- P. ■*  *• 7  |

M*v8R1|«k tffrl&JUk JC IPaDV®

V Bogu na zemlji Marija zaspi,

Sin jo iz smrtnega spanja zbudi,
Ker je na zemlji Živela lepo,
z dušo, s telesom jo vzame v nebo.

Z angeli Mati v nebosa je 8ia,
tam poveličana gleda Boga,
v božji ljubezni se srečna topi,
krona ji večna na glavi Žari.

Mati Marija končala je pot,
čista, brezmadežna gia je odtod,
regina vsake bridkosti je zdaj,
njen« plačil« je blaženi raj.

Prosi, Marija, v nebesih Boga,
lepo življenje naj tudi nam da,
da bomo k tebi v nebesa prišli,
ko nam bo smrt zagrnila oči.

štev. 33.,Leto III. - 2 - _15. avgusta 1948.

Umrl je nedolžni otrok. V družini vlada silna žalost. Cer=
kev pa ne pozna žalosti, zvonovi za tak pogret praznično zvonijo;
duhovnik v beli 'štoli hvali Boga, da je nedolžno dete vzel k sebi
med vrste angelov. %

Tako je tudi na smrtni dan Marije. Njena smrt je .slovo od
zemlje in hkrati večno"združenj e Matere s Sinom. Cerkev ob tem po=

.. grebu ne pozna,žalosti. Zmagoslavna misel preveva vso liturgijo? zma¬
gan je greh, zmagana smrt; človek se vrača k Bogu, od katerega je
izžel. Veselje Cerkve more le tisti doumeti, ki je doumel besedo sv,
Avguština o nemirnem srcu, ki se šele v Bogu spočije. Srce Odrešeni=
kove' Matere se današnji dan spočije v Bogu - Marija je vnebovzeta.

Enako praznuje Cerkev godove svetnikov? smrtni dan svetni=
ka je praznik v Cerkvi. Le trikrat na leto je zemsko rojstvo praznik
v Cerkvi in to rojstvo Marije, rojstvo sv. Janeza Krstnika, rojstvo
Jezusovo v v hlevoku.

Ce s takim pogledom premišljamo smrt mučenca, bomo pač vsaj
malo razumeli, kako so mogli mučenci s slavospevom na ustnicah zreti
smrti'v oči. Smrt je najvišja ura življenja? grem svojemu Bogu nas=
proti. Moje življenje, moje prepričanje, moje veselje in moj križ
najdejo v smrti svojo dopolnitev.

Ne glejmo v smrti samo tisto grobo odtrganj e duše iz to=
lesa, kar je bolečina in sad izvirnega greha? vse to je stvar pnega
trenotka. Ko jo ta trenotok mimo, se odpre pred nami silna daljava
in širjava? tu ni nobenih meja. Stojimo pred Bogom? zanj smo živo=
li, njemu vsak dan poklanjali svoje prepričanje, svojo voljo.: za=
gledali smo Boga v vsej lepoti, prvikrat uživali njegovo ljubezen
in svetost? in za vse to imamo ljudje skromen izraz? nebesa, V ne=
besih sem.

Zato se danes Cerkev raduje, zato je njena pesem zmago¬
slavje, zato njen vzklik? Kraljica angelov... svetnikov..,, ozri se
na nas.

Berem "Bogoljuba, v begunstvu"c Nehote mislim na,dneve 0 =
krog 1. junija 1945. Koliko so naše družine prežalovale. 3e danes
sc solze niso posušile. Kot ljudje smo doživljali in nosili črnino
tistih dni.

Obrnimo stran zgodovine? 10 let, 20 let je od takrat.

Mati išče grobove svojih zlatih sinov. Njena ruta ni črna, v njenih
očeh ni solze žalovanja. Zmagoslavno vesela hiti tja na grob. Doume=
la je silni zakon smrti v vsej globini. Ona veruje in zaupa? prav v
tej skrivnostni smrti iz prepričanja v neomahljivo svetost resnice
v Cerkvi so naša žitna polja vsa zlata, prepolna zrna za novi rod,
novo mladino, novo bodočnost tega naroda. Zrno je strohnelo, umr=
lo, bilo žrtvovano.... in danes to krasno sonce, ta novi rod ves pre¬
žet za Boga. Odkod vse to, 0 mati, o sestra, glejta silni in straš=
'ni zakon smrti, ki ni smrt, ki je življenje.

Prav tega pogleda v skrivnostno delavnico božje Previdno¬
sti nami tako manjka. Vse hočemo kot ljudje doumeti, po človeško raz=
brati skrivnostne niti božjega vodstva, "Moja pota niso vaša pota,
moje misli - niso vaše misli. Skušajmo povsod najti čudežno "božjo
pot" tisto , "sveto božjo mise.l" in življenje na zemlji bo postalo
svetlejše... kakor raj na zemlji.

In sedaj pojdimo k mrtvi Materi -božji Mariji. Njena smrt
je zmagoslavje kakor smrt njenega Sina. Njeno življenje je bila
služba božja? dekla Gospodova sem. Gospod pa je danes svojo "deklo"
posadil za mizo in On, ki je edini Gospod nad vsemi gospodi, streže

štev. 35.»Loto III.

~ 3 -15. avgusta 1943.

njej, ki je danes postala kraljica nebes in zemljo. Ko Čuješ moli«
ti= ki je tebe, Devica, v nebesih kronal - ne glej zlatih kron' na
njeni glavi; vec kot zlata krona je beseda Gospodova; sam Gospod
streže svoji služabnici.

Prav tako ni misijonar,
kdor v'Sloveniji spreobrne kakega
pogana. Dostikrat se • zgodi, da'se
da krstiti kak musliman ali Jud. V
letnih poročilih je frančiškanska
župnija v Ljubljani pred vojno na=
vedla kar lepo število takih spre¬
obrnjenj . Ce bi Šlo pri delu za
misijone za spreobračanje duš, bi
lahko imenovali tistega patra, ki
je spreobrnil in krstil tiste mu¬
slimane 'in Jude, kar pravega miši«
jonarja, Ker pa ne gre za to, am=
pak za presajanje Cerkve, ni misi=
jonar,'saj je pri nas Cerkev ge u=
trjena.

Slovenski duhovnik, ki
gre v tujino za svojimi rojaki kot
izseljeniški duhovnik, ni misijo =
nar. Saj nič ne utrjuje Cerkve,
ampak skrbi le za dušno zveličanje
svojih rojakov. Seveda bi pa bilo
možno, da bi šel za rojaki v po =
gansko dežele in bi tam skrbel
zanje poleg dela za ustanavljanje
Cerkve med pogani samimi. Tedaj bi
bil misijonar, a ne po tem, da de«
la med rojaki. Kot tak je samo iz«
seljenigki duhovnik.

Kaj pa misijonar, ki de=
la v misijonih, pa nikogar ne spre=
obrne?'Vedno več je ta. ih misijo -
narjev. Po nekod ni uspeha, n.pr.
med muslimani. Drugi so pa zapo«
sleni s Šolskim delom, znanstvenim
proučevanjem ali podobnimi stvar¬
mi in sploh nimajo možnosti, da hi
koga spreobrnili in krstili.Taki
misijonarji so prav tako misijo =
nar ji kot je bil Frančišek Ksavc=
rij, ki je na tisoče ljudi krstil.
Saj s svojim delom ustanavljajo in
utrjujejo katoliško Cerkev v po =
ganskem svetu. In dostikrat s tem
delom več store v ta namen kot

piše iz Otacamunda v Indiji.

Spet sem dobila po
Šestih letih od Vas poročilo,ki
pa je zelo žalostno. Solzne so
moje oči, ko berem o trpljonju
mojega naroda v ljubi domovini.
Ali je sv. Cerkev svobodna?Ali
more v svobodi učiti sv. vero?
Katoliški voditelji so vladali
našo domovino in le malo je bi=
lo brezvercev, ko sem jaz zapu=
stila domovino. Upamo in moli«
mo, da ljubi Bog zopet da naro«
du vlado katoliških mož.

Prepustimo vse božji
Previdnosti’ Trpljenje bo oči«
stilo naše duše in večja bo na=
ša ljubezen do Boga. In ne ga«
lujmo, če smo v tujini; vsa
zemlja je božja in povsod naj«
demo Boga.

Tu nismo imeli pretr«
peti kakih vojnih grozot, pač
pa smo čutili pomanjkanje ži¬
vil  in drugih stvari. Pač pa
je naša družba veliko trpela po
drugih krajih in več naših ses=
ter je izgubilo življenj e,Bino«
go Šol, zavodov, sirotišnic in
samostanov je v razvalinah, zla=
sti na Kitajskem, japonskem in
v Birmaniji.

Misijonsko delo na«
produ je. Veliko poganov in pro=?
testantov so je spreobrnilo.

Med njimi tudi 4 učiteljico iz
našega zavoda, od katerih je
ena celo vstopila v samostan.
Ve, da nam Vase trpljenje, da«
rovano za duše, pomaga pri tem
našem misijonskem delu. Kako„
lepe so zgodbe spreobrnjenj l Ce
bi jih mogla popisati! Dovoli«
te,da Vam popišem samo eno

§tev. 33.,  Loto III

4 -

tisti, ki žive med ljudstvom in ga
spreobračajo. Mislimo na tiste, ki
vodijo bogoslovce, bodoče domače du=
hovniko, ali ki prepajajo kulturo
posameznega naroda s krščanstvom„Ko=
liko ljubše bi jim bilo kršSevati, a
se zavedajo, da je .za ustanovitev in
utrditev Cerkve tudi to delo p-otreb=
no, v nekem pogledu Še potrebnejše..

(Dalje prihodnjič).

1 *


avgu  s t a  1. 94 8;

Borba

mlade

sveto

mo hatnedanke_
vero

za

Pred dvema letoma .
je poprosila za sprejem v na=
so sirotišnico neka mohame^=
danska.deklica, ki je ušla*z
doma. Neki' katoliški učitelj,
ki je zato kasneje moral dati
življenje, ji je pokazal pot
do samostana. Dekle nam je na

kratko povedalo svojo zgodbo;

"Moj ode je umrl in zapustil veliko imetje« Moja mati se
je drugič porodila. Nekaj časa za tem pa je mati dala istemu možu
še mojo starejšo sestro. Sedaj pa hoče dati še mene. jaz tega moha=
medanskega življenja nočem, hoden postati katoličanka,"

Mati prednica jo je sprejela

Nekaj dni nato jo jo njena družina že zasledovala; prišli
so ponjo s policijo. Trdili so,-da jo je učitelj s silo odvedel v
samostan. Poklicali smo dekle. Daleč proč stoječa- je odgovorila po=
lici ji-, da je v samostan prostovoljno prišla m da hoče tu ostati
in da ne bo Šla nikoli več domov.

Toda, čeprav so morali brez nje oditi, so jo vendar dve
leti na vse načine, tudi s silo in zvijačo hoteli vzeti'nazaj na dom.
A ona je vse premagala in vztrajala,.

Pridno se je učila katekizmi- obenem z ostalimi dekleti.
Prišel je veliki praznik za njene tovarišice, ko so sprejele sveti
krst in sv. obhajilo. Sučila, tal o ji je ime, je jokala, češ;'zakaj
ne krstite tudi mene, saj znam ves katekizem in vse molitve,.. Toda
zdelo se je pametno še počakati in preizkusiti, njeno vztrajnost.

Po dveh letih pa je prišel tudi zanjo ta lepi dan,. Krstna-
botra ji je bila neka gosp"-, ki se je iz protestantizma pred nekaj
leti sp: eobrnila v katoliško vero. Po' krstu jo je mati prednica po=
slal>a v drugo, še bolj oddaljeno hišo naše družbe, da bo mogla v mi=

ru živeti.

S.TEREZIJA  M E D V E 3 C E K,
hči Marije Pomočnice, piše iz Gauhatija v Assamu.

•Kakor vidite, nisem več v Jov;aju, kjer sem bila prod vojno,
ampak v Ghuhatiju. Ves ta čas nismo, hvala Bogu, prav nič prekinili
misijonskega dela, ki mi je še do lani potekalo v Jowaju, Tamkaj so
bili skoraj sami italijanski misijonarji, ki so bili radi vojne Itn=
lije z Angleži skoro vsi internirani. Zato smo morale misijonarke
toliko bolj poprijeti, zlasti mod žensko mladino, V nekaj letih smo
ustanovile v jowajskem okraju v desetih vaseh Katoliško Akcijo za
lene in dekleta, ki dajejo za bodočnost mnogo upanja. Tudi šole, si=
rotišnice in dispanzerji so uspevali kar naprej. Mnogokrat smo se
vprašali, kako naj nadaljujemo brez sredstev, a božja previdnost nam
je zares čudovito pomagala, prav posebno pa pogrešam slovenskih ro~
ženvencev, svetinjic in podobic, ki ste ni jih pred vojno tako prid=
no pošiljali, da se mi je kar milo storilo, ko sem sc ob prejemu \J r ' ■
šega pisma spomnila na to« Jaz zdaj tu oskrbujem indijske sestre in
novinke domačinke, kar je lepo a odgovorno "delo. Zato se V« n zelo
priporočam v molitev.

štev* 33.,Loto III.

15. avgust r. 1948

5  -

v Nese^/N M/NTije od^l/n

V nebesa Mati je odšla,
tam prosi za ljudi Boga,
pomoč in varstvo nam deli,
srednica je vseh milosti.

Na zemlji nič več ni lepo,
solze v potoir.ih nam teko,
zato si vsi želimo tja,
kjer ti, Marija, si doma.

Marija, daj nam blagoslov,
pripelji srečno vse domov,
kjer bomo s tabo združeni
Boga na veke gledali.

Usliši prošnjo, Mati, to
in vabi,kliči nas v nebo,
v dom troedinega Boga.,

Očeta, Sina in Duhal

Tam bomo srečni z angeli
ti hvalnice prepevali,
s teboj uživali Boga
in vekomaj ljubili ga.

Marija, ki si zmagala
s svetostjo svojo satana,
za nas pri Bogu posreduj
in z nami 3e za raj vojskuj!

Rimska, oblast je prošnji ugodila in tolpe pregnala. -
Duhovno delo tega krivoverstva pa je bilo seveda zlomljeno z neu=
morniin delovanjem škofa Avguština.

Pelagijanci.

Sredi teh bojev pa je prišel v Afriko nov učenik novih
zmot - Pelagij, rodom Britanec. Bil jo pobožen in skromen. Priklju=
čili so se mu mnogi učenjaki in krepostniki. Učil je v glavnem, da
ni izvirnega greha in da more človek ostati brez greha tudi brez
pomoči božje milosti in biti zveličan.

Tudi proti tej krivi veri je nastopil Avguštin z vso srdi=
tostjo. Z jasnimi dokazi je ovrgel krivoverstvo in zmagala je po
vnetem Avguštinu - Cerkev Kristusova.

Avguštin pisatelj.

Sredi vseh naporov in ogromnega dela v obrambi vere je
Avguštin še vedno našel časa za velika versko-literarna dela, po
katerih vplivu je Cerkev mnogo pridobila. Spisal je 22 knjig o
"božjem kraljestvu", na katerih je delal 14 let. To delo je bilo
Široki prehod iz potapljajočega se antičnega sveta v upapolno bo=
docnost krščanskega srednjega veka.

0 njegovem verskem življenju, ki ga je spisal v nekakšni
molitveni obliki - v "izpovedih", pa je po pravici rečeno, da je to
knjiga svetovnega pomena, saj med opisom svojega življenja hvali in
oznanja le Boga. in razodeva nauk Cerkve. ~ Geslo knjig "Kraljestvo
božje" je bilo po psalmistu* "Srečno.ljudstvo, kateremu zapoveduje
Gospod!" "Izpovedi" pa nosijo geslo, ki velja za vse čase in ljudi:
"Ti si nas za se ustvaril, o Bog, in nemirno je naše srce, dokler ne
počiva v Tebi!"

Konec dela.

se je Avguštinu približal, ljudski val s severa je preko Sredozemske¬
ga morja zajel tudi Severno Afriko. Vandali so vdrli v Numidijo in
oblegali Hippo. Mesto so naskakovali tri mesece. Kot poveljnik po -

štev, 33,,Leto III.

6  -

15. avgustn 1948

trepljajočega
go ve moči pa

se brode, je Avguštin izdržal pri svojih ovčicah. N'je=

w . _ x  so pa šle, sredi največj ega vandalskega napada je ob tu

Čanju bojnih trum šol veliki božji borec v avgustu 1. 430. star 76
let v večni mir svojega Gospoda.

(Nada! j evan j e,)

"Tu je moja roka. No bom vam več nadležen. Oprostite*, da
sem vam in Cilki prizadejal toliko bridkosti. Zbogom!"

Pograbil je'plašč in violino in kakor brez uma planil iz
hiše. Vzela^ga je noč.

OČe Cvelbar je gledal za njim in dejal polglasno;

"Ubogi človek!"

11  .

Cilka ie prejela na svojo prošnjo odgovor, da je sprejeta
v noviciat reda Šolskih sester v Mariboru.

Pripravljala se jo na odhod.-,

Dvoje stvari je še doživela pred svojim odhodom.

Nekega popoldne ob koncu meseca novembra jo ustavil na
cesti pred Cvelbarjevo hišo lep osebni avtomobil. Iz njega sta sto=
pila dva gospoda. Trenutek kasneje pa sta ge stala pred Cilko, očc-=
tom in materjo.

Bila sta ravnatelj in dirigent ljubljanske opere. Po obi=
čajnem pozdravu in po najstrožjih bontonskih predpisih predstavija=
nja je gospod ravnatelj začel v zbranih besedah;, *

"Povedati vam morava, da je zaradi osebnih vzrokov prod
dnevi zapustila našo opero primadona nage opere madam Zlata Krstu=
lovi 6 - Ahačič, ker je bila angažirana v operi v Pragi. S tem je
postalo izpraznjeno mesto sopranistke.rn solistke v naši operi. 5po=
štovana gospodična! Vodstvo naše opere se je odločilo, da vam prvi
ponudi to mesto in sicer s takojšnjim nastopoma'

Vsi Cvelbarjevi so bili silno presenečeni. To je bila ze=
lo laskava ponudba in visoka odlika za Cilko.«

"Ako kdo hoče priti za menoj, naj vzame svoj kriz in hodi

za menoj!"

To je bilo geslo njenega življenja. Niti za trenutek se
ni zmedla, ampak je v zbranih besedah, kakor je bila nagovorjena,
tudi odgovorila -

"Spoštovana gospoda! Priznati moram, da me je v tom tre=
jjutku doletela tako visoka čast, katere nikdar nisem pričakovala.
Čutim dolžnost, da so po vama vodstvu na'e opere najiskreneje za¬
hvalim za visoko priznanje, s katerim scm bila danes počaščena. Za
umetnika - pevca ni večje Časti, kot jo ta, če je sprejet v dom
pevske umetnosti, ki jo last-vsega naroda in tako postane tudi sam
narodova lastnina. .Toda golim, d' tudi v v dva tako iskreno sprejme=
ta moje besede, kot sem jaz sprejela od vaju. Oprostita, no zameri=
ta, toda jaz vaše visoke ponudbe ne more m  sprejeti."

Obraza ravnatelja in dirigenta sta se podaljšala, bila
sta silno razočarana. Kaj takega nista pričakovala« Mislila sta,da
bo Cilka z obema rokama pograbil'- priliko in s tem se računala ni=
sta, da bi jima ponudbo odklonila« (Dalje prihodnjič.)

NASLEDNJO MOLITEV JE SESTAVIL NAŠ NADPASTIR IN JO pNEVNO
MOLI. TUDI MI JO MOLIMO VSAK DAN TISKANIH BO 500 IZVODOV VE C IH JO
BOSTE LAHKO §E DOBILI!

štev. 33.? Leto III«

- 7 - 15. avgusta 1948»

Naša Kraljica si, Marija Po=
magaj! Pozdravljamo te is vsega srca,
navdušeno kipe naše pesmi pred tvoj
prestol , Priznavamo te radostno in vda¬
no za svojo kraljico« pod tvojim var=
stvoft se hočemo v Življenju boriti, ob
tebi za Jezusom hoditi tudi po krij§e= •
vem potu f  v tvojem mogočnem varstvu
živeti in umreti«

Majhni, smo, ubogi in stiska«
ni, izmed najmanjših norodov sveta,
brez bogatih sredstev, brez svetovnega
ug!eda ?  noša beseda v zboru velikih in
mogočnih malo tehta in velja, !Ti, ne=
belka Kraljica, bodi nam Mati, h kate«
ri naš narod kot nebogljen otrok v
vsaki stiski in skrbi pribeži. Saj vi«
diš in poznaš našo sedanjo strašno sti«
sko in veš, .v čem je rešitev in kod
vodi pot v-pravo svobodo. Zato se v
tvoje roke predamo- da nas vodiš -
sami bi gotovo zašli v pogubo - in ti
predlagamo vse svoje prošnje,. O, ko -
liko jih imamo; naklonjeno jih poslušaj:

V tvoje materinske roke, o
Kraljica, izročamo vse sedanje trplje=
nje, ki je kakor povodenj pridrlo na.d
nas o Izročamo ti pomanjkanje, ki nas tare telesno, zaskrbljenost,
ki gloda v naših mislih dan in noč. Poslušaj vzdihe ujetnikov, za=
prtih in obsojenih, sprejmi njihove solze in krvave srage v trdih
ječah, ob težkem delu in bogokletnem zasramovanju.. Darujemo ti ne«
znosne muke in strahotne smrt, ki so jo tisoči naših nikdar pozab=

1j enih bratov in sestra prestali; njihovim smrtnim mukam pridružu«
jemo nedopovedljivo globoko žalost, s katero žalujemo za njimi,

0 Kraljica, ki si bila Mati sedmerih žalosti in razumeš
veliko bridkost našega naroda; kakor si svoje srčne mulce združevala
z Jezusovim trpljenjem in jih Bogu v naše odrešenje darovala, tako
prosi zdaj Jezusa, naj iz tvojih brezgrešnih rok sprejme vse naše
trpljenje, ki se nam zdi ogromne, pa je v primeri z njegovim tako
neznatno, in naj ga združi s svojim lastnim trpljenjem ter ga sku«
paj s svojim daruje nebeškemu Očetu, da se nas po njegovem zasluže«
nju usmili in nam prizanese^

0 Kraljica, pravičnim med nami sprosi stanovitnost v mi«
losti božji, skuSanim in ogroženim, pomol in varstvo, grešnikom
spreobrnjenje, sovražnikom božjim ponižanje, dušam naših rajnih,
ki se v vicah očiščujejo, skorajšnji prehdd' v nebesa, kjer bodo
gledale in uživale neskončno lepoto božjo* Nam beguncem uteži gren¬
ko domotožje in nam pripravi kmalu veselo vrnitev v varne ?  mirno in
svobodno domovino,.

Posebno ti priporočamo našo mladino* Poglej- usmiljena
Mati, v kakšnih silnih nevarnostih je. da v brezbožnem okolju iz«
gubi vero v Boga, ljubezen do Jezusa i.n nedotaknjeno lepoto krstne

St o v. 33., Leto III

- 8 -

15. avgust-^ 1948.

nedolžnosti, dn pozabi božje zapovedi, se preda grešnim strastem
in začne celo sovražiti Boga tor tabo pogubi svojo dušo. Mogočna
Kraljica in Mati, ne dopusti tega, usmili se nedolžnih otroških
duši prosi Jezusa, da stre moč hudobnega duha in vzame zapeljivcem
možnost, da bi nadaljevali svoje pogubno početje. Vodi našo ml&=
dino k Jezusu, naj vzame mlade duše v svoje mogočno varstvo ter
jih blagoslovi z najmočnejšim blagoslovom.

Svetega Duha, ki z*modrostjo in ljubeznijo vodi in ure¬
ja svet, prosi, o Kraljica, naj razsvetljuje, vodi in navdihuje
vse one, ki kujejo našo usodo, da bodo naš razkosani narod združi=
li in mu dali vse pogoje, da si po božjih zapovedih uredi miren
in svoboden dom, v katerem ne 'bodo vladale brezbožne sile, merveč
vera v Boga, ljubezen božja in medsebojno spoštovanje, da bo tako
naš narod viden dokaz neizmernega božjega usmiljenja, iz katerega
bomo ml in ves svet spoznali, da nas jo po tvoji materinski pri=
prošnji edino božja dobrota rešila in se ji bomo javno in glasno
zahvaljevali ter svoje obljube z radostnimi srci izpolnili.

Kraljica nebeška, pritegni naše željo in misli k'sebi v
nebesa. Vzbudi v naših srcih domotožje po nebeški domovini, ko
kratkih letih zemeljskega izgnanstva nas milostno sprejmi in pred=
stavi Jezusu, da se pri njem snidemo z vsemi, za katerimi še'
vedno žalujemo, in da bomo ob tebi z Jezusom večno kraljevali.

Kraljica vesoljstva, to so naše prošnje. S polnim zau=
panjem se zatekamo k tebi. 0 Marije, materno imaš srce >  ne moreš
zavrniti našega zaupanja, ne boš odbllu naših prošenj. Verujemo,
da bo končno le zmagalo tvoje brezmadežno Srce in bo po božji vo=
lji prineslo tudi našemu narodu mir. Pospeši zmago svojega Srca,
da ne bo šlo toliko duš v pogubo.

Kraljica, Srednica vseh milosti, posreduj nam zaprošene
milosti, da bomo v času najtežjih preizkušenj doživeli najobilnej=
ge usmiljenje vsemogočnega Boga po tobi, Marija Pomagaj, ki si in
boš naša Kraljica in naša Mati. Amen.

" Škof Dr. Gregorij Rožman.