso dovolj sti-mulativno spodbujale kolektive in posameznike k produktivnejšemu ter kvalitetnejšemu delu, so skoraj povsod kmalu doumell, da zaradi kva-litetnejSih sprememb v naši družbeni stvarnosti ne morejo graditl novega sistema nagrajevanja na dotedanjih temeljih. Spoznali so, da je na-grajevanje postalo ne samo možno, temveč ne-lzbežna ekonomska in družbena nujnost. Na področju osebnih dohodkov smo namreč za-ostali za napredkom, ki smo ga dosegli z no-vlm sistemom delitve dohodka (sredstva kolek-tlvov so se količinsko povečala, s čimer se je razširllo tudi njihovo ekonomsko obzorje, sistem pa vnesel v delitev načelo, da je delež ko-lektivov tem večji, čim večji dohodek ustvari -se pravi, novi sistem delitve dohodka je začcl delovati na podjetja stimulativno), ne glede na slabosti, ki jih ta sistem trenutno še lma. Za-ostali smo tudi za političnlm razvojem, ki so ga napravili v zadnjih letih organi samouprav-Ijanja In marsikje tudi celotni kolektivi. Vse to ln pa dosežena stopnja razvoja proizvodnih materialnih sil, kakor tudi obstoječi družbenl odnosi so omogočili in nenehno zahtevall, da se to vprašanje čimprej in čim odločneje po-Btavl na dnevnl red. Nagrajevanje po učinku Je postalo eno izmed osrednjih vprašanj, ki je zelo pomembno za naš nadaljnl materialni ln politični razvoj.
Prežlveli slstem nagrajevanJa Je lmel v za-Cetku Se močne zagovornike, čeprav je že gro-
zil (zaradi dinamike našega razvoja) poleg dru-gega tudi zavreti tempo razvoja proizvajalnih sil in socialističnih družbenih odnosov, zaradi česar je bilo mnogokje teško uspešno začeti in nato izpeljati to akcijo. Nosilci teh tendenc so namreč hote ali nehote narobe tolmačili zgo-raj navedeno socialistično načelo nagrajevanja po delu. Zagovarjali so stališče, da je treba družbene dobrine razdelitl na enake dele med proizvajalci ali celo med prebivalci, s Clmer bi dosegli neko absolutno sociallstično pravičnost. Da je bilo takšno stališče zgrešeno, je povsem jasno. Socialistična pravičnost in enakost Je namree v tem, da vsakega protzvajalca nagra-1u.1emo po enotnem merllu, po vrednosti nje-govega dela. Posem razumljjvo )e, da je takšno merilo zaradi razlik med posamezniki (eden lahko naredi več kot drugi) »zraz dejanske ne-enakosti. S teorijo o absolutni pravtCnostl raz-delievanja družbenih dobrln ]e obrafnna] tudi že   Karl   Marx   v   Kritikl  Gotskega programa.
Spreiem ¦»teorije- o »socialnl pravičnosti« bl seveda povsem zavrl tskanje realneiših oblik nagrajevanja, to bi pomenilo precenjevanje vloge socialistične zavesti in prlvedlo do zameglitve ekonomske osnove, na kater! morajo slonetl socialistični proizvodi in družben) odnosi. Od-straniti te razlike oziroma Jih ne priznavati ln ne ustrezno nagrajevati vedega dela, ki ga Je dosegel posameznik ali kolektiv, večje ln boljše spretnosti, strokovno znanje Itd., bi pomenilo demobilizirati tlste sile, kl so za razvo.1 ma-terialnih proizvodnlh siJ tako pomembne. Za-radi tega je zgrešeno tudi mnenje, da bt bilo možno v relativno normalnih pogojih družbene-ga razvoja za dal.1 časa mobilizlrati vse družbe-ne sile, ki bi samo zaradi nekih dal.jnih komu-nlstičnih ciljev, bile pripravljene na pozlv dati na razpolago vse svoje znanje, umske in dc-lovne sposobnosti, ne da bi zato prejemaJe ustrezne materlalne spodbude. Takšno pojmo-vanje bi prej ali slej prišlo v konflikt s kon-kretno stvarnostjo, s konkretnlmi gmotnlml raz-merami, v katerlh ljud.ie žive in ki navsezadnje vsak dan vplivajo na njihovo zavest ln njthovo ravnanje. S tem pa seveda nikakor ne gre za-nikati vloge zavesti In mobilizacijski pomen bližnjih ali daljnih smotrov in nalog, katere so ljudje v preteklosti že opravill, jih sedaj oprav-Ijajo in jih bodo tudi v bodoče opravl.iali.
Na odpor zagovornikov zastarelega sistema nagrajevanja so bili sindikati in ostale družbeno politične sile, organl delavskega In družbenega upravljanja v podjetjih in lzven njih, kl so v največjih   primerlh   od   vsega   začetke   odlofino
podpirali ta prizadevanja, prtpravljenj in takoj začell voditi Idejno-politlčno borbo z nosilci teh napačnlh pojmovanj in storili vse potrebno, da se naš gospodarski slstem In operativni meha-nlzem tako na področju odnosov družba-ko-Iektiv kot na področju notranje problematike kolektivov eamih, zaCne pospešeno lzpopolnje-vati. Pri tem ne smemo pozablti omeniti tudi delavce. ki so - to lahko 8 ponosom pouda-rimo - hitro ln pravllno razumeli, da v tej akcijl ne gre le za proklarr^iranje splošnega na-Cela nagrajevania po delu, temveč za lskanje ln uporabo takšnih konkretnih obllk nagrajevanja po delovnem učinku, na podlagi katerih bo vsak proizvajalec (seveda po odbitkih za druž-bene sklade, od katerih bo Imel tudi sam ko-rlst, saj se uporabljajo za reševanje skupnih problemov) dobil za svoje delo ustrezno plafiilo v obliki denarnlh prejemkov. Razumljivo Je, da so to odločno podprli. In ne samo to, razumell so tudi, da Je tzboljšanje njihovega življenj-skega standarda, širjenje ln utrjevanje njihovlh pravic kot neposrednih proizvajalcev (bodisi v delavskih svetih, bodls) v sistemu družbenega samoupravljanja) odvisno od materialnlh osnov družbe, ki se odražajo ravno tn predvsem v produktlvnostl dela. Naši delavd nlso nasedli teorlji, da Je vsa ta vprašanja mogoče rešitl tz-ključno z nadaljnjo Jndustrializaeljo dežele.
Do tega prepriCan^a ]ih 1e privedlo dejstvo, da smo v preteklih letih vlagall vellkanska in-vesticijska sredstva v moderne in tehnično zelo dobro opreml.iene protzvodne zmogliivosti, ven-dar produktivnost ni pričakovano naraščala. To pomena, da samo z neposrednimi Investicijsml ne morenio urediti problema prociuktivnostj de-la, ki je pri nas - mimogrede rečeno - za dva. tri in celo petkrat pod povprečjem razvHejSih evropskih dežel. temve* v veliki z ustreznim nagrajevaniem, da se te obsto.ieče prolzvodne zmogl.iivosti l7.koristHo. sai le-te predstavi.ia.1o velikanskl vir povečanje narodnega dohodka. ki pa doslej niso bile dovoli Izkorišfene.
Vse to pomeni. da 1e postal tudl slstem •»plač* In -plafevania« delavcev po svo.11 oblikl, predvsem pa po funkcijl, ki naj jo ima.io osebnl zaslužki v hitro razvijajoiJem se gospodarstvu (funkcija osebnih zaslužkov je v tem, da vskla-dijo porast osebnih zaslužkov posameznikov z ekonomskim napredkom podjetij in gospodar-stva, se pravl, niihova ekonomska funkcija je v tem, da zagotove, da delavcl, kl v željl, da več zaslužljo, produktivneje delajo ln renta-bllneje   proizvajajo   ter   tako   zadostlio   svojim
NAGRAJEVANJE PO UČINKU
osebnlm željam, lstočasno pa zagotove napredek podjetja ln celotnega gospodarstva) nezdružljiv z njihovim dejanskim političnim položa]em, ki ga imajo v našem gospodarstvu. Nezdružljiv predvsem zatd ker ohranja posamezne mezdno-admlnistratlvne ostanke v proizvodnih odnosih In ne razvija v proizvalalcih neposrednega eko-nomskega lnteresa za razvoj proizvajainih sil, za porast prolzvodnosti, za Simbol.1 ekonomič-no ln rentabilnejšo proizvodnjo ter po tej poti tudi ne za povečanje njihovega življenjskega standarda.
Z druglmi besedaml, za naSe družbene raz-mere Je zelo važno, kakSen ekonomskl ln druž-beni tnteres bude različne oblike nagrajevanja pri delavcih. Toda mezdnl sistem plač, kl so do-ločene po kvallfikacljskih kategorljah delavcev ln se obračunavajo po času, kl ga delavci pre-bljejo na delu, tma n. pr. to slabo stran, da usmerja pozornost delavcev na to. da se pote-gujejo za čimvečjo formalno kvalifikacljo ne glede na to, kaj dejansko znajo tn kakSne spretnostl so Jlm potrebne pri delu, ki ga dejansko opravljajo; za čimve^o tarifno po-stavko in eventuelno §e za podaljšanie delov-nega časa, s filmer se njihovi zaslužki pove-čujejo. Ni ]im mar, kaj delajo v rednem de-lovnem času, kako ln kollko dela opravijo in s kakšnimi stroški izdela.1o določene proizvode. V našl praksi smo zato imeli doslej mnogo nadurnega dela; na ta račun so trošile gospo-darske organizaoije mnogo sredstev. Tam, kjer so lani uvedll učinkovlte načine nagraievanja po učinku, so ugotovtll. da lsto tn celo še vei dela lahko opravtio v rednem delovnem tasu. Tudl to torej dokazuje, da 1e vprafianje pro-duktivnosti dela težko rešpvatl samo s politično akcijo subjektivnegs faktorja. Sele popolna uvedba nagrajevanja po delovnem učinku lahko mobiltzira maksimum obstoje^ih subiektivnih ln zavestnih socialistlčnth «11 ?,a povečanje pro-Izvodnje tn s tem tudl narodnega dohodka In. gmotnega   položa.ia   vsakega   prolzvaialca.
Ker so naSl delovnl Ijudje akcljo slndikatov pravllno razumell. nl nif tudnega, da smo preteklega leta v praksl nenehno naleteli na primere, da so na njlhov pritlsk zaOela vodstva gospodarskih organizacli uresnlčevati osnovne prlncipe nove tarlfrie polftike. ki so lim jo sugestirall slndlkatl. Razumljlvo Je, da so prl tem delu tudl samt aktlvno sodelovall. Nilhovo zanimanje se ni usmerilo samo na lzdelavo novih tarlfnih pravilnikov in ustreznlh 6iste-mov   nagrajevanja   po   učlnku.   temved   tudl   na
probleme. pa naj si bodo političnega, strokov-no-operatlvnega ali proizvodnega značaja, kl so za njlhovo organizacijo blstvenega pomena. Pri-šlo Je ln še prihaja do resnih razprav z željo» da se vse slabostl odpravljo. Zato nl slučaj* da le tam, kjer so odločno uveljavill stimula-tlvne oblike nagrajevanja po učinku obenem pa se lotili problemov znotra] podjetja, že prl« šlo v lanskem letu do hltrega naraščanja pro-Izvodnie. dohodkov podjeti.1 ln tudi osebnih dohodkov. Ce pogledamo lzpoln.1evanje druž-benega plana v letu 1959 - ustreznl podatkl so našim delovnim l.iudem znani; veliko pozornost so povzročili tudl lzven naših meja - si to ni moč drugade taziagati. kot da se ]e v našem gospodarstvu sptostilo nekaj lzredno učlnko-vitega. Ta slla je originaina in prožna uporaba nagrajevanja po delovnem učinku v najrazlič-nejših obiikah, kot so norme, akordi, enote prolzvoda, obračunavanje zaslužkov po ekonom-skih enotah, od doseženega prometa ltd., ki so se jih poslužile gospodarske organizacije za vrednoten.ie  dela,
Ce se ozreino na opravljeno delo v preteklem letu prl tskanju ln uveljavljanju novih oblik tn naCinov nagra.1evan.ia, predvsem pa na re-zultate, ki so jih (čeprav Instrumentj nagraje-vanja Se nlso priSli popolnoma do Izraza) dali, smo z doseženiml uspehl lahko povsem zado-voljnl. Zadovoljnl tudl zaradt tega, ker so pod-letja zaradi budnostl nepoarednih proizvajalcev samih, organov delavskega ln družbenega uprav-ljanja, slndikatov tn ostalih družbeno-političnih organizacij v praksJ skoraj povsod tudl dosled-no uveljavljali v novib. tarlfnih pravilnikih uzakoniena na^ela nagraievan.ia po delovnem učinku ter brez pomlslekov lzplačevala delav-cem za veCje In kvalltetneJSe delo večje zaslužke. S tem so, kar 1e Izredno važno, lzginill med delavct tudl zadn^i ostankl nezaupanja do nove tarlfne poiitike. To )e sprostilo njihovo delovno sposobnost, kar bo omogočilo, da bodo dosegla podjetia v letošn.iern letu še večje uspehe. To Je obenem tudl zadostno Jamstvo, da bomo že v letošniem letu dosegll petletnt družbeni plan, t. 1. v štirih letih. Vendar se blagodejnost teh spremernb ne kaže samo v tem. da podjetja kot celota v zadniih mesecih vtsoko presegajo svoje prol?vodne načrte, temveč se Je v veliki merl spremenil tudi proizvajalčev odnos do dela. To se nailepSe kaže v tem, da delavd točneje prihajajo na delo. lepše ravnajo s Strojl} ekonomlčneie Izkorlšča.io surovine, zmanjšujejo bolezer.ske dopuste. vedno bolj težijo za Izpo-polnttev   svoiega   znanja   Itd.
Dosežent uspehl na področju nagrajevanja po delovnem tn ekonomskem učinku ne pomenlj da ]e opravlieno že vse delo, da lahko počlva« mo na lavorikah. Kl.tub velikanskemu napred-ku, kl so ga glede tega dosegle gospodarsk« organlzacije lani, Je v njihovlh novih sistemlll nagrajevanja še mnoso slabosti, kl 1ih bo treba v teku  letošrvlega  Ipfs odpraviti.
Dežela 2,000.000 študentov
Vse se je začelo leta 1917. Pred tem časom je imela de-žela s 150 milijoni prebivalcev samo 127.400 študentov. Te številke veljajo za leta 1914-15 in predstavljajo čisto določen sloj prebivalstva. Če je kdo hotel študirati, je moral imeti bogate starše ali pa zelo mo-čan značaj, ker štipendij in drugih oblik podpor takrat ni-so poznali. Šele druge stopnje je obiskovalo 680.000 dijakov. Osnovna šola je trajala 5 let in jo je obiskovalo 9,030.000 učencev.
Položaj nacionalnih manjšin $e b-il v tem oziru še dosti slabU. Med Uzbeki je znašala n. pr. pismenost samo 2—3 od-stotka, drugje pa še celo manj.
Vse pa se je spremenilo z letom 1917. Število učnih za-vodov in študentov je izredno hitro naraščalo in leta 1940 je bilo v SZ že 812.000 študentov, danes pa $ih je več kot 2 mi-lijona. Še bolj pa se je po-množilo število dijakov in učencev osnovnih šol.
Danes ima preko dvestoml-lijonska Rusija okrog 50 mili-jonov učencev vseh vrst. Vsak četrti državljan SZ hodi v šo-lo. Učni zavodi rastejo kot gobe po dežju. Imcjo okrog 40 univerz in sicer vsaj eno v vsaki republiki. Visokih šol imajo čez 800.
Ta uspeh, ki je za relativno kratko razdobje od leta 1917, zelo velik, je rezultat več dej-stev: vzgoja je popolnoma pro-sta, taks ni, za študijske pri-pomočke in knjige prispeva država, 82 odstotkov študentov prejema štipendije v razponu od 300 do 500 rubljev, štipen-dije prejemajo tudi med po-čitnicami, dobri študentje pa dobivajo še 25 odstotkov več. Pri podeljevanju štipendij se uposteva materialni položaj staršev in letnik študija.
Bivanje v študentovski do-movih je zelo poceni in udob-no. Povprečno imajo štirje študentje eno sobo. V tem ozi-ru so posebno priviligirani študentje moskovske univerze, saj ima 6000 študentov svojo lastno sobo. Sicer pa še s po-skusi ugotavljajo, ali je  bolje
gtanovati sam ali pa v skupi-nah.
Ptfoprečno traja študij pet let, razen na medicini, kjer še BTio let več. Akademsko leto Betev in pol. Studentje so zelo mladi in povprečna starost Sttldentov, seveda rednih, zad-nfih letnikov ne presega 23 let. Študentje se smatrajo za elito — za najbolj v.adarjen del mladine. Da je to v veliki me-ti   res,   dokazuje   dejstvo,   da
pride zaradi preizkusnih izpi-tov le V4 maturantov na uni-verze. Drugi čakajo srečo na-slednje leto ali pa se zapo-slijo.
Posebno pozornost posvečajo dopisnim tečajem. Namenjeni so študentom, ki iz kakršnega koli razloga ne morejo obisko-vati rednih predavanj. Navad-no dobijo ti študentje pred iz-pitom mesec dni plačanega dopusta, ki se šteje v redni dopust. Dopisni tečaji so iz-redno razširjeni, saj polovico dveh milijonov predstavljajo izredni študentje. Seveda ve~ čina študira tehniko in nara-voslovne znanosti . Čeprav na humanističnih in umetnostnih fakultetah študentov ne pri-manjkuje, so tu itipendije ven-darle višje.
UNIVERZA NA LENINOVIH GRlClH
Ni še dolgo tega, ko so bili Leninovi griči moskovsko predmestje. Pokriti so bili z gozdovi, ki so skrivali v sebi pozimi vabljiva smučišča. Z njih je bil lep pogled po vsej Moskvi. Ob njihovem vznožju se je vila reka Moskva in se izgubljena v morju hiš, med katerimi so se bleščale zlate kupole Kremlja.
Vse, kar je danes od tega ostalo, je nekaj dreves. Name-
sto gozdov se širijo široki bul-varji in skrbno negovani par-ki z vodometi in kipi znanih ruskih znanstvenikov. V sredi-šču pa je bela stavba z 32 tiadstropji. Marsikdo razprav-Ija o njeni arhitekturi, neka-teri jo imenujejo arhitekturo poročnega kolača, toda nihče ne more zanikati njene im-presivnosti in mogočnosti. V njeni notranjosti pa se človek kaj lahko zgubi, posebno za-radi zelo kompliciranega siste-ma dvigal, ki so razpredena po vsej stavbi.
Zanimivo je, da so preda-valnice zelo majhne, manjše od tistih na pariški Sorboni. Le dve dvorani lahko sprej-meta 600 Ijudi in sta name-njeni za važnejše lekcije in filmske predstave.
Za zadovoljevanje kulturnih potreb slušateljev ima univer-za posebno gledališko dvorano s 700 sedeži in veliko slavnost-no dvorano s 3000 sedeži. Ne-pozaben je tudi geološki mu-zej v 24. nadstropju.
6.000 študentov živi v dru-gem delu stavbe. Dve majhni, toda udobni sobici deli pro-stor s prho in toaleto. V vsakem nadstropju je tudi dnetind soba s klavifjem in televizorjem.  Teh sob  se štu-
dentje zelo poslužujejo. V vsa-kem krilu stavbe so name-ščene restavracije z zelo ce-neno hrano. Ob restavracijah so razvrščeni poštni uradi, Čevljarske delavnice, pralnice, špecerije itd. Univerza je v resnici mesto zase. To pa je po eni strani tudi neprejetno. Vožnja v mesto traja n. pr. 20 minut in zaradi tega imajo študentje premalo stika z osialimi Moskovčani. Sicer pa nameravajo speljati do uni-verze metro in tudi stavbe, ki se gradijo okrog univerze, bodo kmalu končale njeno »splendid isolation«. Novo me-sto okrog univerze bo zgraje-no v stilu stare Moskve in bo namenjeno  študentom.
Kri ob panamskem prekopu
Julija 1959 Je Castillero Pimentel, profesor na panamski univerzi, predlagal študentovski zvezi (UEV), naj priredi de-monstracije, v katerih bi sodelovali tudi ostali panamski držav-IJani ln s tem ponovno potrdili ozemeljsko pripadnost kanala Panami.
Demonstracije so bile organizirane 3. novembra, na dan panamskc neodvisnosti, dan poprej pa so študentovske skupine razvile panamske zastave na najbolj prometnih področjih kanala.
Idejo o demonstracijah so prebivalci Paname sprejeli z velikim navdušenjem, uprava kanala pa je začela zbirati sile, ki naj bi premagale demonstrante s področja kanala.
Tretjega novembra je upra-va kanala prepovedala gibanje ameriškim civilistom in pri-padnikom vojske po mestu patruljirale in stražile ulico, Panama, skupine policajev pa
so od zgodnjih jutranjih ur ki deli mesto od področja ka-nala, da bi preprečili vanj vstop demonstrantom.
Med tem se je na Trgu ne-odvisnosli zbralo 35.000 ljudi, ki so proslavljali Dan neod-visnosti.
Ob pol desetih dopoldne se je iz te množice Fzločila sku-pina študentov in se n^potila proti območju kanala. Skušali so se prebiti skozi močne vr-
ste policistov in stražnikov, vendar so "jih ti z gumijevka-mi  napodili  nazaj  v  mesto.
Čez eno uro se je močna skupina študentov, ki jo je vodil  predsednik  UEV,  s  šte-
vilnimi zastavami ponovno na-potila proti kanalu. Ko so pri-šli do mejne črte, jih je usta-vil močan policijski oddelek. Med tem, ko so jštudentje po-licajem mirno razlagali na-men svojega prihoda, je neki stražnik napadel in aretiral študenta, ki je stal z zastavo že na panamskem ozemlju.
Študentje in ostali prebival-ci, ki so do tedaj skušali rrir-no   prekoračiti   mejo,   »o   ob-
suli policaje in stražnike s ka-menjem. Policija je sedaj upo-rabila solzilne bombe, vendar brez uspeha, ker so jih de-monstrantje večino zmetali nazaj. Pod pritiskom vedno več ljudi so se morali straž-niki umakniti in študentom se je njihova namera uresničila — ob panamskem prekopu so zavihrale    panamske   zastave.
Tik pred poldnevom je na kraj dogodkov prihitela pa-namska nacionalna garda. Pri-čela so se pogajanja z upravo kanala.
Med tem pa so znova Iz-bruhnili   spopadi.   Komandant
Ko se je množica demon-strantov ponovno vrnila na območje kanala, jo je tu spre-jela ameriška mornariška pe-hota s strojnicami in bajoneti, ki jih je v spopadu v demon-stranti tudi uporabila. Kljub temu pa so dempnstrantje po-novno vdrli v kanalsko cono in uničili več avtomobilov, za-žgali tramvajsko postajo in uničevali vse, kar je nosilo na sebi  ameriški  pečat.
Ko so se neredi nehali, so imeli demonstrantje 64 teže in laže ranjenih.
Meja med Panama Cityjem in cono kanala pa je bil t od teh dogodkov dalje še precej časa ograjena z bodečo žico.
kanalske cone major Dorden je dovolil demonstrantom prost prehod, vendar so jih stražniki kljub obljubi ponov-no   napadli.
Zaradi tega nenadnega iia-pada so razjarjeni demon-stranti pohlteli proti ameriški ambasadi, strgali z nje ameri-ško zastavo, razbili okna in končno na njej ob prepevanju nacionalne himne razobesili panamsko zastavo.
Japonski študentje
in ljubezen v šlevilkah
Pred II. svetovno vojno so se na Japonskem držali običaja, da so od 7 leta sta-rosti dalje vzgajali dečke in deklice ločeno, danes so ti običaji korenito spreme-njeni. Fantje in dekleta se vzgajajo v mešanih šolah in imajo iste pravice in dolžnosti.
Da bi ugotovili, kaj daiaes mislijo japonsfei študentje o lju-bezni in zakonu, je študentov-sfci ¦časopis »Tihe Kinki Times« anketiral 500 slučajmo izbranih študentov na Kin-ki umiveirzi. Zaradi zanLmivosti cbjavljaanio nekaj  reiziultatov.
Zakon iz Ijuibezni zagovarja 38 odstotkov fantov in 18 od-stotkov deklet. Šttrinajst od-stotkov fantov in 15 odstotikov daklet pa je miišljenja, da sta ljubeEen in aakon dve popolno-
ma raziični stvari. Najzaninii-vejši pa je gotovo po-datek. da niti •eden fajit ln samo 10 od-stotkov deiclet zastopa tako imenovani orniai zaikon, to je tradicionalno ¦ obliko zakcna. ki temelji na iprincipu,, da se bo-doča zakoniska tovariša pned sklenitvijo zakon.a samo &n-krat sestaneta. Ti podatki jas-no kažejo, c\\ je današnja ge-neracija študentov na Kinlci univerzi zavrgla zaistarela poj-movanja  o  zaikonu.
Za Japonce predstavlia naj-odločikiejše faktorje pri zaljub-ljanju (razvrščeno po veiiikoeti odstotka); ljmbezen 37, zdravje 27, OBeib-nast 15, nedolžnoot 11, stairost 6, kuitura 2 jn lepa zu-najijost  2   odistatka-
V anketi sta postavljeni tudi dve vprašanji z namenom, da b: se ugotovil odnos štuclia-ntov do skleipainja zakonov. Vpraša-nji se giaisita: 1. ali >morajo štu_ dentje misliti Lamo na svoje študiije? in 2. ali lahko študenitje kct dobri državljaTii ignorirajo vprašaiaje zakona? Na prvo vprašamje je odgovorilo pozd-tivno 42 odstotkov študentov in 82 odstotkov študantk, med-tem ko je n-a drugo vprašanje pozitivno odgovorilo 58 odstot-kov fantov i.n 18 odstotikov de-klet. Te številke jasno kažejo, da se milade Japonke rezervi-rano obmašajo do podobnih vprašani, posebno še, če upo-števamo, da je bila pretežna večina anketiranih štucJantk farmacije, ki o teh vprašanjih zelo svobod.no  razmisljajo.
In za konec še nekoliko šte-vilk: 8 odstotkov fantov in 35 od&totkov deklet misli na dVor_ jenje; 43 odstotikov fantov in 22 odistotkov deklet doslej ni ime-lo za to prilike; 20 odistotkov fantov in 30 odstotkov dieklet priznava da ima Ijubčka (lju-bico) in 13 odstotkov fantov in 4 odstotke deklet je zarcčenih ali porofčenih.
Vojna pripada preteklosti
Zelo na kratko povzema-mo nekaj glavnih misli iz članka predsednika UNEF J. Freyssineta objavljenega v L»Etudiant de France o vojni obveznosti študentov v Franciji. Vojna v Alžiru je vzrok, da je danes to glavni problem, ki tare francoske študente.
»V Alžiru nimamo proble-mov s pomanjkanjem voja-kov...« je dejal 7. avgusta 1959 premier M. Debre in le nekaj dni kasneje je podpisal odlok o vpoklicu pod orožje okrog  20.000 študentov.
Da bo poklicala študente pod orožje, je vlada sklenila že 7. avgusta, vendar je sklep ob-
javila šele deset dni pozneje, ko so rektorji, dekani in pro-fesorji večinoma zapustili uni-verze in ker je upala, da za-radi odsotnosti študentov v univerzitetnih centrih UNEF ne bo mogla dovolj močno reagirati na> ta nepričakovani sklep.
Problem študentov — vojnih obveznikov je v Franciji pe-reč že od začetka vojne v Al-žiru. V začetku lanskega leta je ministrstvo vojske podleglo. Nacionalna komisija za arma-do in vojsko naj skuša urediti to vprašanje. Po dolgih deba-tah so se predstavniki arma-de, vzgojnega ministrstva in mladinskih organizacij spora-zumeli o načinu odlaganja vo-jaške službe za študente in tekst predložili premieru. Ven-dar pa odlok z dne 11. avgu-sta teh predlogov sploh ni upošteval in sedaj se vsi pri-zadeti sprašujejo, zakaj je vla-da v omenjeno komisijo po-slala svoje predstavnike, ko pa je študentom na tihem pri-pravljala neljubo presene-čenje.
Predsednik UNEF v svojem članku dalje poudarja, da je bilo v Franciji v zadnjih le-tih izrečenih mnogo besed o redu, pa naj si bo  o njegovi
vzpostavitvi ali pa ohranitvi. In sedaj smo mi srečnejši, pravi J. Frevssinet, ki lahko svobodno študiramo, na lastni koži občutili, da tega, kar vla-da dela avtoritativno, ne dela tudi legalno in da nam ne preostane drugega kot, da ža-lujemo nad smrtjo admini-strativnega prava, kakršnega se učimo na naših fakultetah.
Pismo ministra za vzgojo Boullocha rektorjem in pisn\o ministrstvu vojske, rekrutnim komisijam vsebuje obljube, da bo vpoklic za učno osebje odložen do konca akademske-ga leta.
Vendar pa tudi ta obljjba in garancija za bodočnost pu-šča problem nedotaknjen. Za njegovo rešitev bi bilo po mnenju predsednika UN tiF tieba ustanoviti komisijo iz zastopnikov armade in profe-
Jgpoiiski  šiutSeimj« med  anketo  o  ljubezni
sorjev, ki bi morala proučiti vsak posamezen primer s pra-vico, da prekliče sklep rekrut-ne komisije.
Danes se še ne ve, do kakš-ne mere bo vlada svoje name-re uresnicila oziroma odstopi-la od njih. Jasno pa je, da bi njihova uresničitev ržsno dez-organizirala visoko šolstvo in prizadela državo tudi naznan-stvenem in kulturnem pod-ročju.
Upoštevajoč nevarnost, ki jim grozi, se f rancoski študent-je ne morejo zadovoljiti z ob-Ijubami, da bo vsak primer posebej obravnavan. Težko si je zamisliti, da bi študent lah-ko dobro in uspešno študiral, če bo odvisen od usmiljenja ali dobre volje vojnega minl-strstva. Način odlaganja slu-ženja vojaškega roka pogojuje študij na visokih šolah, zato mora biti reguliran s preote-nim tekstom, ki za@6ta«$J*i svojo veljavo z legaiiKJ^Oj
TELEGRAMI

ROMUNUA: Decembra lanskega leta je bil v Bukarešti nacio-nalni znanstveni študentski seminar, kateremu so prisosivovali predstavniki vseh romunskih politebničnita inštitutov. Na seminarju so razpravljali o znanstvenem delu študentov. Seminar je bil povezan z razstavo tehničnib prgjektov. Studentovski kolektiv Rudarskega inštituta je n. pr. razstavljal pnevmatično kladivo s 3.800 udarci  na  minuto.
KANADA: Gibanje za razorožitev dobiva na kanadskib univerzah vedno več prostora. Profesorji in študenti univerze v Torontu, naj-večje univerze v Kanadi, so predložili premieru Diefenbocherju peticijo, v kateri zahtevajo prekinitev proizvodnje in eksperimenti-ranja z atomskim orožjem. Podpisi na podobnib peticijab so zbrani tudl   na   ostalih   univerzah.
Študentje tueh univerz v Montrealu so organizirali protestni marš proti vladnemu načrtu o proizvodnji teledirigira.nih projektov z atomskimi glavami. Okoli 1.100 profesorjev univerze Mac Gill in kolegija Sir Georges Williems pa so podpisali peticije, v katerib zahtevajo odpravo tega načrta.
CEHOSLOVASKA: V Košicah, v kraju, kjer je večina Ijudi te-kom stoletij živela v veliki bedi, je bila nedavno odprta nova univerza imenovana po P. Safafiku, znane osebnosti slovaške in češke kulture. S tem so Košice postale peti univerzitetni center na   Ceškem.
AXGL.UA: Bojkot južnoafriških proizvodov se širi in so ga sprejele številne naclonalne organizacije, vključno tudi laburistična partija, Generalni svet Trade Unionov, Nacionslna študentovska unija itd. Akcijo je podprlo tudi veliko število znanih angleških osebnosti.
Vrednost uvoženih južnoafriških proizvodov znaša preko 100 milijonov   funtov.
IRAN: Ubiti so bili 4 študenti, več kot 100 pa je bilo ranjenih ob napadu policije na demonstracije v Teheranu, v kateri je sodelo-valo okrog 10.000 l.judi. Demonstracija je bila organizirana v znak protesta proti politiki iranske vlade do Iraka in v znak podpore miro-Ijubne   politike   Iraka.
GUADELUPA: AGEG (Generalna zveza študentov Guadelupe) se Je letos odločila sklicati konferenco mladine Guadelupe. v izjavi izvršnega komiteja AGEG je rečeno, da ta iniciativa izhaja iz želje študentov Guadelupe, da premostijo jez, ki jih odva.ia od ostalib mladih ljudi in najdejo način za združenje vse mladine.
Konference se lahko udeleže vsi mladi ljudje, ne glade na socialno poreklo ali politična in religiozna prepričanja. Konferenea bo spošto /ala osnovne vredaote, realne možnosti in težn.je mladine, omogočila bo borbo mnenj ln koncepcij tnladih Ijudi glede vprašanj, ki   stoje   pred   njimi.
TUNIS: Izredni sestanek Severno afriške študentovske konfe-deracije (NASC,-, ki je bil od 25. do 27. decembra 1959, ie analiziral aktivnost federacije od zadn.jega sestanka sveta in tudi analiziral mcdnarodno  študentovsko  gibanje  v  tem   času.
Na scstanku ie bilo ugotovljeno, da so politiko sodelovania z vsemi študenti sveta ns osnovi enakosti in vzajemnepa spoštova-nja, antikoloniaHzma in nacionalne neodvisnostl, ki je bila določena na I. kongresu Konfederacije različna telesa NASC pravilno izvajala.
Poudarili so, da so bili v letu 1958-59 doseženi pomembni uspehi v okviru l»orbe proti kolonializmu in doseženi konkretni rezultati, posebno med gratHtvljo šole Sakie<;-Sidi-Yusuf in na VII. svetovnem festivalu mladine in študentov na Dunaju. Pohvaljena je čvrsta mednarotlna solidarnost, ki jo je pokazaia severnoafriška delegacija na festivalu, ko so avstrijske oblasti (pod pritiskom francoske vlade) prepovedale razvitl alžirsko nacionalno zastavo.
Matej Bor:
Pajčolan iz mesečine
Drama Pajčolan iz mesečine, ki je doživela krstno predstavo v 1 jubljanskem Mestnem gledališču, je v kratkem času že druga Borova drama. Tokrat je plodni avtor zajel snov za svojo novo dramo iz »drugih območij človeškega življenja«, kakor so bile njegove Večne zvezde. Ce je imel pri Večnih zvez-dah njihov pisec kakšne posebne umetniške preten-rije, a ni prišel mnogo dalj kot do meje povprečne ljudske igre, si je za svoje novo delo s poetičnim naslovom Pajčolan iz mesečine zadal nalogo, da skonstruira vse — od prisiljenega osrednjega »bi-stva« preko pretirano enostransko in že vnaprej očrtanih likov, pa do samega preveč napihnjenega teksta, prisiljenega, kakor je cela drama.
Pri tem se je avtor res po-Steno potrudil in priznati je treba, da mu je uspelo ustva-riti probleme tudi tam, kjer jih sploh ni in je zelo verjet— no, da tudi nikoll ne bodo nastali. Vsaj v takšni obliki in s takšnim zapletom ne.
Dogajanje se od vsega za-četka mukoma giblje nekje na mejah banalnosfci, ki ves čas ihtavo namiguje na nekakšno (po naših veljavnih etičnih, moralnih in ne navsezadnje tudi juridičnih zakonih) ne-normalnost v očetovem na-gnjenju do hčere. Pri tem mu krepko stoji ob stranj tudi re-žiser (spomnimo se neme sce-ne v 23ačetku, ki se odigra v ordinaciji med dr. Brodarjem in Hedo). To koketiranje z bi-zarnostjo za dosego cenenih efektov se potem vleče skozi vso dramo in kakor je zaradi tega vzdušje v avditoriju, sprva nekam vznemirljivo, napeto, pričakujoče, postaja postopoma vedno bolj prisilje-no, odveč in smešno.
Efektom, s katerimi v drami operira, da gane gledalce, je avtor podredil tudj tekst, ga opremil z dvoumnostmi, po-navljanjem in »ta-agično akcen-tuiranim« poudarjanjem (Her-min tekst!). Sicer pa formalno tečejo dialogi gladko, besede so bleščeče, stavki izbrušeni, dramaturška izipeljava je svo-bodna, spretna in učinkovita. V obrtniškem pogledu je delo torej kar v redu, čeprav se nam    pri    nekaterih    scenah
vzbuja dvom, če sploh spadajo v dramo in na oder (naj ome-nimo samo sceno prihoda pe-tih študentov skozi okno v Brodarjevo stanovanje in nji-hov razvrat v pijanski ekstazi. Fantje so se potrudili in sce-na je izpadla grobo in neokus-no. Kaj je avtor z njo hotel poudariti?).
Režiser Jože Gale pravi v Obisku pri avtorju (Gledali-ški list), da mu je Borova umetnost zaradi nekaterih lastnosti, ki jih tudi posamič našteva, zelo blizu. Zato se je pri realizaciji tudi zvesto dr-žal teksta. Režija tako ne pri-naša ničesar novega ali izred-nega, česar ne bi predvidel že
Mesino gledališče
avtor.    Scena arhitekta Svete Jovanoviča          funkcionalno
ustreza zaradi naglo menjajo-čih se različnih prizorov.
Igralci so imeij v uprizori-tvi težavno in delikatno nalo-go reševanja skonstruiranih problemov v naivnih, naključ-nih situacijah. Janez Albreht v vlogi dr. Brodarja ni imel posebniih možnosti, predpisa-no notranje slabištvo svojega lika pa je še bolj potenciral. Lik dr. Brodarja je sploh pre-malo izdelan in nam pri njem marsikaj ni jasno. Na primer to, kako da je v odnosu s svo-jo dozdevno hčerjo izgubil strah    zaradi    dedne duševne
obremenjenosti, ki je bila v razmerju z ženo Hermo usod-na za njun zakon in sploh za vse življenje? Njegovo dušev-no razklano ženo Hermo je prepričljivo, morda nekoliko sforsirano odigrala Iva Zu-pančičeva. Tudi njen lik v drami ni jasno orisan. Zaradi pretirano ksantipskega odnosa do moža ostane njena dolgo-letna tragika gledalcem ne-vidna. V vlogi mladoletne na-ivke se je Minca Jerajeva kot Heda zelo dobro uveljavila. Njena nežna postava in rahlo-čutni, zasanjani obrazek je za to vlogo kot nalašč. Njeno diametralno nasprotje pred-stavlja kreacija Alenke Sve-¦ telove — Ide. Bila je realno, sproščeno in vedro dekle.
Bor si ni mogel kaj, da ne bi tudi v to svoio dramo vne-sel nekaj komič ^ega elementa v   osebah    postrežnice   Katre
(Meta Pugljeva) in pacientke (Nika Juvanova), postregel pa je tudi z različnimi »aktual-nostmi«, kot so na primer po-dražitev električnega toka in podobno.
V letošnji sezoni smo na odrih naših gledališč videli že nekaj del, ki bi jih naše gle-dališko občinstvo lahko mirno pogrešalo. Med te lahko mirne duše štejemo tudi novo Boro-vo dramo, katere odlika je sa-mo spretno oblikovan dialog. V oporo in pojasnilo svoje nove drame je Bor napisal tudi nekaj besed (v Gledali-škem listu), kjer med drugim sam govori o svoji drami kot o umetnini in 30 primerja »z največjo vseh umetnin, ki ji je ime življenje«. Pri tem pa je Bor zelo daleč od življenja in tudi od umetnine ni ostalo mnogo.
Miroslav Krleža:                                                            
Aretej ali Legenda o sveti Ancili  
Miroslava Krležo dobro poznamo kot pisatelja velikega formata, ogromnega, tako rekoč enciklo-pedičnega znanja, ostrega opazovanja in fino izbru-šene ironije. Te odlike je izpričal že v svojih števil-nih delih, ki imajo posebno mesto v jugoslovanski literaturi.
Njegova najnovejša drama — točneje fantazija — Aretej ali Legenda o sveti Ancili, ki je doživela premiero kar v treh jugoslovanskih gledališčih zapored, ni prav nič spremenila podobe avtorja, kakor jo že dolgo poznamo iz njegovih prejšnjih del.
Krleža v Areteju na svoj svojstveno filozofski, v bistvu sicer načeloma skeptični, ostri, a vseeno prizadeti način stvari človeštvo pred nesmiselnostmi, ki jih počenja in ki lahko po-menijo   njegovo   pogibelj.   Ta
krik pa po avtorju ne najde izhoda iz tesno omejenega kro-ga človeške neumnosti in bar-barske podivjanosti. Svoja fi-lozofska razglabljanja o teh delih (ki tvorijo okvir Arete-ja) zaključi pesimistično s po-razno ugotovitvijo, da je člo-veška roka, čeprav mojstrovi-na, »vendarle roka opice«.
Dejanje fantazijske drame se dogaja najprej okrog leta 300 v starem Rimu, nato pa preskoči v leto 1938, ko »leži svetovni mir na smrtni poste-Iji« in se na račun prednosti v bodoči vojni dogajajo poli-tični umori in je ozračje kljub navidezni brezskrbnosti nasi-čeno z grožnjami in krvavim nasiljem. Skoraj dvatisočletno vrzel med obema dobama iz-popolnjuje in povezuje pojava Areteja, vodilnega palatinske-ga zdravnika. Aretej je senca preteklosti, živ opomin. Nje-gova usoda izpred dva tisoč let je presenetljivo podobna usodi njegovega kolege, sve-tovno znanega doktorja medi-cine, ki je »v interesu politič-ne sile« izgubil sina in domo-vino, pa tudi njemu samemu in njegovim bližnjim prijate-Ijem preti poguba od nevidne vsemogočne roke, če se »pro-stovoljno« ne podredi tem »višjim interesom«.
Aretej, ki je moral izpol-njevati ukaze svojega gospo-da, kljub upiranju stori to, kar od njega zahtevajo — umor. Morgens — Aretej naše dobe se ne ukloni. Dobro je zmagalo nad Zlim. Toda — za kako dolgo? Nad Evropo se zbirajo temni oblaki in člo-vek, ki je postal tako velik, da so »v primeri z njim bo-govi resni&no pomilovanja vredna beda«, se uklanja živa-li v sebi. Spet bo razdejal svet zgrajenih vrednot in spet začel znova iz nič, človek ostatie človeku — volk.
Besede so križpotja Člove-škega nerazumevanja in ven-dar so lahko tudi izraz hrepe-nenja, iskanja izhoda v ne-prehodni gošči, ki jo ustvarja-ta človeška neumnost in po-divjanost. Dar in možnost go-vora je postavil človeka viso-
gfeefaSfšče
ko, nedosegljivo, nad vsa osta-la živa bitja. Dal mu je Ra-zum, s katerim lahko razvija v sebi vse pozitivne, člove-ške lastnosti in zna krotiti ne-čedne, živalske strasti in nag-njenja. O tem lepo govori Aretej ob poslušanju Chopi-novega nocturna: »Ranjena ptica, strta krila, hrepenenje po daljavah, tako, Zalost nad tem, da ne moremo živeti do-stojno človeka in vendar, ven-dar govori tudi o tem, da je mogoče živeti človeško ...«
In tako — čeprav v zaključ-ni konsekvenci izzveni delo pesimistično — lahko najdemo v njem tudi marsikakšno, če-prav nerazvito in nepogloblje-no svetlo misel. Avtor poziva človeštvo, naj se otrese vsega, kar je v njem ostalo še besti-alnega in naj zaživi življenje vredno vloge, ki jo v svetu zavzema.
Aretej m drama mtx v kla-sičnem niti v modernem smi-slu besede. To je pisateljeva izpoved njegovih idej in misli, izraz obsežnega znanja in in-telektualno superiornega skep-tidzma. Zato je postavitev ta-kega dela na oder za režiserja več kot težavno delo, prav ta-ko tudi za igralce. Tudi avtor~ ju se ni posrečilo ¦ vselej izog-niti se dramaturski ohlapno-sti, razvlečenosti in pomanj-kanju žive invencije, kot na primer v prizoru v lekarni.
Areteja je na izredno avtor-jevo željo režiral Slavko Jan, realistično, brez škodljivega patosa in utrudljivega pridi-ganja. Scenarista Vlado Rija-vec in Sveta Jovanovič kot gost sta bila z ozirom na kla-vrno majhne razsežnosti naše-ga odra, postavljena pred kaj težavno nalogo. Rešila sta jo v okviru možnosti s stilizirano sceno in nakazano monumen-talnostjo starorimskih razvalin Areteona, tako, da je ostalo še .dovolj ^prostora za množico nastopajočih.
Stane Sever se je moral to-krat spoprijeti z menda eno najtežavnejših vlog v svoji igralski karieri — z naslovno vlogo Areteja. Njegova krea-acija je bila zelo dobro poda-na, zlasti v tretji in peti sliki. — Boris Kralj je kot Gaj An-
Valentin Cundrič:
V glogu noči
Oči zapremo,
tako zaidemo  v  novo  dolino;
ušesa  zatisnemo,
tako se povzpemo na novo
goro;
roke sklenemo in glavo sklonimo, tako  obiskujemo  izvire  petja. Preveč, preveč je prostora za budne v glogu noči. Ko ga obhodimo, nad glogom že kroži roka jutra.
cij Sever, šef palatinske poli-cije, s svojo živalsko čutnostjo in okrutno primitivno brezob-zirnostjo v drugi sliki pred-stavljal poosebljenje že trhle moči rimskega cesarstva. Zal je v peti sliki kot baron van der Blooten zamenjal samo kostum, nravi pa, ne. Od obeh glosatorjev, ki sta povezovala tekst, je ostal v spominu pred-vsem Jurij Souček, ki je iz-vrstno pogodil karakter svoje vloge. Drugi brezdomovinec Ivan Jerman je bil poleg nje-ga kot intelektualec in bri-Ijcntni mislec preveč okoren. — Vladimir Skrbinšek nam je kot gost predstavil najbolj svetlo, človesko podobo v dra-mi — zdravnika svetovnega slovesa dr. Morgensa. Svoji vlogi je Skrbinšek dodal še čisto svojstvene črte. Njegov dr. Morgens nam 9ZbujB spo-štovanje in občudovanje. Sava Severjeva (v atlernaciji z Du-šo Počkajevo) je tudi prežive-la na odru dve tisočletji — sprva kot Livia Ancilat^Are-'tejeva žena in p6znejša~št>eta Ancila, ter nato kot Morgen-sova snaha, kjer pa je v glav-nem samo statirala. — Tudi ostali obrobni igralci so -za~ dovoljivo rešili svoje vloge. Kot figura pa je bil posebno posrečen magister Janeza Ce-sarja.
Čeprav se pretežni del do-gajanja Krleževega Areteja dogaja pred več kot dva ti-soč leti in tik pred II. svetov-no vojno, nam je jasno, da njegove besede, njegova svari-la, opomini in napori ne mo-rejo veljati samo za tisti čas. Človeštvo tudi danes, ta tre-nutek, stoji nu prelomnici zgo-dovinskega dogajanja in vsak nepreviden korak v nepremiš-Ijenost ga lahko ugonobi. Zato Krležin protest zoper vse, kar je v človeku prvohitne, ma-ščevalne bestialnosti in v na-sprotju z razumom, terja, naj se ob njem še prav posebno zamisli.              D. Kraigher
ERNEST HEMINGWAY;
UBIJALCA
Ernest Hemingway je bll rojen leta 1899 v državi Illinois. Znan je postal po burnem življenju v mladosti s knjigo Tri zgodbe in deset poem. Knjlge, kl so jl sledile: Sonce zopet vzhaja, Zbogom orožje, Komu zvoni, Starec in morje in zbirki novel V našem času in Možje brez žena (iz katere je vzet naš se-stavek), so ga uvrstile poleg Faulknnerja med najbolj cenjene in znane ameriške avtorjc.
Med modernimi pisatelji Je E. Hemingway eden izmed redkih, ki so združili svoje osebno zelo aktivno življenje (Sport, vojna) z literarnim ustvarjanjem. Heming-way ni prijatelj retoričnega pisanja, karakterne simbole ima rajši kot nedoločene abstrakcije. Pod vplivom Steina, Turgenjeva, Andersona, Twaina je ustvaril stil, kl danes že nosi njegovo ime. Njegove značilnosti so: enostavnost, nepasrednost oziroma odkritost in uporaba besed iz vsakdanjega jezika. Hemingwayev stil ni najbolj pri-meren za intelektualne analize, jc pa čudovit instrument za upodabljanje čustev in dogodkov, s katerimi se ukvarja: Ijubezen, ponos zmage, seksualno poželenje, odpor človeka proti vsakdanjosti itd.
Ne glede na to, da so Hcming\vaya sužcnjsko imitirali pisatelji, ki niso bili spo-sobni dobro ln samostojno pisati in niso imeli kaj povedatl, je njegov vpliv na tako lmenovan colloquial writing ogromen in danes se mora marsikateri mlad pisatelj njemu zahvaliti, če ne za drugo, vsaj za tehniko pisanja.
Vrata Henryjeve restavracije so se od-prla in vstopila sta dva moža. Vsedla sta se na stola ob pultu.
»Kaj želita?« ju je vprašal George
»Ne vem,-« je eden odvrnil. »Kaj želiš jesti, Al?«
»Ne vem« je dejal AL »Ne vem, kaj želim jesti.-«
Zunaj se je temnilo. Za okviri so se pri-žigale cestne svetilke. Oba moža sta sedela ob pultu in prebirala jedilni list. Nick Adams ju je opazoval z drugega konca puil-ta. Predno sta vstopila, se je pogovarjal z Georgom.
»Želim naravni svinjski zrezek z ja-bolčno omako in zmečkanim krtompirjem,« Je dejal prvi mož.
»To še ni gotov©.-«
»Zakaj, hudiča, pa je to napisano na je-dilnem listu?«
»To je obed,« je pojasnil George. »Do-bite ga lahko ob šestih.«
George je pogledal na stensko uro za pultom.
»Sedaj je pet«
»Ura kaže dvajset minut čez peto,-« je dejal drugi mož.
»Dvajset minut prehiteva.«
»Ah, hudič naj vzame uro,« je dejal prvi mož. »Kaj pa lahko sploh dobiva?«
»Lahko vama dam kakršne koli send-viče,« je dejal George. »Lahko dobita jajce s šunko, slanino s šunko, jetra z jajci ali pa zsrezek.«
»Daj m.i pi'ščančeve cmoke z zelenim grahom, smetanovo omako in zmečkan krompir.«
»To je obed.-«
»Kar koli si želiva, je obed, a? Ali se ^Joo sfsreže goatte?*
»Lahko dobita jajca s šunko, slanino s šunko, jetra —«
»Jaz bom jajca s šunko«, je dejail mož z imenom Al. Na glavi je imel konjeniško čepico in oblečen je bil v teman, zapet po-vršnik. Obraz je imel majhen in bled, s tankimi ustnicami. Nosll je sviileno ovratno ruto in rokavice.
»Daj mi jajca s slanino,« je dejal drugi mož. Bil je približno iste velikosti kot ^Al. Njuna obraza sta bila različna, todaoblačila sta se, kot bi  bila dvojčka. Suknjiča sta bila obema pretesna. Sedela sta nagnjena naprej   in  se  s  komolci opirala  na  pult. »Imaš kaj pdjače?« je vprašal Al. »Svetlo  pivo  in  ingverjevo limonado,« je dejal Al.
VOTašal sem, če imaš kaj pijače!« "¦Samo to, kar sem naštel.« »Vroče je to  mesto,«   je   dejal  drugi. »•Kako se imenuje?« «-Sumnit.*<
»¦Si že kdaj slišal zanj?-« je vprašal pri-jatel.ia. wNe.^
»Kai počnete tukaj zvečer?« je vprašal Al.
»Večerjajo,« je dejal prijatelj. »Vsi pri-dejo sem in imenitno večerjajo.-« »Res je,« je dejal George. »Ti torej misliš, da je res?« je Al vpra-§al Georga. »Gotovo.-«
»Precej  pameten  si, ali  ne?« »Gotovo,« je  dejal  George. »No, pameten nisi,« je dejal drugi mali moži »Ali je, Al'?«
»Neumen je,« je dejal Al. Obrnil se je k Nicku. »In kako je ime tebi?«< »Adams.«
>>Še en pametnjakovič,« je dejal Al. »Ali ni pametnjakovič, Maks?«
»Mesto   je   polno   pametnjakovičev,«   je dejal Maks.
George je postavil na pult dva krožnika, enega z jajci in slanino, drugega z jajci in šunko, dvodelno posodo s praženim krom-pirjem in zaprl lino v kuhinjo. »Kaj je vaše?« je vprašal Ala. »Ali se ne spominjaš?« „ »Jajca s šunko.«
»Res si pameten,« je dejal Maks. Sklo-nil se je naprej in vzel krožnik z jajci in šunko. Pri jedi sta imela oba rokavice na rokah. George jih je opazoval, kako jesta.
»Kaj pa zijaš?« je Al pogledal Georga.
»Nič.«
»Hudič naj te vzame! Zijal si me.«
»Morda pa se fant le šali, Maks,-« je de-jal Al.
George se je zasmejal.
»Ni se ti treba smejati,« mu je dejal Maks. »Sploh se ti ni treba smejati.-«
»V redu,-« je dejal George.
»In sedaj misli, da je v redu.« Maks se je obrnil k Alu. »Misli, da je sedaj vse v redu. Ta je pa dobra.«
»Oh, on je mislec,« je dejal Al. Nadalje-vala sta z jedjo.
»Kako je ime pametnjakoviču spodaj v mestu?« je Al vprašal Maksa.
»Hej, pametnjakovič,-« je Maks dejal Nicku. »Pojdi na drugo stran pulta k svo-jemu prijatelju.«
^Kaj pa naj to pomeni?« je vprašal Nick.
»Nič ne pomeni.-«
»Bolje bo, da greš na drugo stran, pa-metnjakovič!« je dejal Al. Nick je odšel okrog pulta na drugo stran.
»Kaj to pomeni?« je vprašal George.
»Te prav nič ne briga,« je dejal Al. »Kdo je v kuhinji?«
»Črnec«
»Kako misliš — črnec?-«
»Črnec, ki kuha.«
»Pokliči ga sem.«
>>Kaj to pomeni?«
»Pokliči ga sem!«
>>Kje pa mislite, da ste?«
.»Prekleto dobro veva, kje sva,« je dejal mož z imenom Maks. »Ali sva videti ne-umna?«
^Govoriš neumno,*1 mu je dejal Al. »Kaj za budiča pa se pogovarjaš s to prismodo? Poslušaj,« je dejal Georgu, »pokliči črnca, naj pride sem.«
»Kaj mu bosta storila?«
»Ničesar. Rabi glavo, pametnjakovič! Kaj naj storiva črncu?«
George je odprl okence v kuhinjo. »Sanv« je poklical. »-Pridi za minuto sem.«
Kuhinjska vrata so se odprla in črnec je vstopil. »Kaj je?« je vprašal. Moža za pultom sta ga pogledala.
»V redu, črnec. Ne premakni se z me-sta!«< je dejal Al.
Črnec Sam je pogledal oba moža, ki sta sedela za pultom. »Da, gospod,* je dejal. Al je vstal s svojega stola.
»S črncem in pametnjakovičem bom od-šel v kuhinjo,« je dejal. »Pojdi nazaj v kuhinjo, črnec! In ti z njim, pametnjako-vič.«< Mali mož je odšel za Nickom in Sa-mom v kuhinjo. Vrata za njimi so se za-prla. Mož z imenom Maks je sedel za pul-tom nasproti Georga. Ni gledal Georga, ampak dolgo zrcalo, ki je bilo nameščeno za pultom.
»No, pametnjakovič,*1 je dejal Maks, zroč v ogledalo, »zakaj si tako tiho?«
»Kaj vse to pomeni?-«
»Hej, Al!« je poklical Maks, »pametnja-kovič hoče vedeti, kaj vse to pomeni.«
»Zakaj mu ne poveš?-« je prišel Alov glas iz kuhinje.
»Kaj misliš, kaj vse to pomeni?-«
»•Ne vem.«
»Kaj misliš?-«
Med tem ko je govoril, je Mafcs nepre-stano gledal v zrcalo.
»Ne bi želel reči.«
»Hej, Al, pametnjakovič ne želi pove-dati, kaj misli o vsem tem!«
»Dobro te slišim,« je dejal Al iz kuhinje. Zaklopko, ki je zapirala okence v kuhinjo, je podprl s steklenico. »Poslušaj, pametnja-kovič,« je dejal iz kuhinje Georgu. »Malo še postoj za pultom. Ti se premakni neko-liko na levo, Maks.« Bil je kot fotograf* ki ureja skupino za skupinski posnetek.
»Povej mi, pametnjakovič,-« je dejal Maks. »Kaj misliš, kaj se bo zgodilo?-«
George ni odvrnil ničesar.
»¦Povedal ti bo,« je dejal Maks. »Ubili bomo Šveda. Ali poznaš velikega Šveda z imenom Ole Andreson?*«
>>Da.*<
"¦Vsak večer pride sem večerjat, ali neN
»Včasih pride sem.-«
»Pride ob šestih, ali ne?« »Ce pride.«
«-Vse to vemo, pametnjakovič,« je dejal Maks. »Govori o čem drugem! Hodiš v kino?«
»Včasih.-«
»Moral bi več hoditi v kino. Kino koristi pametnjakoviču, kot si ti.«
»Zakaj nameravate ubiti Ole Andresona? Ali vama je kdaj kaj storil?«
»Nikoli ni imel priložnosti, da bi nama kaj storil. Še nikoli naju ni videl.«
»In samo enkrat naju bo videl,* je de-jal Al iz kuhinje.
»Zakaj ga torej nameravate ubiti?* je vprašal George.
»Ubila ga bova zaradi prijatelja. Da bi napravila uslugo prijatelju, pametnjako-vič.«
»¦Bodi tiho!« je dejal Al iz kuhinje. »Pre-kleto preveč govoriš.«
»No, fanta moram vendar zabavati. Ali ne, pametnajkovič?«
»Prekleto preveč govoriš,« je dejal Al. »Zamorec in moj pametnjakovič se sama zabavata. Zvezal sem ju kakor dve prija-teljici v samostanu.«
»Domnevam, da si ti bil v samostanu.«
»Nikoli ne veš.«
»V kuhinji si bil. To je tvoj samostan.«
George je pogledal na uro.
»Če kdo pride, mu povej, da ima kuhar dopust, in če še ne bo odšel, mu reci, da si greš v kuhinjo skuhat večerjo. Si razumel, pametnjakovič?«
»V redu,« je dejal George. «-In kaj boste potem storili z nami?«
»To je odvisno,« je dejal Maks. »To je ena izmed tistih stvari, za katere nikoli ne veš.«
George je pogledal na uro, bilo je četrt čez šest. Vrata na cesto so se odprla. Vsto-pil je neki šofer.
»Halo, George!« je dejal. »Lahko dobim večerjo?-«
»Sam je odšel ven,« je dejal George. »Nazaj pride čez kake pol ure.«
»Potem bom poskušal drugje,« je dejal šofer. George je pogledal na uro. Bilo je dvajset minut čez šest.
»To je bilo lepo, pametnjakovič,« je de-Jal Maks. «-Ti si pravi mali gentleman.«
»Vedel je, da bi qiu razbil glavo,« je dejal Al iz kuhinje.
»Ne,*< je dejal Maks. »Pametnjakovič je priden, on je prijeten fant. Rad ga imam.*
»Pet minut pred sedmo,« je George de-jal: »Ne bo ga. Tvojega prijatelja Ole An-dresona ne bo.«
»Dali mu bomo še deset minut«
Maks je opazoval z.rcalo in uro. Kazalci so kazali sedem in pet minut.
»Pojdi, Al!« je dejal Maks. »Najbolje je, da greva. Ne bo ga.«
»Bolje bo, da mu dava še pet minut,« je dejal Al iz kuhinje.
V teh petih minutah je prišel še nekdo in George mu je dejal, da je kuhar bolan.
»Zakaj ne dobite drugega kuharja?« je vprašal mož. «-Saj imate vendar restavra-cijo.« In je odšel.
»Pojdi, Al!« je dejal Maks.
«-Kaj pa z obema pametnjakovičema in črncem?««
»Z njimi je vse v redu.«
»Misliš?«
»Seveda, s tem smo končali.«
»Ni mi všeč,« je dejal Al. »To smrdl. Preveč govoriš.-«
»Daj no mir!« je dejal Maks. »Morali smo se zabavati, ali ne?«
»Zbogom, pametnjakovič!« je dejal Geor-ge. »Zares imaš srečo.«
»To je res,« je dejal Al. »Moral bi igrati na konjskih tekmah.-« Moža sta odšla skozi vrata. George ju je opazoval skozi okno. V tesnih suknjičih in konjeniških čepicah sta bila videti, kot bi ušla iz kake kome-dije. Potem je šel v kuhinjo in razvezal Nicka in črnca.
»Nameravala sta ubiti Ole Andresona,« je dejal George. »Ustrelila bi ga, ko bi prišel večerjat.«
»Ole Andreson?*
»Da.«
»Poslušaj!« je dejal George Nicku. »Po-išči Ola Andresona.«
»V redu. Kje stanuje?«
»V Hirshevem penzionu,*1 je dejal George.
»Torej grem tja.«
Zunaj so ulične svetilke sijale skozi veje dreves. Nick se je vzpenjal po cesti in pri drugi stvetilki zavil na stransko cesto, Hir-shev penzion je bila četrta hiša. Nick je
prekoračil dve stopnici in pozvonil. K vra-tom je prišla neka ženska.
»Stanuje tukaj Ole Andreson?«
»Ga želite obiskati?«
»Da, če je dotna.«
Nick j§ sledil ženski po stopnicah in do kraja stranskega hodnika, kjer je potrkal na vrata.
»Kdo je?«
»Nekdo vas želi videti, gospoda Andre-son,« je dejala ženska.
»Jaz sem Nick Adams.«
»Naprej.«
Nick je odprl vrata in stopil v sobo. Ole Andreson je ležal na postelji oblečen. Bil je boksar težke kategorije in postelja je bila zanj prekratka. Pod glavo je imel dve blazini. Nicka ni pogledal.
»Kaj je?« je vprašal.
»Bil sem pri Henryju,« je dejal Nick, »-ko sta prišla dva možakarja, zvezala mene in kuharja in dejala, da vas bosta ubila.«
Kar je govoril, je bilo slišati neumno. Ole Andreson ni dejal ničesar
»Povedal  vam bom,  kakšna sta videti.« »Ne želim vedeti,  kakšna sta,« je dejal
Ole Andreson. Pogledal je v zid. »Hvala,
da ste mi prišli povedati.*> «-Je že v redu.« Nick je gledal velikega moža, ki je ležal
v postelji.
x-2elite, di grem na policijo?« »Ne,« je dejal Ole Andreson. «-To ne bi
pomagalo.«
»Ali lahko storim kaj drugega?« »Ne. Ničesar ne morete storiti.« »Mogoče pa je vse skupaj le prevara.«« »Ne. Ni samo prevara.« Ole Andreson se je obrnil k zidu. »Vsa stvar je v tem,« je dejal, govoreč
v zid, »da se ne morem odločiti, da bi šel
ven. Že ves dan sem tu.« »Ali ne bi mogli zapustiti mesta?« *Ne,-« je dejal Ole Andreson. »Dovolj mi
je že bežanja iz kraja v kraj.« Pogledal je v zid.
»Sedaj ne morem storiti ničesar več.-« »Ali ne bi mogli to urediti na nek na-
čin?«
»Imeli so naju v kuhinji,« je nadaljeval Nick. »Ustrelili vas bodo, ko boste prišli večerjat.«
Ole Andreson je gledal v zid in ni spre-govoril.
»George je mislil, da je najbolje, da vam vse povem.«
»Pri tem ne morem storiti ničesar,« je dejal Ole Andreson.
»Ne, začetek je bil napačen.« Govoril je z istim nizkim glasom. »Sedaj ne morem storiti ničesar več. Cez nekaj časa se bom odločil in odšel ven.*>
»Najbolje bo, če grem nazaj k Georgu,« je dejal Nick.
»Nasvidenje,« je dejal Ole Andreson. Nicka ni pogledal. »Hvala za obisk.«
Nick je odšel. Ko je zapiral vrata, je videl oblečenega Ole Andresona, kako leži na postelji in strmi v zid.
»Že ves dan je v sobi,« je dejala gospo-dinja, ko ga je spremila po stopnicah. »Mislim, da se ne počuti dobro. Rekla sem mu: »Gospod Andreson v tako lepem dnevu bi morali iti na sprehod.' Vendar mu ni bilo do tega.«
»Ne želi iti iz sobe.«
»¦Zal mi je, da se ne počuti dobro,« je dejala ženska. «-Strašno je prijeten. Bil je boksar, veste.«
»•Vem.-«
»Če se mu ne bi poznalo na obrazu, tega nikoli ne bi vedeli,« je dejala ženska. »Ta-ko je vljuden.-«
»¦No, lahko noč, gospa Hirsch,-« je dejal Nick.
»Lahko noč,« je dejala ženska.
George je bil za pultom. »Ali si videl Oleja?«
»Da,« je dejal Nick. »-V svoji sobi je in noče ven.«
»•Si mu povedal?« je vprašal George.
»•Seveda. Povedal sem mu, toda on že ve, zakaj gre.«
»Kaj namerava storitil«
«-Nič.«
«-Ubila ga bosta.*
»¦Menim, da ga bosta.«
»Verjetno je zamešan v kako zadevo v Chicagu.«
-Verjetno,* je dejal Nick.
Nekaj časa nista govorila. GeoEge je se-gel po brisači inxobrisal pult.
»Zanima me, kaj je storil?« je dejal Nick.
»Prevaral je koga. Zaradi tega ga bodo ubili.«
»Zapustil bom to mesto,« je dejal Nick.
»¦Da,« je dejal George. »To je dobra stvar.«
»Ne morem se ubraniti misli, kako leži v postelji In pri tem ve, da ga bodo do-bili.  Prekleto, to je preveč strašno.«
»Veš,« je dejal George, »najbolje je, da ne misliš na to.«
Dobri stari pianino v Ljubljani
Od takrat, ko je bil film posnet, pa do danes, ko smo ga končno le vi-deli v naših kinemato-grafih, je res preteklo toliko časa, da tisto o ^starem« pianinu tudi drži. Toda »dobri^?
Ceprav za Dobri stari pia-nino ne moremo reči, da je umetniško dognan film, je na vsak način vsaj čisto simpati-čen in v zgodovini slovenske filmske produkcije ij'kakor ne pomeni enega izmed njenih najslabših dosežkov. Skratka, Dobri stari pianino je povpre-čen film, kakpr smo jih že ve-liko gledali in jih bomo na na-ših platnih najbrž še precej videli.
Filmska kritika je na letoš-njem pulskem filmskem festi-valu zavzela do tega filma ze-lo ostro, odklonilno stališče, čeprav take graje film v ce-loti le ne zasluži povsem.
Sicer pa kakor lahko mnogo obetajoče napovedi in hrupna reklama nekaterih filmov (pa seveda ne samo filmov) marsi-kdaj krepko škodijo, opravijo lahko negativne napovedi v podobnih situacijah koristno delo.   V   konkretnem   primeru
okrog Dobrega starega pianina režiserja Franceta KOSMAČA ta ugoiovitev kar drži. Kajti, ko sedaj gledamo v bistvu pri-kupno zgodbo o zgodah in ne-zgodah starega, polomljenega instrumenta, »ki ima človeško dušo«, nam postane film kljub vsem napakam in precej začet-niškim slabostim kar nekam simpatičen. 2e zaradi tistih ne-kaj sproščenih prizorov in ne-katerih originalnih in prisrč-nih obrobnih figur.
2al pa se moramo pri tem tudi ustaviti, ker kakšnih traj-nejših kvalitet v filmu ne bo-
mo našli. Ideja Frana MIL-ClNSKEGA je - še predno je prišla do snemanja — doživela vrsto sprememb in korektur, prav tako tudi scenarij. Konč-no obliko scenarija je dal po-tem France Kosmač, ki je tudi prevzel režijo filma.
Filmska zgodba je razdelje-na na več delov, v katerih spremljamo »glavnega junaka« — stari pianino — iz njegovega tihega zavetja v Gabrovi pod-strešni sobici med maturante neke gimnazjje, kjer »pomaga-« pri skrivanju ubeglega ilegal-ca oziroma njegovega orožja, pa tja na osvobojeno ozemlje nekje na Dolenjskem, kjer igra važno vlogo pri zavzetju domo-branskega   oporišča v  cerkvi.
Pri režiji te zgodbe pa se France Kosmač nikakor ni mo-gel otresti že zdavnaj prežive-lega šabloniziranja in naivnih konstrukcij, kar je bilo ob očit-nem pomanjkanju jasne, trdne dramaturške koncepcije še balj opazno. In tako v vsem tistem delu filma, ki se do-gaja v mestu oziroma še na vlaku, vidimo, kako se režiser krčevito in zaman trudi, da bi prikril šibko in mestoma ne-logično povezavo v zapletih in razpletih filmskega dogajanja.
Osrednja zgodba, ki se do-gaja med partizani na Dolenj-skem, je v tem oziru precej boljša, mnogo bolj razgibana in domiselna, kar je v nemajh-ni meri tudi zasluga igralske ekipe. Tako ta del filma ne-kako rešuje statični in nein-ventivni prvi del, čeprav mu le ne more pomagati. Lepa in čista fotografija (France Ce-rar) zavzema tudi v tem filmu pomembno vlogo.
Pri izbiri igralcev, posebno manjših obrobnih vlog, je imel režiser dokaj  srečno roko. Se
najbolj je bila ponesrečena iz-bira Frana Milčinskega za glavno vlogo pianista Gabra, ki je posodil glas tudi staremu pianinu. Milčinski se le ni mogel povsem iznebiti svojega značilnega prizvoka v glasu, ki smo ga sicer navajeni v vlo-gah popolno drugačnega ka-rakterja.
Vekoslav JANKO je kot sta-ri profesor latinščine podal enega najboljših Iikov v fil-mu.
Vida KUHARJEVA (parti-zanka Anuška) je s svojo pri-kupno pojavo učinkovala sve-že in neposredno, čeprav se je le malce preveč vidno trudila, da bi »igrala-«. Njen partner je bil Kristijan MUCK. Tudi pri tem filmu se nam znova vsiljuje vprašanje, zakaj ima-
mo poklicne igralce in štu-dente igralske akademije, ko pa so — kot se zdi — v filmu rezervirane glavne vloge sko-raj praviloma le za amater-je.
Bert SOTLAR se je tokrat znova poizkusil v eni izmed svojih stereotipnih »junaških« vlog. Povsem drugačen je bil odličen Blisk Janeza ŠKOFA, ki bo ostal gledalcem kot igralska pojava še dolgo v prijetnem  spominu.
V prijetnem spominu bo ve-čina gledalcev ohranila tudi film sam, ki je — čeprav je bil slabo ocenjen — vendarle boljši, kakor so ga ocenjevale kritike do njegovi prvi pro-jekciji. Tako smo bili vendar-le v svojih pričakovanjih pri-jetno presenečeni, kar pa še ne pomeni, da smo bili s fil-mom tudi povsem zadovoljni.
Kulturno zivljenje na sarajevski umverzi
Podobne težave kot pri nas
Ob uspehih in napakah, ki jih opažamo v kul-turnem življenju naše univerze, bo zanimiva primerjava s stanjem v drugih jugoslovanskih uni-verzitetnih središčih in z načinom, kako tam posku-šajo približati kulturno umetnostno dogajanje štu-dentom. To pot si bomo ogledali sarajevsko univer-zo in kulturno udejstvovanje njenih študentov.
SlROKA   DEJAVNOST OSRJEDNJEGA  DHUŠTVA
Za razliko od naše univerze, kjer delujejo v glavnem tri oeredinje kulturne skupine, ima v Sarajevu osrednjo in vodilno vlogo      Akadaimsko      kulttirno
umetnišiko društvo Slobocian Priincip^-Seiljo, fci predstavlja tudi kvalitetni vrh študentov-ske kulturne dejavoosti sare-jevske univerze. Vendar ima to društvo mnogo širše področ-je  dela.   kot  je   to  pri  nas  in
obsega vr6to skupin iz niajraz-ličnejših področii kulturnega in  umetnostnega življenja.
Predvsem je treba omeniti v okviru osred-njega društva fol-klorno skupino. ki je s svoiiim kvalitetnim delom in umetni-škimi dosežki z uspehom pro-drla tudi preko meja naše do-movin. Važno vlogo v kultur-nem življe-niu Sarajeva in bo-&anskih krajev imata tudl dramska sekcija z vrsto uspe-lih predstav in Tribina 08 z ži-vim, javnim obravinavanjem najboli aktualnih kultumih in družbenih  pojavov,  s  katerimi
ima tucM določen vpliv na jav-no   življenj© mesta.
Bolj v svojem zaprtem krogu živita jazz-orkester in likovna sekdja, čeprav iraa sledtija ve-liko število mladih sllkarjev in kiparjev, ki pa svojega dela še niso iavno manifestirali,
Poleg teh skupin so letos ustanovili tudi Amatersko gle-dalisče, za katerega upajo, da bo kmalu ena najboljših sekcij osrednjega druištva. Ob vse-h teh skupinah pa deluje tudi li-terarna 6ek/dja, ki ie zbrala vrsto najboljših literatov — študentov  sarajevske  univerze.
PO   FAKULTETAH   MRTVILO
Kljub us.pehom osrednjega društva Pa ie med ostalo mno-žico študentov. ki ni vključena v posamezne sekcije in živi po fakultetah, precajšnje inrtvilo. Le po nekaterih fakultetah ži-votarijo posamezne sekcije, kl Pa med študenti zaradi zasta-relih in neprivlačnih oblik de-la nimiajo posebnepa odziva. Tako imajo ponekod filmske klube. dramske sekdje, novi-narske sekcije in literarne klu-be, k{ pa zaiadi premajhne po-moči osrecMeea društva ni«oa-jo večjih uspehov. V deiu do fakultetah je opazlti enostran-skost i*i zaradi nje se navadno naredi le tisto, kar je nujno potrebno ter premalo vsebin-skega dela, sodobnih prijemov in  inventivnosti.
Rešitev vidioo predvsem v Iskanju novih oblik dela, v ori-ginalnih in iznajdljivih prije-mlh, ki bodo štu<Se-nte priteg-nili !n Izkoristili vsaj tiste možnosti.  ki se jim nudijo-
Po drugi strani pa pričakuje-.io kar največ pomoči od osred-njega društva. ki ima že tako kvalitetoe sekcije in nekai do-brih organizatorjev, da to lah-ko nudi. Ta pomoč društva naj bi se kazala na čisto strokov-nem, pa tudi vsebinskem po-dročju. Pod temsi predstavljajo nasvete boljših članov odgo-varjajočih skuipin. finančno po-moč,    posojanje    kostumov    in
Hriif»ih       tpihninniVi      nrinn,mnr<Ir/Mi
ter posojanje lepe dvorane os-rednjegta društva za nastope in v aj e.
Upajo, da bo s tako na6rt-no in nesebično pomočio tudi delovanje Po fakultetah inte-n-zivneje zaživelo, predvsern Pa prltegnilo kar niajveč štuidten-tov. Poleg t&ga pa naj bi ohra-nill kot staloo obliko moral-ne pomcči tudi gostovanje posa-meznih sekcii društva po fa-kultetah,
precejSnje zanimanje '¦ studentov
Se pred m«seci so nekaterl tožili, da med študenti. ki de-lujejo po kulturnih sekcijaih, ni nobenega zanimanja za kul-turno dogaijanje. Nekaj zadnjih primerov pa ie te tožbe popol-noma zavrnilo, saj 1e pokazalo čisto drugačno sliko povpreč-nega sarajevskega študenta.
Ko je Narodtao gledaliišče da-lo svoje posebne predstave na razjpolago študentom, so bile vstopnice zelo hitro raaprodane in iih je preoej. ki so se za-nje zanimali, ostali brez kart. In to pri štirlh do šestih pred-stavah mssečno! Taka slika pa nl samo pri gledaliških pred-stavah. Tudi koncertne prire-ditve, ki jih prireja Koncertna poslovalnica za študente, so redno razprodane. Se posetino zanimanje pa je za predstav© premierskih filmov za študen-te z minimalno vstopnino, kjer so karte kar razgirabljene.
Taka je groba slika kultur-nega življenja na sarajevski univerai« Zdi se, da &o v naj-globljem bistvu študentovskega življereja — v množičnosti — pred nami, čeprav tudi tain le-žišče dela še ni po fakultetah, kjer študentje živc Toda zdra-vo načelno razpravljanje in pomoč osrednjiega drtištva B«k-cijam po fakultetah dajc sluti-tl, da bodo kmalu uspeli pri osnovnem cilju — piribližati kulturno umetnostno vzgojo kar največjemu številu študen-tov.
B.  L.
Mimo dnevnega načrta
Z večino zbirk, pesniških ali proznih prvencev, je podobno. Preden jih preberemo, o njihovih ustvarjalcih Ie slutimo nekatere oznake, ne pozna-mo pa jih toliko, da bi bilo naše mnenje trdno in zaokroženo. Tako kljub dejstvu, da so te zbirke navadno ponatis že znanih del, razmetanih po revijah in časnikih. Ko jih nato preberemo zbrane med knjižnimi platnicami, se nam ustvarjalčev svet nenadoma razkrije v zelo čistih lučeh, zaokroži se sam v sebi in zgodi se' nam kakor gledalcu, ki z nestrpnostjo pričakuje, kako se bodo izoblikovale slikarjeve poteze na platnu, poteze, ki se zde sprva bolj malo razumljive.
Te misli veljajo knjigi Ja-neza Kajzerja. Njegova zbirka humoresk Mimo dnevnega na-črta, natisnjena po posredova-nju Mladinske knjige, je eno najbolj svežih in sodobnih del pri nas v poslednjem času. To niso humoreske, ki bi hotele vzbujati smeh in presenečati z različnimi duhovitimi zapleti. V njih ni nicesar narejenega in iskanega. Devetnajst — ali dvajsetleten fant, nekoliko starejši od svojih sošolcev in sošolk na gimnaziji ima srečo, da lahko hkrati doživlja in z določene distance ocenjuje njihov vsakdanji, tipični, iz-razito sodobni srednješolski dan.
Njegova doživljajska per-spektiva je torej polnokrvno srednješolska, saj je rasla ne-posredno iz sedenja v šolskih klopeh, opazovalni strasti in opisovalnem talentu, ki zmore o stvareh' pripovedovati živo, objektivno in pronicljivo, pa se je pridružil zrelostni odmik. Srečno skladje darov je Kaj-zerju dalo napisati te humore-ske, skozi katere zaživi današ-nji srednješolec kot -posamez-nik in znotraj svojega kolek-tiva v jarki, vendar ne sarka-stični luči: Kajzer ga razume, ker ga dokončno pozna; nje-gov namen ni, da bi ga žigo-sal in ne želi ga niti obsojati niti  opravičevati.  Vse,   kar  je
storil, je živa podoba tega mladega človeka; ne celovita podoba rodu, ki sedi v sred-nješolskih klopeh, pač pa po-doba nekaterih najbolj tipič-nih lastnosti teh mladih Ijudi, med njimi predvsem razred-nih špekulantov, ki živijo »mi-mo dnevnega načrta« v neneh-ni želji po drobnih užitkih in zabavah, v sanjarjenju o prt-hodnosti, sredi mreže majhnih in velikih laži in goljufij, iz-mikajoč se dolgočasnim šol-skim dolžnostim, ki jih vablji-va lepota življenja vsenaokrog iz dneva v dan znova razvred-noti. Kajzer jih pozna in ra-zume v vseh njihovih nepo-membnih dnevnih opravkih. V nepretencioznosti in nevsiljivi vedrini potez, namenjenih nji-hovi upodobitvi, v življenjski pristnosti njihovih likov je pogoj za kvaliteto njegove proze.
Vedra je in prepričljiva in da ponovimo — zelo sodobna. Morda se bodo našli ozkosrč-ni kritični glasovi, ki bodo stavljali stroga vprašanja: Je mar to naša mladina, ki se vendar udejstvuje v druibenih organizacijah in je že toliko-krat izkazala določeno idejno orientiranost, ki sega čez nivo drobnih osebnih užitkov in špekulacij zoper šolo in star-
Še? Je to res podoba naših srednješolcev? Ne, Kajzerjev namen ni bil, spisati knjigo o svoji generadji. Zelel je mnogo manj. A že s tem, da je pokazal nekatere dovolj ti-pične odtenke teh mladih Iju-di brez sleherne fraziologije, je spregovoril o njih, kakršni so v resnici (čeprav ni to vsa tesnica o njih), niti tako slabi niti tako dobri, kakor smo jih vajeni ocenjevati, pač pa na-ravni in mladi, s potezami, ki so neposreden izraz življenj-skega stanja. Ce je Kajzerja ', bolj zanimal odmik od »dnev-nega načrta« teh mladih Ijudi, njihova lenoba, poze, poglav-ščine, njihovo domišljanje, da so pomembni, in kar je še po- j dobnih lastnosti, ki se jih tako zlahka spominjamo iz srednje-šolskih let, gre to pripisati ; njegovemu pisateljskemu ho-tenju po humorističnem pri- ¦ stopu k snovi. »Dnevnega na-Črta«, se pravi celotne — pozi- '¦ tivne podobe teh fantov in de-klet sredi sveta, v katerega stopajo, s tem ni zanikal. Na- ] sprotno.                                       '
Knjiga je prijetno branje —   ' in  če  je poleg  tega  še odsev resničnosti, je najbrž poveda-   i no dovolj; sleherna suhoparna   < analiza bi bila odveč.                i
V.   Konjar      <
Pregled dosedanjega
dela in načrti
Preden pričnemo z delom v letnem semestru, v katerem je na sporedu večina naših športnih prireditev, je vseka-kor pravilno, da kritično pre-gledamo naše delo od decem-bra dalje. Obenem hočemo bralce seznaniti tudi z bodo-čimi nalogami, ki čakajo štu-dentovske športne delavce pri Zvezi študentov športnih or-ganizacij.
VSE PO  PROGRAMU, RAZEN ODBOJKE
Če se ozremo na koledar, ki smo ga objavili na lepakih za letošnje leto, lahko vidimo, da smo izpolnili v glavnem vse zastavljene naloge. Samo medfakultetnega ligaškega tekmovanja v odbojki, ki je bilo z odpovedjo pogodbe za telovadnico prekinjeno, nam ni uspelo izpeljati do kraja. Preostale tekme bomo odigra-li na igriščih pod muzejem NOB. Tudi tekmovanje ekip \ namiznem tenisu bo že sredi meseca.
Prvenstvo v šahu je bilo, ra-zen nekaterih drobnih napak, dobro izpeljano. Pomanjklji-vosti pa gre pripisati pred-vsem neizkušenosti naše mla-de organizacije in pomanjka-nju strokovnega vodstva za pripravo tekmovanja.
Prvenstvo v namiznem teni-su za študente je lepo uspelo. Obžalovati je le, da se štu-dentke niso udeležile tekmo vanja v tej športni zvrsti, ki je med našimi dekleti ena naj-bolj priljubljenih. Upamo pa, da bo že na ekipnem prven-stvu bolje. Tako smo vsaj zvedeli z nekaterih fakultet.
Na smučarskih izletih, zdru-ženih s prvenstvi posameznih fakultet, je bilo največ ude-ležencev od vseh naših akcij v tem šol&kem letu. Edina po-manjkljivost na teh izletih je bila, da AŠK Olympia kot iz-vajalec ni natančneje vodil evidenco nastopajočih, tako da nimamo pregleda nad smučar-ji-študenti, katere bi lahko vključili v Zvezo študentov-ski športnih organizacij. V bo-doče bi si želeii ludi več na-tančnosti pri reševanju finan-čnih vprašanj. Na splošno pa so bili med študenti taki izleti zelo priljubljeni, bili so zelo pomembni za spoznavanje štu-dentov med seboj in jih kaže še naprej organizirati.
Pogrešali pa smo organiza-cijo smučarskih tečajev, saj so bili samo trije, še od teh eden interen. Prhodnje leto se bo treba ozreti na vse strani, po-sebej pa bo treba poskrbeti za servis za izposojanje smučar-ske or>reme, ki je sedaj za marsikaterega predraga. Po-služiti se bo treba izkušenj kolegov iz Beograda, ki so le-tos uspeli organizirati take tečaje s precejšnjim uspe-hom.
Med zadnjimi pripravami za prvenstvo je obžalovati le to, da se ekipe iz ostalih cen-trov verjetno ne bodo udele-žile tekmovanja v tistem šte-vilu, kot smo pričakovali. — Kljub sklepu plenuma ZSŠOJ, da se morajo vse arganizacije udeležiti državnih prvenstev, so za sedaj samo dve prijavi: Sarajevo in Ljubljana. To bo bržkone vplivalo delno na or-ganizacijo prvenstva naše univerze, ki bo nekako vklju-čeno v državno prvenstvo s tem, da bodo organizatorji omogočili večjemu številu na-ših smučarjev tekmovanje v družbi najboljših.
PREDVSEM
ORGANIZACIJSKA
UTRDITEV
Težišče našega dela v let-nem semestru bo predvsem na organizacijski utrditvi na-še organdzacije, tako da bomo natančno vedeli, čigave cilje zastopa organizacija in koliko študentov je vključenih v d lo po fakultetah. Izvedli bomo precej tekmovanj na terenih pod muzejem NOB in za pre-gled, predvsem pa za pristop na igrišča, bo potrebna regi-stracija članstva. Tehnična stran (izkaznice, pristopne iz-jave itd.) je že urejena, le še osnovne organizacije morajo opraviti popis članov.
Zaradi natančnejšega pre-gleda nad delom osnovnih organizacij bo sekretariat ZŠSO pripravil posebne for-mularje, v katerih bodo šport-ni odbori v rednih časovnih razmahih poročali o svojem delu.
NADALJNJE NALOGE: UNIVERZITETNI   STRELSKI ODBOR, POHOD »OB ŽICI«
Ena važnih nalog v tem me-secu bo   pokrenitev   univerzi-
tetnega strelskega odbora z mrtve točke, saj bo treba kmalu izvesti vrsto strelskih tekmovanj. Upravni odbor ZŠSO je že sprejel sklepe o formiranju čimbolj delavnega odbora, saj je ta v zadnjem času  precej  slabo  delal.
Naš program obsega tudi udeležbo študentovskh ekip na pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane«. Zato bo v krat-kem formiran pripravljaJni odbor, ki bo skrbel za prijave in priprave študentovskih ekip. Letos bodo priprave znatno večje in tudi število ekip bo nedvomno večje.
Iz vseh teh načrtov in nalog vidimo, da bo pri nadaljnjem delu Zveze študentovskih športnih rganizacij treba pre-cej več sodelovanja posamez-nih funkcionarjev, posebno športnih delavcev z združenj. Stremeti je tudi za tem, da ustanovimo čimveč novih os-novnih arganizacij, ker bomo tako laže zmogli številne in odgovorne naloge, ki so pred nami. •                               my
PRESENETLJIVI IZIDI NAŠE ANKETE
Le ena petina šiudentov se šporlno udsjsivuje na fcskuileti ® Za dekleta niso še nse siorili
Odbor združenja študentov prava je ob vplsu v letni se-mester izvedel anketo, s ka-tero je nameraval spoznati mišljenje   posameznih  študen-
Na smučarskem tečaju študentov
medicine  so se  tečajniki  vadili
tudi   v  reševanju
tov o oblikah dela študentov-ske organizacije. Na vprašalni poli so bila tudi vprašanja o telesnovzgojnem delu na fa-kulteti. Anketa sicer ni popol-noma uspela, ker je niso iz-polnili vsi študentje in pa za-to, ker so preveč skopo in ne-odgovorno odgovarjali na po-samezna vprašanja. Kljub temu pa je odraz mišljenja Študentov - pravnikov in treba je, da malo širše razprav]jamo o problemih, ki jih je anketa nakazala.
Pregledali smo odgovore stotih študentov ln 80 štu-dentk. Nehote smo med štu-denti' zajeli prav vse one, ki sodelujejo v športnem delu na fakulteti, torej je povprečje še slabše. Stanje med študentka-mi je pa slika pravega po-vprečja.
Da bi lahko tudi drugi štu-dentje spoznali to,     kar nam
je anketa pokazala, jih mora-mo najprej seznaniti z nekate-rimi dejstvi o telesnovzgojnem delovanju na fakulteti.
Na pravni fakulteti dela športni odbor, Ki dela kot osnovna organiz,acija Zveze študentovskih športnih orga-nizacij. Studentje imajo na voljo telovadnico ob nedeljah dopoldne. Ker za sedaj Zveza študentovskih športnih organi-zacij še nima trenerjev in in-struktorjev, študentje igrajo samo košarko, mali nogomet in namizni tenis. V telovad-nico pa zahaja redno Ie okrog 20 študentov, vendar so tudi med temi člani drugih šport-nih aktivov. V preteklih letih bi to rnajhno število reševali s številom nastopajočih na fa-kultetnih prvenstvih, v seda-njih pogojih pa ne gre šteti enkratnega nastopa za telesno vzgojno uveljavljanje.
STEVILKE NE GOVORE ZA
NAS
Vprašanja so bila ta-le: 0 Ali se ukvarjaš s športom?
® Katera panoga te najbolj privlačuje?
^ Ali sodeluješ v telesno-vzgojnem udejstvovanju v okviru   fakultete;
# Ali bi sodeloval v telesno-vzgojnem udejstvovanju in v katerih panogah?
Splošna slika odgovorov pa je naslednja: 20 jih sodeluje v okviru fakultete. Nadaljnjih 20 je precej neodločno izrazilo pripravljenost za sodelovanje. Pomanjkanje časa za telesno-vzgojno udejstvovanje je na-vedlo za odgovor 25 anketira-
nih. 10 študentov je navedlo razlog, zakaj ne morejo sode-lovati, stanovanje izven Ljub-Ijane, zdravstveno stanje. Petnajstim študentom, med katerimi je precej funkcio-narjev v organizaciji Zveze študentov in Zveze komunistov na univerzi, se ni zdelo vred-no odgovoriti na vprašanja o športnem delu. Pet študentov pa sploh ni seznanjeno s sta-njem na fakultetj in so meni-U v odgovorih, da »ni rnožno-
sti in prostora«. Tudi odločnih nasprotnikov športa in telesne kulture je bilo pet. Njihcvi odgovori n. pr. ni mi do špor-ta, nisem nagnjen k tej dejav-nosti itd.
TUDI ZA DEKLETA JE TKEBA NEKAJ STORSTI
Pri dekletih je stvar neko-liko drugačna. Res je, da športni odbor ni organiziral nobene dejavnosti za dekleta, toda tudi same študentke niso pokazale nobene iniciative.
Skromno željo za udejstvo-vanje je pokazalo 17 deklet, na študij in pomanjkanje časa je odpadlo 23 odgovorov. Zdravje ne dopušča 16, da bi se ukvar-jale s športom. Proti takemu udejstvovanju je 13 študentk, cdgovorilo ni 11  študentk.
Iz rezultatov te ankete vi-dimo, da bo imela študerrtov-ska športna organizacija še precej dela, preden bo prodrla med širše študenix>v&ke mno-žice. Pot do uvedbe telesne vzgoje za fakultativen pred-met bo še zelo težavha
Ti problemi gotovo niso osamljeni. Nedvomno bodo še marsikje ugotovili podobno stanje, ko bodo natančneje pregledali svoje vrste.
Če napravimo nekatere za-ključke iz te ankete, lahko uvidimo, da se moramo o tem čimprej pogovoriti.
STAROST
DOSLEJ NEAKTIVNIH JE 21 LET!
Predvsem je treba aktivizi-rati one, ki bi bili pripravljenl sodelovali. V treh mesecih, ki so nam še na voljo v tem šol-skem letu, lahko storimo še precej. Z dobro pripravljeni-mi akcijami nam bo uspelo pritegniti tudi one, ki jim pri-manjkuje časa. Tudi to, da je večina neaktivnih kolegov in kolegic še precej mlada (po vprečno 20 — 21 let), nam da upati, da se bodo odzvali na-šemu pozivu.
AKTIVNA REKF.EACIJA JIM NE BO ŠKODILA
Precej anketiranih je naved-lo vzrok za neaktivnost siabo zdravstveno stanje. Prav ab-surdno se nam zdi (ob v-seh naporih in razpravljanjih, da bi s telesnovzgojnim uveljav-ljanjem izbcljšali zdravsiveno stanje večine prebivalstva), da študentje, ki bi morali naj-bodj skrbeti za to, da bodo dobri in odporni delavci. ko bcdo prišli z univerze, Še na-prej opuščajo vsako telesno vzgojno uveljavljanje.
S \em svoje zdravstveno sta-nje le slabšajo. S primerno vadbo bi sebi in družbi le ko-ristili.
MO2NOSTI SO, TREBA JE LE VSE SPRAVITI V TEK
Od športnih panog so naj-bolj priljubljene košarka. no-gomet, namizni tenis in stre-ijanje. Prav to pa so pano^e, v katerih ima Zveza študentskih športnih orgnizacij največ možnosti, da priredi tekmova-nja, posebno sedaj spomladi, ko bomo lahko uporabljali igrišča pod Cekinovina gradom.
O nepravilnem odnosu do študentovske športne organiza-cije, ki ga ima del funkcionar-jev ZŠJ ign ZK na univerzi, govorimo že nekaj let in so ga nekateri tu^li obdržali v novih pogojih telesnovzgojne-ga dela na univerzi, bomo pa obširneje razpravljali prihod-njič. Vsekakor pa lahko reče-mo, da ne nudijo športnim de-lavcem tiste pomoči, niti ne kažejo zanimanja za njihovo delo kot za druge oblike dela študentovske organizacije.
Troboj študentov elektrotehnike
V zočetku aprUa se bodo pomefili Ljubljančani, Zagrebčani in domtjčini
Na začetku študijskega le-ta 1959-60 je na skupščini Zveze študentov elektrotfehni-ke v Zagrebu delegat Ijubljan-ske elektrofakultete predlagal, da bi se med seboj pomerili športniki elektrofakultet. Po-udaril je, da je to eden naj-primernejših načinov za spo-znavanje študentov elektro-tehnikov iz različnih krajev države in za utrjevanje med-sebojnih  poznanstev.
Predlog je bil sprejet in že
na ustanovni skupščini športne organizacije na ljubljanskem elektro oddelku so nam dele-gati iz Zagreba in Beograda predlagali datum za troboj fa-kultet: Beograd, Zagreb in Ljubljana. Srečanje naj bi bilo 4. aprila v Beogradu.
Predlagali so nam tudi di-scipline, v katerih naj bi tek-movali: nogomet, rokomet, odbojka, košarka in šah na štirih deskah. Vta program pa hočemo vključirti    še nekatere
panoge, v katerih se ljubljan-ski elektrotehniki prav uspeš-no udejstvujejo: streljanje, namizni tenis, mali nogomet.
Športniki iz naše organiza-cije smo zadovoljni s tem, da se bomo sestali s kolegi dru-gih univerzitetnih središč na športnem polju, toda sedaj moramo gledati na to priredi-tev bolj kot na uspešno zbli-ževanje in spoznavanje med seboj. Ne moremo namreč upati, da bi na teh tekmova-njih dosegli kak vidnejši uspeh. Zadovoljni bomo lahko, če se bomo kolikor toliko uspešno upirali rutiranim ko-legom iz Zagreba in Beogra-da.
Srečanje bo vsekakor tudi s športnega stališča zanimivo, saj je znano, da so elektroteh-niki iz Zagreba in Beograda med najboljšimi športnimi ko-lektivi na svojih univerzah. — Tudi Ljubljančani se lah-ko postavimo z nekaterimi uspehi v lanskem letu, tako da
študentje upravičeno pričaku-jejo ogorčenih borb.
V neposrednih stikih s šport-nimi delavci ostalih fakultet si bomo gotovo nabrali nekaj bogatih izkušenj, saj obstaja-jo njihove športne organizaci-je že dve leti in več. Naša pa je s svojimi petimi meseci dela pravi nebogljenček, saj se ustavljamo ob mnogih za-četnih težavah in problemih.
Najbolj pereč je vsekakor problem pomanjkanja prosto-rov za trening, posebno v zimskem času, ko v Ljubljani na splošno primanjkuje telo-vadnic. Precej zamujenega pa bomo gotovo nadoknadili se-daj, ko nam bodo na razpola-go novi tereni pod muzejem NOB v Tivoliju.
Za prihodnje leto, ko bomo Ljubljančani gostitelji in pri-reditelji medfakultetnega sre-čanja, pa upamo, da se bomo s švojimi bodočimi poklicni-mi kolegi srečali mnogo bolj pripravljeni.
Spoifna vzgoja medicincev
Športne organizacije potre-bujejo za pravilno vzgojo svo-jih članov posebne strokovnja-ke — športne zdravnike, ki jih pri nas še nimamo. Sicer dela v ambulantah za športnike ne-koliko zdravnikov, vendar je njihovo število prernajhno že za delo v teh ambulantah, še manj pa jih je ali pa jih sploh ni za delo zunaj, na terenu. Športne organizacije zato pro-sijo združenje medicincev za pomoč. Združenje ima posebno komisijo za šport in športno medicino, ki naj vzgoji in pri-tegne za strokovno delo čim-več študeniov, ki se zanimajo za športno medicino. To deio je letos le s težavo steklo, ker se je vodstvo komisije letos povsem izmenjalo in je zaradi neizkušenosti in ker ni imelo pomoči starejših kolegov,  pri-
čelo s strokovnim delom pre-cej pozno in tudi precej me-dlo. Sedaj pa že ima izdelan program dela in so na fakul-teti že pričeli z vrsto preda-vanj s področja športne medi-cine. Poleg teh predavanj na fakulteti bo komisija za šport in športno medicino organizi-rala tudi smučarski in plaval-ni tečaj, kjer bodo tudi stro-kovna predavanja. Zanimanja je med študenti dovolj in sme-mo upati, da bomo med njimi dobili nekaj zdravnikov, ki se bodo posvetili športni medi-cini. Pričeli so s predavanjem Po naših in tujih gorah, z barvnimi diapozitivi in z vrsto filmov »Cortina 1956« in Smu-čarska šola. To je bilo le pri-prava na smučarski tečaj. Na tečaju, ki bo trajal šestdeset dni, bodo poleg smučarske šole
tudi razna predavanja o špor tu, fiziologiji športov, o nevar nostih v gorah itd. Na tečaj bodo sodelovali tudi člani Gor ske reševalne službe. Taki te čaji so doslej najboljša oblik športne vzgoje bodočih zdrav nikov, kajti tedaj imajo štu dentje počitnice in, kar je naj važnejše, poleg predavanj tuc praktično delo.
Tri bronaste kolajne za naše v Chamonixu
Od 29. februarja do 6. mar-ca so bile v Chamonixu štu-dentovske športne igre. Udele-žilo se jih je nekaj nad 250 tekmovalcev-študentov iz 15 držav. Naše barve so zastopali v tekih Cveto Pavčič, Jeršič, Štrbenk in Reš, v alpski kom-binaciji Lakota, Jamnik in Janc in v skokih Rojina in Gorjanc.
Naši tekmovalci so najprej nastopili v veleslalomu. kjer pa nico dcsegli zadovoljivih rezulta+ov, sai je bil najbol.^i od naših Lakota šele na 20. mestu. V slalomu so se žo bo-lje odrezali m je Lako*a po diskavilifikaciji  neka+erih tek-
movalcev zasedel šesto mesto. Najbolje pa so se odrezali na-ši v smuku, kjer je Lakota dosegel 4. mesto, Jamnik pa 7. mesto. Ta uspeh je uvrstil nša tekmovalca na 3. in 8. me&to v kombinaciji.
V teku na 12 kilometrov je presenetil Cveto Pavčič, ki si je v borbi z odličnimi sovjet-skimi smučarji pribori! 3. me-sto, S^rbenk je dosegel 18. me-sto, Reš 24. in Jeršič 25. me-sto. V štafetnem teku 4x8 ki-lometrov se je naša ekioa uvr-s+ila na 4. mesto /a ekinama Sovjetske zveze, ČSR in Polj-ske; za zmagovito štafeto SZ ie zac^stala skorai 10 minut. Naš +pkmo^alec Jaka Reš .io "3.s'ot!' tudi v klasični kom-binaciji. kjer je zasedel 7. me-sta Rojina je osvojil bronasto
medaljo, medtem ko se je nzš drugi tekmovalec uvrstil baje na 6. mesto (po poročilu v De-lu) oziroma na 7. mesto (po poročilu v Poletu).
Z uspehi naših smučarjev študentov smo lahko nadvse zadovoljni, posebno če upo-števamo, da smučarji pri nas v preteklosti niso uživali tiste podpore pri pripravah za raz-na tekmovanja, kot bi bilo to želeti. Mislimo pa, da bi se močnejše zastopstvo skakalcev precej bolj uspešno spustilo v borbo za najboljša mesta. Kot vemo, predstavljajo mladi tek-movalci jedro naše reprezen-<ance, ki pa se mora podrediti razii'"nim koledarjem, tako da ni bilo mogoče poslali v Cha-monix večjega števila tekmo-valcev.
PROBLEM
VELIK
KOT
KONTINENT
Solstvo in vzgoja, kot ju po-znamo v Evropi, sta v Afriki še zelo mlada. Pravzaprav predstavlja leto 1945 v tem tem oziru prelomnico in veči-na višjih vzgojnih zavodov je bilo ustanovljenih šele po tem letu. Osnovno šolstvo v vseh afriških deželah še zdaleč ne more sprejeti vseh učencev, ki bi lahko hodili v šolo. Se v slabšem položaju pa so šole druge stopnje. V političnem in ekonomskem progresu, ki ga je čutiti v vseh afriških de-želah, in težnji po neodvisno-sti pa igra vzgoja pomembno vlogo. Kljub očitnemu na-predku pa je ta proces zelo počasen — ovira ga predvsem pomanjkanje učiteljev v šo-lah druge stopnje, kar omeju-je število mladih liudi, ki so 6posobni za študij na univer-zu Pia tudi tisti, ki pridejo na univerzo, skoraj vsi izgubi-jo prvo leto, ker jina manj-ka znanje, ki bi ga morali do-biti že v osnovni šoli in šolah druge stopnje.
Vse to je vzrok, da je števi-lo študentov izredno majhno Nigerija z 31 milijoni prebi-valci nima danes niti tisoč študentov. Tanganjika, Ugan-da in Kenija (skupno 18 mi-lijonov prebivalstva) imajo samo en unverzitetni kole-gij z okrog 700 študenti itd.
Vzrok za tako majhno število študentov pa je tudj visok standard študija in sprejem-ni izipitj na univerzah. Ti so potrebni zaradi zelo neenotne-ga znanja, k\ ga prinesejo di-jaki na unive<rzo. Ker je pre-cej univerzitenih kolegijev povezano z univerzami v An-gliji, Franciji in Belgiji, to se-veda vpliva na približno isti način študija kot v metropo-lah. Zanimivo je, da so uni-verze v deželah, ki so po vojni dobile neodvisnost, še nadalje obdržale tesne stike z omenje-nimi univerzami.
Veiika večina univerz v Afriki ima svoje prostore v novih, modeirnih zgradbah. Najstarejša je univerza v Ma-rakešu, ki je bila ustanovlje-na 1945, druge so starejše le, če upošrevamo, da so se razvi-le iz gimnazij, ki so bile usta-novljene eno ali dve desetletji prej. Sicer pa lahko smatramo za začetek vzgoje v Afriki sre-dmo preteklega stoletja.
Povedali smo že, da povsod rastejo nove šole, vendar jih je še precej v zasilnih in za učenje neprimernih in slabo opremijenih prostorih. ' Na sprotno pa nfekateri univerzi-tetni kolegiji presenečajo po svoji moderni arhitekturi in obsegu. Pa tudi po številu knjig ne .zaostajajo za evrop-skimi univerzami. V sklopu univerz so tudj študentovski domovi, saj so z eno samo iz-jemo v Liberiji vse urejene na  principu   campusa.
Kaj lahko študirajo afriški študentje doma? Izbor imajo precej omejen, saj popolne univerze nimajo nikjer, Na-vadno imajo univerze splošen odelek za znanost, umetnost in zelo pogcsto agrikuituro. Me-dicino so nedavnega lahko štu-dirali samo v Sudanu, Ugandi, Belgijskem Kongu in Nigeriji. Skoraj isto je s tehniko. Fa-kultet za socialne znanosti skoraj ni, kar je tudi razum-ljivo, če upcštevamo politiko kolonizatorjev. Edini dveprav-ni fakulteti sta v Dakarju in Kartumu. Uporabne znano-sti predavajo na kolegijih za tehnolcgijo. Na teh koiegijih predavajo vse od tehničnifo znanosti  do psdagcgike.
Pcdiplomskega študija v Afriki ne poznajo; Delcma za-radi pomanjkanja primernega učnega osebja in drugih pogo-jev, deloma pa zaradi tega, da vsi, ki se mislijo posvetiti podiplomskemu š"udiju, raje Odhajajo v Evropo. Sicer pa se
tudi predavateljj na univerzah in kolegijih ne ukvarjajo z raziskovalnim delom, večino časa porabljo za predavanja. To se seveda odraža na štu-dentih, saj se predavatelji zaradi majhnega števila štu-dentov lahko skoraj za vsake-ga osebno zanimajo. Edina in-stituta za ekonomske in social-ne raziskave imajo v Nigeriji in Kongu, ki sta seveda tesno povezana s tamkajšnjimi uni-verzami.
Na vseh univerzah in kole-gijih so siušatelji skoraj iz-ključno Afričani. Izjema sta le univerza Lovanium v Bel-gijskem Kongu in Institut des
Hautes Etudes v Dakarju, kjer je skoraj polovica slušateljev evropskega porekla. Na Uni-verzitetnem kolegiju Vzhodne Afrike je samo en Evropejec in nekaj Azijcev.
Zaradi premajhnih možnosti doma precej študentav odhaja na študij y tujino, največ se-veda na razne evropske uni-verze. Mnogo pa se jih vpiše tudi na velike indijske uni-verze. Procentualno je največ študentov v Liberiji in Sier-ri Leone.
V Afriki in Aziji se morajo študentje boriti še z enim problemom, ki ga drugod ne pocznajo ali pa le v manjši obliki — to je jezikovni pro-blem. Na vseh univerzah in kolegijih v Afriki se vpisujejo pripadniki številnih, različnih plemen, med katerimi so kul-turne razlike zelo velike, prav tako je seveda tudi z je-zikom. Jezika, v katerih se izobraženi pripadniki raznih afriških narodov lahko med seboj sporazumejo, sta angle-ščina in francoščina. To je za sedaj edina možna rešitev, čeprav obenem predstavlja veliko breme, kajti na vseh višjih in visokih šolah zahte-vajo pri vpisu popolno obvla-danje enega ali drugega jezi-ka. Vendar pa prihajajo ved-no bolj do veljave tudi nacio-nalni jeziki. Študentje, ki se na vajah al\ predavanjih po-služujejo angleščine ali fran-coščine, uporabljajo pri delu v študentovskih organizacijah in ob drugih podobnih prili-kah   materln   jezik.
Učno osebje sestavljajo v veliki večini Evropejci. Izjemo predstavljajo arabske dežele v črni Afriki, edino Liberija. ki ima raizen nekaj strokov-njakov UNESCO same doma-če učitelje in profesorje. Med njimi je tudi precej ameri-ških črncev.
Skcraj vsi afriški študentje dobivajo v taki ali drugačni obliki podpore. Ta podipora na-vadno zadostuje za kritje vse
stroškov in za d^bne vsako-dnevne izdatke. Na nekaterih belgijskih in francoskih pod-ročjih lahko študentje naja-mejo brezobrestna posojila, precej pa je tudi takih, ki prejemajo plačo, kot so jo imeli, preden so jih poslali na izpopolnitev. Zaradi zelo ve-Itikih razdalj, ki jih morajo prepotovati med rojstnim kra-jem in krajem učenja, dobiva-jo vsi še posebne potne dodat-ke. Zaradi velikih razdalj ve-čina študentov le enkrat letno obišče svoje domove. Neodvis-no od univerzitetnih oblasti pa tudi študentovske organi-zacije' same  rešujejo  proble-
me, ki so v zvezi s p^otovanji. Na vseh študentovskih kon-gresih in zborovanjih je to vprašanje gotovo na dnevnem redu. Kot drugod po svetu si tudi v Afriki študentje med študijem pomagajo z delom. Delo je zelo lahko dobiti, saj je povpraševanje po šola-nih ljudeh zelo veliko. Mnogo študentov po končanem šola-nju nadaljuje delo, ki so ga med študijem priložnostno opravljali.
Dejstvo, da je veliko štu-dentov prišlo na univerzo iz služb, seveda vpliva na po-vprečno starost afriških štu-dentov. To se še posebno opa-zi na tehniških šolah, kjer je povptečna starost precej viso-ka. Veliko število slušateljev pripelje s seboj ženo in otroke. Tudi ta, za Afriko značilen pojav je povezan z nezadovo-Ijujočim osnovnošolskim si-stemom. Otroci začnejo obi-skovati     šole     precei    pozrio,
kar se seveda pozna v poznej-šem življenju. Kljub negativ-nim posledicam pa ima to tu-di svojo dobro stran. Starejši in poročeni študentje pridno študirajo in hitro končujejo, ker želi vsakdo čimprej priti do kruha.
Verjetno je razmeirje med fanti in dekleti na afriških vzgojnih zavodih najslabše na vsem svetu. To ni toliko opa-ziti' v osnovnih šolah kot po-zneje. Vzrokov za tako stanje je več, v glavnem pa je to po-sledica socialnih in religioznih naziranj o položaju ženske v družbi. V posebno težkem položajn so ženske v Suda-nu, kjer se striktno držijo Mohamedavih navodil o polo-žaju žensk v družbi. To stanje je boljše v Vzhodni Afriki in v Liberiji in v Sierri Leone se povzpne odstotek žensk na univerzah na 25 v primerjavi s 5 odstotki v večini afriških dežel.    Majhno število deklet
precej ovira tudi družabno živ-Ijenje na univerzah.
Popolnama naravno je, da si ljudje, ko pridejo skupaj in imajo iste interese, ustanovi-jo družbo oziroma klub in v tem pogledu tudi afriški štu-dentje niso izjema, čeprav imajo v primerjavi s svoiimi evropskimi kolegi manj pro-stega časa — njihov študij je bolj intenziven, učni jezik pa predstavlja za marsikaterega težak problem in vrzel, ki jih zapusti pomanjkljiva osnov-nošolska izobrazba, je ob obi-lici ostalega učenja le težko izpopolniti. Kijub vsemu te-mu pa jih to ne ovira v ši-rokem izvenštudijskem delo-vanju, od športnih aktivnosti do političnih debat in kultur-ne dejavnosti. K temu še pre-cej pripomore dejstvb, da štu-dentje povsod razen v Libe-riji. živijo skupno v campusu in predstavljajo svet zase.
Med vsemi izvenšolskimi aktivnostmi je seveda najbolj popularen šport. Največ goji-jo nogomet in atletiko in v teh dveh panogah so tudi naj-
bolj pogosta in kvalitetna tek-movanja. Sicer pa je na afri-ških univerzah precej dobrih atletov, ki tudi na mednarod-nih tekmovanjih dosegajo lepe uspehe. Strokovnjaki pričaku-jejo, da bodo v nekaj deset-letjih afriški študentje-šport-niki postali na mednarodnih športnih prireditvah nevarni tekineci.                    .         ...
Studentovsfca in znanstvena društva ustanavljajo povsod. Večina jih deluje v tesni po-vezavi z učnim osebjem. Na-men društev, ali bolje rečeno, krožkov je predvsem pomoč pri študiju. Precej društev tu-di izdaja svoja glasiia. Najšte-vilnejša študentovska združe-nja, ki imajo tudi največ članov, pa so tako imenovani socialni klubi. Osnovna pri-vlačnost teh klubov so ples-ni prostori, Običaj je, da pri-redijo med semestrom tri ve-like «-akademske*< plese, sicer pa prostore uporabljajo za plesne šole, ki so zelo popular-ne. Klubi imajo seveda zelo dobre orkestre. Najbolj popu-
ganizacij. Z izjemo Sudana 80 vse katoliške.
Skoraj v vsaki šoli imajo pripadniki posameznih plemen svoja združenja. Največkrat je osnova skupen jezik in so kulturno usmerjena. L»e red-kokdaj se ukvarjajo s politič-nimi problemi.
Upoštevajoč vedno bolj pre-bujajočo se nacionalno zavest ni nič čudnega, da &o politična združenja izredno aktivna. Iz-dajajo svoje publikacije, pri-rejajo zborovanja, diskusije itd. Večinoma so ta združenja študentovske sekcije nacio-nalnih političnih partij.. _V svojem političnem delovanju so precej ozko vezani na lokal-ne politične dogodke, vendar pasez ustanavljanjem nacio-nalnih študentovskih unij vedno bolj zanimajo tudi za dogodke iz mednarodnega štu-dentovskega  življenja,
Vsaka univerza ima gotovo vsaj en študentov&ki časopis. Njihova oblika in vsebina je zelo različna — od z roko pisa-nih lističev do moderno ure-jenih in tiskanih gllasil. Na-klada je zelo majhna in vsi brez izjeme se morajo boriti s finančnimi težavami. Prav za-radi tega je večina študentov-skih časopisov pisanih z ro-ko oziroma ciklostiranih. Ti-skani prejemajo pomoč uni-verzitetnih oblasti, s čimer pa je seveda povezano tudi nadzorstvo nad vsebino listov. Kot je različna oblika, tako ea spreminja tudi vsebina, od t\a-vadnih čenč do tehtnih član-kov iz različnih področij. Ven-dar se pa tudi tu večina pi-scev ukvarja z lokalnimi po-litičnimi problemi. Studentov-ska glasila berejo skoraj iz-ključno samo študentje in zato nimajo večjega vpliva. Ome-nimo naj še, da vlada med al-riškimi študenti zelo veliko zanimanje za študentovske pu-blikacije iz ostalih kontinen-tov.
Neke oblike študentovske samouprave imajo skoraj po-vsod. Na univerzi Lovanium, ki je bila svečano odprtaleta 1954 in je imela na začetku samo 35 slušateljev, so takoj ustanovili 5 članski študentov-ski svet, ki naj bi pomagal urejevati zadeve na univerzi. Kjer pa so se univerze razvile iz šol 2. stopnje, so se iz »šol-skih organizacij-« razvile štu-dentovske organizacije. Član-stvo v njih je ponekod obvez-no, drugje ne. Učno osebje lahko postane član organizaci-je z istimi pravicami in dolž-nostmi  kot ostali  člani.
Med posameznimi afriškimi univerzami je zelo malo sti-kov, pa naj bo to glede znan-stvenega ali pa študentovskega scdelovanja. Nasprotno pa so stiki z evropskimi univerzami, kot smo že omenili, zelo močni.
Medfakultetna srečanja štu-dentov posameznih univerzso dobesedno neznana. Velika razdalja in visoki potni stro-škj so v večini primerov ne-premagljiva ovira. Edina sre-čanja so za sedaj športna tek-movanja. Sttke vzdržujejo s korespondenco, vendar pa po-manjkanje osebnih stikov in informacij iz prve roke moč-no ovira večje sodelovanje.
larni plesi so valček, fox-trot, jiter-beegging, mambo in ca-lypso, v Vzhodni Afriki pa po-sebno radi plešejo četvorko, posebno še v ^višji družbi«. Kljub temu, da je ples zelo popularen, pa je zanimanje za folklorno glasbo zelo majh-no. Znane afriške bctone bi na univerzah le težko našli in če bi jih, verjetno nihče ne bi znal nanje pravilno bobnati. Pojejo se edino težke plemen-ske pesmi. Ustanavljanje dru-štev, ki bi zbirala in ohranjala narodno blago, je šele v za-četku.
Kulturne organizacije, kot tudi sicer večina organizacij na visokiih šolah, se bolj zani-majo za evropsko glasbo, li-teraturo in umetnost. Bach in Mendelssohn sta dosti bolj po_ pularna kot narodni pevci. Dramske družine najraje igra-jo Shakespeareja.
Na vseh univerzah je tudi veliko  Stevilo  religioznih  or-
Z ekonomskim in družbenim razvojem, ki se je v Afriki tako rekoč komaj pričel, se odpirajo afriškim študentom neomejene možnosti. Vendar pa sta za sedaj zanje možni v glavnem samo dve vrstj za-poslitve — v upravnih organih in šolstvu. Zaposlitev v indu-striji skoraj ne pride v po-štev. Sicer pa so študentje za-radi štipendij tudl vezanj na določena mesta.
Iz tega bežnega prikazasmo videli, da je študentovsko živ-ljenje v Afriki v bistvu precej podobno študentovskemu živ-ljenju drugod. Imajo pa svoj lasten problem — gotovo je, da morajo študirati v večjih težavah kot drugje po svetu. Univerze so mlade, kot so mlade afriške dežele, ki od svoje bodoče inteligence mno-go pričakujejo.
Kako daleč smo z reformo
visokošolskega študija?
Nekaj misli ob zasedanju Skupnosti jugoslovanskih univerz v Zagrebu
Zadnje dni februarja je bila v Zagrebu dvo-dncvna plenarna seja Skupnosti jugoslovanskih univerz. Seji so prisostvovali vsi rekforji, pred-sedniki Univerzitetnih svetov, sekretarji Univerzi-tetnih komitejev, predstavniki Univcrzitetnih od-boroy ZŠJ in predsednik CO ZŠJ. Razen njih so se zasedanjci udeSežili prcdsleivniki Drušfev visoko-šolskih profesorjev, ki so imeli po končanem za-sedanju svoj pcsvef, ter nekateri gosti.
Prvi dan zasedanja je podal predsednik stoupncsti prof. tlr. Edhem Camo referat o ttalo-gah, ki stojifjo pred univerza-*ni- Razprava je potekala v glavnem okoli vprašainja refor-me studija. Drugi dan je ple-num razpravljial o študentov-skih vprašanjih: mateirialnih, zidravstvenih, študijsikih in dru-gih. Trije refenati o teh vpra-šamjih so bili razposlani vsem udeležeincem že prej, tako da je bil ves čas posvečen le di-skuisiji. Po končanem zaseda-nju sta bild sprejeti dve reso-lueijl.
fzvcjanje priporočil
Zvezne Ijudske
skupščine
tz referata in raeprave lahko izluščimo dve bi&tveni vpraša-nji. ki jih marajo univerze še naprej   reševati.
V prvi vrsti gre za skrajša-nje študiosike dobe, za prehod na noivi režim študija in za otstale sprememibe, ki so s tem v zvezi. Predv6em je treba še naprej pregledovati in revidi-rati učne progranre, prilagajati pcuk .dejanskiim potrebam in uvajati nove dosežke znanosti. V tem obdotoju je treba posve-titi pcsebao skrb uvajanju no-vih obli-k študija študijskim skupinam, krepiti svete letni-ndkov   in  podobno.
Drugo vprašamje zadeva ob bistiveno. globamo reformo vi-sokiošolsikeigia sistema študija, vključuijoič sem šttuidij na uni-verzi, visokilh šolah ter podi-piknmski študij.
Izvršiti točno analizo potreb naše ckužbe
Pred unive>rze se postavlja naloga, ki zahteva točno anali-zo potreb naše družbe po naj-razilianejšdh profilih kadra, tem potrebam pa ie treba prilago-d;ti študij- Odveč bi bilo fra-kati na takšne anafee od zu-naij, --av tako ne gre čakati na neke po-novne vzipodbuide, ker je že naš gcspodarski raizvoj in statistična ugotovitev perspek-tivnih potreb po kadru z viso-ko in naijvišjo izobrazbo z-ado-stna vzpodbuda, ki zahteva. na na tem delajl0 vsi, ki imajo karitoli opraviti z visokošol-skfim šituidijem- ZcJi se, da je ljublj>a>ni;ika univerza na tei po-ti prišla najdalije, ker ima za nekatere fakultete že priprav-ljen siBtem študija, ki upošiteva zgorai omenjene kadrovisike principe.
Nove višje šole — nove oblike študija
Na zasedanju skupnosti je prišlo v razipTavah do l^zraza dejstvo, da po.r.e(kod ne mislijo toldko na reformira'nie pouka na univerzi sarmi, kolikor na cdpiranje  novih  in  zelo razno-
vrstoih   visokih   šol,   ki   so   iz-v©n   urniverzitetaega   sreoišča.
Zanimivo je, da so bile v di-skusiijaih deležne precej pozor-nosti nekatere novosti v viso-košolskem pouku, ki nai bi se v prihodnosti uvecial. Pod6r-taina je bila potreba, da se čim več ljudi na univerze pri-tegne iz produkcije, ker takšni študenit.ie prinašado razen dru-gega največkrat ciavolj življenj-sk'ih in delovnih izkušemj, ki jih drugim študentom primarni-kuje.
Pouk v turnusih
Pojiavilo se je mnenje, da bi se pouik lahiko ponekod (vsaj tam, kjer so za sedaj potirebe) vpelijal v tuipnusih (dopoldanski in popoldamiski). Težiti je prav tako k organiziranju večernega štud\ia povsod tam, kjer je to izvedlflivo. s čimer bi olajiali štučij predvsem tistim študen-toirt, ki so istoča&no v delov-nem razmerju, aii pa se vsaj sami vzdržujejo v času študiija.
Z druige strani bi morale uni-verze     omogočiti     prizmava-nije
kvalifikacij tistim osebaim iz proizvodnje, ki spdoh ne šitudi-rajo. so si pa z lastnim študi-jem pridobili znanje takšnega obisega, kakršneiga nek štuidij zabteva. Seveda bi šlo aa pri-znavam<je šele po določenem postopku in iapitih, za katere pa daneis nimaimio nobenega si-stema in ne možniosti.
Vprašanje izrednega študija
ProcentuaLno zelo veliko število štmdenitov na nažih uni-verzah študira izredno. To je po sedanjem r&žimu mogoče saimo na nekaiterih fakultetah in višjih šolalh, medtem ko se za veliko število le-teh (vse tehndčine fakultete, medicina, stomaioloigija itd-) trdii, da je iizredni študiij netmogoč in je tako   prepovedan.   Prawnetljiva
je anketa izvršena n.a tehnič-nih fakultetah v Beogradu. za katere je pravladovalo mnenje, da sploh nimajo izrednih štu-diiev, pokazaio pa se je. cJa kar precejšnje število študentov na teh faikultetah študira izredno, ker so v rednem delovnem raz-merju. Ce ie to mogoče v se-danjem &i&temu izvajanja po-uka, potem je toliko večja ver-jetmost. da bi se tak študij le z minimalnima spremembaTni v programih in sistemu izvajanjja pouka  tudi  uzakonil.
Vsa ta hotenja in sprememibe pa bodo nnjno vlekle za eeboj veJifco balasta, ki bi se ga mo-rali znebiti, ker bi sioer hr°™^ naša prizadevanja. Nekateri trde, da ie rešitev tega vpraša-nja predpogoii za usipešno iz-vedbo reforme. Ne za uspešno refoirmo po zunanj&m videzu, marveč predpogoi za uspeh re-formiranega &udija, ki bo ne-cJ^onnno zahteval še bolj po-globljen študij in pred študein-te jn pedagoge postavljal še večje zahteve.
Pedagoške metode
Pedagoške metode ki s© jih še danes posluiujejo na uni-verzi, so v marsičem zastarele. Se vedno je predavanje ex ka-tedra alia in omega pouka, še vedno ni povsem urejeno vpra-šanje piraktičnega pouka. Zanj tu<3i ni izdelanih programov. vse prepcčasi si utirajo pot no-ve In sodobne oblike poučeva-nja, katerim bi morali pedago-
gi posvečati ravno toLiko po-zonnosti, kot posvečaijo svoje-mu strokovnemu in znanstve-nemu izpopolnjevanju.
Kontroliranje znanja študenfov
Tb obsitojia v glavneim v si-stemu izpraševanja pred pre-davateljem. Tak sistein pa ni-kakor ne more biti objektiven. Ne da bi šli v globino proble-m.a. se moramo ziavedati, da ta~ ke suibjektivne ocene niso db-jekitivna sila. Zato je niujno odpraviti ta subjektivmi faktor in izdelati principe objekivne-ga ocenoevanja študentov. Ali bd se k teon principoim pribli-žali z uvajanjem izipitov le pred komisijo, kjer bi prediava-
telj bil samo izpraševalec, a ne isto^časno ocenjevalec. z uvaja-njem izpraševalcev od zunaj, z neprestarvim s<premljanjem in izpraševanjem v času študija itd. je nemogoče govoTiti. Upa-ti je, da se bodo naši pedagogi teh dveh peirečih vprašaai lo-tili z vso res>nostjo in omogo-čili hitrejši napredek.
Tako neikako stojimo danes v refojmiranju študija pri nas. Veliko ie že storjienega. toda veliiko je še napraviti. Med nalogami, ki so pred nami, je nekaj takih, ki se lahko kon-čaiio zelo hitro in ne gre čakati z njih rešitvijo, neka} pa je tu-di takih, ki bodo dozorele v dolgotrainem procesu študij in analiz.
S tega stališča bi lahko za-meirili Skupnosti jugoslovan-skih univerz, ki je doslerj že veliko storila, nj pa v svojih OTganizacijskih ablikah dela ziastavila nalog iasneje in še posebei. ker ni točneje predvi-dela   nflihove  realizacije.
S.  BUNTA
SPET SO ZAPELI KRAMPI NA TRASI...
2. marca so se pričele v Djcvdjeliji slovesnosti ob pričetku letošnjih del na avtomobilski eesti. Na veliketn  zborovanju  mladincev  in  domačinov iz  Djevdjelije  in  okolice  je  govoril  zvezni sekretar za promet in zveze Peko Dapčevič. Letošnje  delovne   akcije  se   bodo   udeležile   tudl štiri ljubljanske študentovske brigade.
Maribor postaja novo višješolsko središče
5. marca so v |ilariboru slo-vesno odprli Višjd tehniško šo-lo. Slovesnosti so prisostvovali predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, člani IS Tone Bole, Vladko Majhen in ing. Viktor Kotnik, sekretar sveta za šolstvo Ludvik Ga-brovšek ter zastopniki ljub-ljanske univerze prof. dr. Bo-židar Lavrič, dr. ing. Roman Modic in dr. Venčeslav Koželj. Uvodni govor na slovesnosti je imel direktor šole ing. Jože Kolarič.
7. marca začnejo na tej višji šoli redna predavanja za sko-raj 900 vpisanih slušateljev. Odveč bi bilo poudarjati po-men šole. 2e sam vpis zgovor-no   potrjuje   potrebo   po   taki
0b slovesni otvoritvi Višje   tehnične Sole v Mariboru
ustanovitvi v industrijsko raz-vitem mariborskem okraju. Obenem pomeni ustanovitev te višje šole dvojno potrditev smeri in nalog, ki se postavlja-jo pred naš reformirani študij: potrebo po večstopenjskem univerzitetnem šolanju in po-trebo   po   razmeščanju   višjih
šol, posameznih fakultet in od-delkov izven univerzitetnega središča.
VTS v Mariboru ima za se-daj 3 velike predavalnice in pisarno v zgradbi srednje teh-niške šole. Šola bo imela za sedaj tri odseke: t^kstilnega (140 vpisanih), elektrotehniške-
ga (17 vpisanih) in strojnega (571 prijavljenih). V teku so priprave za ustanovitev ke-mično-tehnološkega in grad-beno-komunalnega. Šola bo v kratkem dobila 9 novih pre-davalnic, ki bodo omogočile redni študij vsem za sedaj še izredno  vpisanim  slušateljem.
Mala panorama
BEOGRAD: Ncdavno je začel z delom trimesečni kurs esperanta. Organizira ga študentovski esperantski klub posebej za študente beograjskih fakultet in višjih šol.
Študcntovska dramska sekcija »Branko KrsmanoviC« je odpotovala 24. februarja na študentovski Biennale v Be-netkc. Italijanski publiki se bo predstavila s komedijo Jovana Stcrije Popoviča »Zenitev in možitev«.
ZAGREB: Univerzitetni svct zagrebške univerze je sprejel sklcp o ustanovitvi sedem novih inštitutov.
Največji odstotek slabo opravljenih izpitov je na AGG fakultcti — 21,G°/n. najmanjši pa na filozofiji 9,5°/o.
Za enega študenta medicine porabi fakulteta na leto 325.000 dinarjev.
Pokrajinski klub študentov iz Medjimurja je izdal nedavno prvo številko »Medjimurske revije«. Ta je že s svojo prvo številko prekosila vse podobne študentovske revije.
SISAK in BJELOVAR: Tu je VPS iz Zagreba usta-novila svoje centre, da bi s tem pomagala premagati težave, ki se pojavljajo pri pedagoškem delu na območju teh dveh okrajev zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra.
NOVI SAD: Komisije beograjske univerze proučujejo možnosti za ustanovitev medicinske in strojne fakultete v Novem Sadu. V zvezi s tem proučujejo tudi vprašanje formiranja poscbne univcrze v tem mestu.
TUZLA: Solski center postaja novi del Tuzle. Tehno-loška fakulleta, Tehniški šoli, Šoli za pogonske inženirje, Dijaškemu in študentovskemu domu se bodo v kratkem pridružila nova fakulteta za rudarstvo, ekonomska šola in Vrš. To bo postal enoten urbanistični kompleks s preko 8000 dijakov in študentov.
MOSTAR in ZENICA: V teh dveh mestih so ustanovili na višjih tehniških šolah združcnji Zveze študentov. V Mostarju je bil nedavno skupni sestanek predstavnikov Zdnižcnja VPS in VTS.
SARAJEVO: Preko študentovskega servisa dela okoli 500 študentov. V bodoče bo servis posloval na zadrnžnem principu, imel bo tudi svoj samostojni upravni organ. Studentovskemu servisu bodo priključili tudi študentov-sko tiskarno in knjigoveznico »Študentska tehnika«.
Tribuna
6. DECEMBRA 1951 JE IZSLA PRVA STEVILKA NASEGA GLASILA KOT NASLFDNIK »STUDENTSKEGA LISTA-k. TA JE IZHAJAL OD 20. MARCA 1949. UREJALI SO GA: FRANCI AMBRO2IC, DARO BRATOS, RUDI MAHKOTA, MILOS KOBE, MILAN STARIN IN MILOS MI-KELN, KI JE TUDI UREDNIK PRVEGA LETNIKA »TRIBUNE«. PRVI LETNIK OBSEGA 9 STEVILK - ZADNJO UREDI STANE SAKSIOA -KIIZHAJA STIRINA.TSTDNEVNO. NASLEDNJI LETNIK URE.IUJE BORIS MIKOS. IMA 4 ŠTEVILKE. LETA 1953 PREVZAME Z 10. STEVILKO PRIMO2 KO7AK. IZIDE 18 STEVILK. OD CETRTEGA LETNIKA DALJE IZHAJA CASOPIS V 20. ŠTEVILKAH NA LETO. BOGDAN PLESA UREJUJE LIST OD 17. STEVILKE IV. LETNIKA DO 16. STEVILKE V. LETNIKA. KO GA ZAMENJA JANKO POPOVIC IN UREJUJE LIST DO t. STEVILKE IX. LETNIKA, DUSAN VOGLAR JE UREDNIK DO 3.  STEVILKE  X.   LLTNIKA.
OBJAVA
Muzej NOB v Ljubljani potrebuje za poletne mesece več študentov (študentk), ki bi sodelovali pri zbiranju materiala po vsej Sloveniji. Delalo se bo v ekipah sestavljenih iz študentov, sirokovnih sodelavcev in raogoče ljudi s terena. Vloga študentov v ekipi bo predvsem popisovanje potrebnih podatkov in doku-mentov.
Za prijavljene in izbrane Studente, ki pridejo v poštev, bo predhodno v Ljubljani organiziran seminar, kjer se bodo sezna-nili z metodo dela.
Akcija bo izvedena v mesecih: juliju, avgustu in delno septetnbru. Vsem zbiralcem podatkov se delo honorira.
Priporočamo, da se za akcijo prijavijo predvsem študenti zgodovine, geografije, slavistike in etnologije, lahko pa tudi ostali, ki jih tako delo zanima.
Prijave pošljite takoj na Univerzitetni odbor ZšJ, Ljublja-na, Poljanska 6-II in navedite: ime in priimek, mesto stalnega bivališča, v katerem kraju bi želeli delati, ves čas ali pa samo del  počitnic,  fakulteto  in  letnik  študija  ter  točen  naslov.
Vsi, ki so na tem področju že kdaj delali, naj to v prijavi navedejo. Prijave bo pregledala posebna komisija in izbrala potrebno itevilo študentov.
Nekaj vesti s počitnic
NAŠA INDUSTRIJA Bo PO-TRiElBOVAiLA LETNO VEC KOT 5 TISOC NOVIH INZE-NIRJEV
Na nedavnem V. kom-gresu ZITJ v Lijubljani, so ugotovili vedno večje
potrefoe po novih viso-ikokvalificiranih kadiiti v industriji. Te potrebe pa daleč presegajo zinožno-sti našega visokega šol-stva
EGIPTOVSKI STUDEOSrTJE PBI NIAS
2. marca je prispela v Jugoslavijo skupina 45 študentov u ZAR eia enoletno praktično lepo-polnjevanje- Vsi so štu-dtantje vi^jega kmetij-skeiga inštituta iz Miaiija.
PLENARNA &-EJA CK LM HRVATSKE
V Zagr-ebu se je 25. fe-bruarja začela plenajrna seja CK LMH. V svojem referatu ie preds«dnik CK ugotovil. da nad 25 tisoč mladincev in inila-dinik sodeluje v organih delavskega in družbene~ ga upravljanja
KATEDHA ZA SOCIOLOGI-JO V OKVIRU FILOZOFSKE FAKULTETE
Fakultetna upravia fl-lozofske fakultet.e pro-učuje predloig 0 iistano-vitvi   posebnega   oddelka
za sociologijo. Dosedanja katedra za filozofijo in sociologijo naj bi se raz-delila na dva samostojna oddelka. Študij sociolo-gije bi trajal predvido-ma 4 leta, zajemal pa bo prednriiete, ki bodo štu-derate scznanjaili s splo^-no prablematiko našega časa, z metodaimi socio-loškega zaianstvenega de-la, z irezultati različuih irueišičanskLh socioloških smerj in dlrugim.
Katedra   za   soclolagijo bo  /po   vsej      verjetnostl za^ela   z   delom   v   zim-skem    aeimestru     študij-. skega leta 1960/61.
DEiLEGACUA    LMJ    SE    JE VRNILA  IZ  SZ
24. februarja se je vr-nila v domovino delega-cija LMJ. ki se je kot gost CK Komsomola mu-dila približno dva tedna v SZ.
S PRAVA
SKRB ZA   IZREDNE  ŠTUDENTE
Na pravu je relativno veliko število izredno vpisanih štu-jientov. Da bi se tudi tem štu-dentom, ki sicer nimajo stika z univerzo, ker so v službi, ozi-roma stalno bivajo izven Ljub-ljane, dala pomoč pri študiju, organizira fakultetna uprava cikle predavanj v Ljubljand, Mariboru in Kopru. Predava-nja so vsak teden enkrat, pred-vsem iz predmetov prvega di-plomskega izpita. V Koper bo-sta hodila vsak teden preda-vat asistent za rimsko pravo oziroma politično ekonomijo. V Mairiboru pa so že 8. janu-arja pričeli s kurzom preda-vanj iz vseh petih predmetov Rrvega diplomskega izpita. V Ljublfkni so redna popoldan-ska predavanja ozir. vaje, na katera se vozijo tudi študentje iz Idrije, Celja, Kamnika in drugod.
DELO KRO2KOV
Pravkar formirajo na pra-vu različne krožke, ki bodo vključevali v svoje delo štu-dente, ki se zanimajo za raz-lične notranje in zunanje poli-tične probleme. Med drugim bo ustanovljen tudi krožek simpatizerjev alžirskega giba-nja.
GLASILO STUDENTOV  PRAVA
Študentje IV. letnika prav-ne fakultete v Ljubljani bodo v kratkem izdali Pravniški bil-ten. Sestavljali ga bodo raz-lični članki iz problematike pravnega študija in študentov-skih vprašanj sploh.