FOR
Freedom
AND
Justice
No. 41
Ameriška
Ifi Ti i a »i rj	TJI^SS
AMERICAN IN SPIRIT
FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	‘‘
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, May 24, 1988
VOL. XC
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Senatorji z velikimi večinami odklanjajo predlagane amandmaje raketni pogodbi — Ratifikacija pred prihodom Reagana v SZ?
WASHINGTON, D.C. — Zvezni senat še vedno razpravlja o ratifikaciji raketne pogodbe med ZDA in ZSSR. Konservativni senatorji proces zavlačujejo z raznimi amandmaji, ki jih senat z velikimi večinami sproti odklanja. Dvoma ni, da bo pogodba ratificirana z ogromno večino, vprašanje je le, ali bo do končnega glasovanja prišlo pred Reaganovim prihodom v Moskvo prihodnji teden. Včeraj se je sestal z republikanskimi senatorji — demokrati skoro enoglasno podpirajo pogodbo — državni sekretar George P. Shultz in jih prosil, naj vendar končajo z debato in glasujejo za pogodbo. Pridružil se mu je sen. Robert Dole, vodja republikanske manjšine, ki je dejal, da bi bilo Reaganu sram, sestati z sovjetskim voditeljem Gorbačovom brez, da bi bila pogodba že ratificirana. Shultz ni šel tako daleč, povedal pa je, da zaplet okrog ratifikacije pogodbe, ki bo itak sprejeta, škoduje vzdušju ob prihajajočem četrtem srečanju na vrhu med Reaganom in Gorbačovom.
V Moskvi so člani odborov za zunanje zadeve obeh domov sovjetskega parlamenta pogodbo soglasno podprli. Sedaj je potrebno po sovjetskem zakonu le soglasje predsedstva oz. prezidija parlamenta. To telo bo soglasje seveda dalo, sovjetski predstavniki pa poudarjajo, da ZSSR ne bo prva, ki bo dokončno ratificirala pogodbo.
Janos Kadar, vodja Madžarske od I. 1956, upokojen — Novi voditelj je 57-letni Karol)
Grosz — Stara garda odstranjena
BUDIMPEŠTA, Mad. — Na tridnevni partijski konferenci, ki se je končala preteklo nedeljo, je prišlo do velikih kadrovskih sprememb v vladajoči komunistični partiji. Upokojen je bil dolgoletni voditelj Madžarske Janos Kadar, ki bo odslej predsednik partije, a brez sedeža v vodilnem politbiroju. Kadar, ki bo ta četrtek praznoval 76. rojstni dan, in sedem drugih od vseh skupaj 13 članov politbiroja je bilo odstranjenih, izvoljenih pa je bilo več liberalnejših partijcev, ki zagovarjajo temeljite gospodarske in tudi določene politične spremembe oz. reforme v smeri večje demokratizacije in tržnega gospodarstva.
Grosz je znan kot spreten politik, zagovornik gospodarske, ne pa politične reforme. Dobro poučeni zahodni opazovalci madžarskih političnih razmer pravijo, da se je Kadar do zadnjega uprl prisilni upokojitvi >n da je posebej nasprotoval Groszu za njegovega naslednika. V politbiro sta prišla Imre Poszgay, znan kot najbolj glasen zagovornik politične demokratizacije, v okviru »socializma« seveda, in Rezso Nyers, ki se zanima predvsem za gospodarske reforme.
Afganistanski uporniki dobivajo velike Pošiljke orožja in druge opreme iz Pakistana — Vojaške postojanke se predajajo
PEŠAVAR, Pak. — V zadnjih dneh je Več sto tovornjakov, naloženih z orožjem in Prelivom, prišlo v Afganistan iz Pakistana. Vojaške enote, zveste režimu v Kabulu, dolžim konvojem ne nasprotujejo, sovjetska letala tudi niso več aktivna. Dobro obveščeni viri v Pakistanu pravijo, da je v skladiščih v °kolici Pešavara in drugih krajev Pakistana °rožja in streliva, vrednega več sto milijonov dolarjev, ki so ga poslali afganistanskemu '•‘Perniškemu gibanju ZDA in Kitajska in ne-F^tere druge države. Sedaj želijo Pakistanci,
*^“usKem
^'»'faWdrug, ——
da bi bila skladišča izpraznjena in tako ne ovirajo pošiljanju te pomoči upornikom v Afganistanu.
Od 15. maja, ko so Sovjeti res začeli zapuščati Afganistan, je padlo več manjših postojank, zvestih režimu v Kabulu. Kot kaže, se vojaki v teh postojankah predajajo upornikom brez bojev ali po zelo kratkih bojih, ker se zavedajo, da ne morejo računati na pomoč iz Kabula in še posebej ne več iz sovjetskih enot. Tako so uporniki tudi na ta način prišli do večjih količin sovjetskega orožja in streliva. Predstavniki upornikov pravijo, da pripravljajo napad na večje mesto Jalallabad, včeraj so pa z raketami obstreljevali sam Kabul.
Reaganova vlada še vedno skuša doseči sporazum z gen. Noriegom — Precej neenotnosti v vladi glede politike do Paname
WASHINGTON, D.C. — Včeraj se je vrnil v Panamo Michael G. Kozak, ki je posebni odposlanec predsednika Reagana. Kozakova naloga je doseči kompromis z dejanskim panamskim voditeljem gen. Manuelom Noriegom o Noriegovem odhodu z oblasti. Kot kaže, je Reagan pripravljen popustiti glede Noriege v želji, da bi bil Noriega odstranjen, to stališče, ki ga je predsednik javno zagovarjal, pa povzroča težave znotraj administracije, kajti je bil podpredsednik George Bush kritičen do pogajanj z Noriegom, pridružil se mu je baje tudi Jim Baker, zakladni tajnik.
Politični analitiki soglašajo, da je bila Reaganova politika do Paname oziroma do gen. Noriegom skrajno neuspešna in neučinkovita.
— Kratke vesti —
Washington, D.C. — Predsednik Reagan bo vetiral zakonski osnutek o mednarodnem trgovanju ZDA, ker ne soglaša z nekaterimi členi tega osnutka. Demokrati v spodnjem domu bodo veto z lahkoto razveljavili, v zveznem senatu, v katerem sicer tudi imajo večino, bo pa razveljavitev veta težja naloga, ker je za razveljavitev potrebna dvotretjinska večina.
Bejrut, Libanon — Sirijci so zavrnili
iranski predlog, da bi iranske vojaške enote sodelovale v zasedbi južnih predelov Bejruta, kjer zadnje tedne potekajo srditi boji med muslimanskimi gibanji. Na eni strani so Amal, ki so povezani s Sirijo, na drugi pa Hezbollah, ki podpira Iran. Sirijci želijo igrati vodilno vlogo v Libanonu, zato podpirajo Amal in kljubujejo Hezbollahu.
Moskva, ZSSR — V intervjuju za ameriški tisk, objavljen na pragu obiska predsednika Reagana v ZSSR, je sovjetski voditelj Gorbačov omenil možnost še petega srečanja na vrhu proti koncu leta, na katerem bi on in Reagan podpisala novo raketno pogodbo o 50-odstotni omejitvi števila strateških, medcelinskih raket. Pogajanja o taki pogodbi so v teku, niso pa rodila uspeha. Gorbačov je tudi omenil možnost skupnega ameriško-sovjetskega poleta proti Marsu.
New York, N.Y. — Posebna 40-članska
komisija je ugotovila, da ameriška družba nazaduje v prizadevanjih za zagotavljanje enakopravnosti za črnce, špansko govoreče in ameriške Indijance. Predlagala je 20-letni program, katerega cilj bi bil pomagati tem manjšinam k večjemu kosu ameriškega kruha. Med člani komisije sta bila tudi bivša predsednika ZDA Ford in Carter.
Iz Clevelanda in okolice
Spominska sv. maša—
DSPB Cleveland vabi na Spominsko sv. mašo, ki bo v nedeljo, 29. maja, ob 11.30 na prostem pri Lurški Mariji na Chardon Rd. Maševal bo č.g. Pavel Krajnik iz Loraina. Javnost vabljena.
Več kot 1000 gostov— Preteklo nedeljo je Kollan-drova potovalna agencija praznovala svojo 65-letnico s posebnim sprejemom v SDD na Recher Ave., na katerega je bila vabljena javnost, ki se je v polni meri odzvala. Slišamo, da je bilo navzočih več kot 1000 gostov.
Na letni seji—
Pretekli petek se je letne seje Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. udeležilo več kot 150 rojakov in rojakinj. Seja se je vršila v SDD na Waterloo Rd. Izvoljenih je bilo pet novih direktorjev, ki bodo služili 3 leta, in dva pomožna direktorja, za dobo enega leta. V di-rektorij so bili ponovno izvoljeni Sutton Girod, Richard Tomšič, Rudy Kozan in Rudolph M. Susel, pridružila se jim bo pa Maria Štepec, ki je bila pomožna direktorica. Za pomožna direktorja sta bila izvoljena Robert Zaman in Agnes Turkovich. Direktorji (15 jih je) bodo na svoji prvi seji 31. maja izvolili izvršni odbor za naslednje poslovno leto.
Novi grobovi
Emily Jankovič
V soboto, 21. maja, je v Euclid General bolnišnici umrla 86 let stara Emily Jankovič (Yankovic), roj. Barich, vdova po Jerryju, mati Emily Kness in Jerryja (Chicago, 111.), 12-krat stara mati, 19-krat prastara mati, teta glasbenika Fran-kie-ja Yankovica, zaposlena pri Eaton Axle Co. 35 let, do svoje upokojitve, članica Maccabees. Pogreb bo iz Želetove-ga pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek, 26. maja, v cerkev sv. Štefana bizantinskega reda na Lloyd Rd. dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Joseph T. Zubovich
Umrl je 44 let stari Joseph T. Zubovich, oče Craiga (pok.), Kathy (Romesburg, Pa.), Erica (Pa.) in Nancy, 2-krat stari oče, sin Anne, roj. Mlakar (pok.) in Thomasa, brat Pat Zubovich. Pogreb bo iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek, 26. maja, v cerkev Marije Vnebovze-te dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri zvečer od 7. do 9.
Koncert nocoj—
Nocoj ob 8. uri bodo v dvorani Beck na 17800 Detroit Ave. Robert Page Singers podali koncert, na katerem bo tudi več slovenskih pesmi. Vstopnice so po $8.
Delo na Slov. pristavi—
Slovenska pristava vabi in naproša vse odbornike in člane, da pridejo na Pristavo to soboto, 28. maja, in v ponedeljek, 30. maja, čistiti, urejati in pripravljati pristavo za letošnjo poletno sezono. Članek na str. 2.
Vesel obisk—
Iz daljnega Lethbridga v Kanadi so prišli na obisk k prof. Vinku Lipovcu in ge. Mari sorodniki g. Francelj in ga. Zvonka Šifrer ter g. Pavle Kveder, dolgoletni, zvesti dopisnik Kanadske A.D. (glejte današnjo številko!). Srčno dobrodošli in prijetno bivanje v slovenskem Clevelandu!
Balincarske tekme—
V soboto, 4. junija, se bodo na Slovenski pristavi vršile balincarske tekme, ob sodelovanju rojakov iz Kanade, ki bodo gostje Balincarskega kluba S.P. Vršil se bo tudi tarok turnir. Prijave za balincarske tekme sprejema Tone Švigelj (944-0708), ako se zanimate za tarok turnir, pa pokličite Jožeta Koširja na 481-5621.
Krasen koncert—
Preteklo soboto zvečer je imel pevski zbor Korotan svoj letni koncert v SND na St. Clair Ave. Koncert je bil izvrsten. Čestitamo pevcem in pevkam in še posebej pevovodju Rudiju Knezu!
Odpotoval v Slovenijo—
Preteklo nedeljo je v Slovenijo odpotoval prof. Karl B. Bonutti, ki bo skupaj s kolegom iž Cleveland State univerze, pripravljal skupino slovenskih poslovnežev, ki se bodo udeležili 10-tedenskega tečaja v marketingu na CSU. Med obiskom v Sloveniji bo prof. Bonutti imel predavanje tudi na teološki fakulteti.
Sestanek—
Klub graduantov svetovid-ske šole ima sestanek v četrtek, 2. junija, ob 7h zvečer v društveni sobi avditorija. Novi člani dobrodošli. Letos ima klub stojnico na svetovidskem festivalu.
VREME
Oblačno danes dopoldne z verjetnostjo dežja, v popoldanskem času pa spremenljivo oblačno. Najvišja temperatura okoli 68° F. Pretežno sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 65° F. V četrtek zopet sončno z najvišjo temperaturo okoli 73° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna):	ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas
No. 41 Tuesday, May 24, 1988	"
Dodatek: Who Are We?
Urednik slovenskega dela Ameriške Domovine piše zanimive in tehtne članke v angleški del tega lista o problemih slovenske ameriške skupnosti (community). Te lahke in razumljivo pisane razprave bi naj z velikim pridom prebral in premislil vsak slovenski človek v Združenih državah (in Kanadi), ki še čuti, da se mu po žilah pretaka slovenska kri. Ta pisec bo na tem mestu poskusil misli njegovega članka, s katerimi se v celoti strinja, nekoliko komentirati in dopolniti in s tem nanj opozoriti tudi naročnike, ki berejo slovenski del lista. Članek je izšel pod polnim naslovom The Slovene American Community: Who Are We? dne 29. aprila t.l. v avtorstvu urednika Ameriške Domovine.
Na zastavljeno vprašanje kdo smo, odgovori: Slovenski Amerikanci, a takoj pravilno dostavi, da to ne velja za v starem kraju (domovini) rojene Slovence pač pa za vse one, ki so rojeni v Ameriki. Ti so namreč pravi slovenski Amerikanci, ki ohranjajo (po avtorjevi analizi) občutek nacionalnega ali etniškega izvora in so pripravljeni ta izvor potrditi (namreč, da so slovenskega rodu). Tu bi bilo dodati, da so slovenskega narodnega izvora brez ozira na to, ali to priznavajo in potrjujejo ali ne. To je naravni fakt, ki se na zunaj in v javnosti lahko ali afirmira, ali odklanja. V prvem primeru je pravilen, v drugem ne.
Ob tej ugotovitvi nastane takoj vprašanje: kaj so pa oni že starejši ljudi slovenskega roda in jezika, ki se niso rodili v Ameriki? Njihov rodni kraj ali domovina je zemlja v starem kraju, pa naj bo pod oblastjo Jugoslavije, ali Avstrije ali Italije; njihov materni jezik je slovenščina in njihova narodnost korenini v slovenski kulturi in tradiciji rojstnega kraja. Ali so to Amerikanci, ker so v Ameriki že cela desetletja? In se morda štejejo za Amerikance? Odgovor na ta vprašanja mora biti: Ne! Niso Amerikanci. So le Slovenci, živeči v Ameriki, ameriški državljani in nič več. Torej ameriški Slovenci.
Sprememba državljanstva, sprememba pogovornega jezika, sprememba celo imena in še kaka druga sprememba pri teh ljudeh ne izbriše rojstne narodnosti. Ta je namreč zasidrana v naravnem zakonu, saj je narodnost človeku dana ob rojstvu, od matere in zemlje; je torej ne more svobodno izbirati in ne svobodno spreminjati, kakor zamenja, recimo, srajco.
Ob takšni analizi problema narodnosti se človeku zdi, da je vsa stvar čisto jasna in razumljiva, toda življenjske razmere jo dostikrat močno komplicirajo in zmešajo, ker ljudje presojamo tako reči vsak na svoj način in hočemo imeti vsak svoj prav.
Ob pričujočem razmišljanju mi prihaja v spomin štorija, ki jo je doživel moj prijatelj, ki je nekako ob istem času kot jaz prišel v to obljubljeno deželo, nekaj let po drugi svetovni vojni in revoluciji v domovini. Pot ga je vodila k slovenskemu župniku srednjih let, ki je bil pripravljen sprejeti ga in se nekoliko pobrigati zanj. Župnik je bil rojen od slovenskih
Slovenska pristava bo zopet odprta
CLEVELAND, O. - Spomlad se ogreva, bliža se poletje, čas izletov, konec šolskega leta in čas počitnic. Slovenska pristava pa se pripravlja na novo poletno sezono.
Odbor Slovenske pristave vabi člane, da pridejo pomagat pri čiščenju, pripravljanju in urejanju pristave za poletno dobo, in sicer to soboto, 28. maja, in v ponedeljek, 30. maja.
Kopališče je za letošnjo sezono že pripravljeno in bo odprto že to nedeljo, 29. maja, in nato vsak dan do konca sezone.
Otvoritvene slavnosti bodo v soboto, 4. junija, in nedeljo, 5. junija. Pri teh slavnostih se nam bodo letos pridružili torontski Slovenci, katerih lepo število pride na pristavo že v soboto dopoldan. Tako bo začetek poletne dobe na pristavi združen s srečanjem s kanadskimi prijatelji in znanci. A to ne bo samo družabno srečanje. Clevelandčani in Torontčani se bodo pomerili v balinanju in igranju taroka.
V soboto po sprejemu in kosilu bodo tekme v balinanju in turnir v igranju taroka. V kolikor se tekmovanja ne bodo končala tisti dan, se bodo na-
daljevala v nedeljo popoldan. Za večerjo bo na voljo svinjska pečenka ali na ražnju pečeni goveji zrezki. Dan bo zaključil večer plesa in zabave.
V nedeljo, 5. junija, bo ob pol enih popoldan sv. maša ob spominski kapeli, ki jo bo daroval č.g. Jože Božnar, župnik fare sv. Vida. Pri sv. maši bodo peli Fantje na vasi. Sledilo bo kosilo. Po kosilu bo nastopil orkester Veselih Slovencev, ki bo v veliko veselje vseh ljubiteljev glasbe in plesa, igral za zabavo in ples na novem, lepem plesiščnem odru. Kot že omenjeno, bo odprto tudi kopališče.
Pristavskemu odboru pomaga pri organizaciji in delu za to veliko prireditev odbor Balincarskega kluba Slovenske pristave pod vodstvom predsednika kluba g. Tončka Šviglja.
Letošnja otvoritvena prireditev na Slovenski pristavi ne bo le navaden piknik, ampak pravo nedeljsko slavje in srečanje Slovencev. Vsi, prav vsi člani in prijatelji prisrčno vabljeni!
Gospodinje pa so naprošene za pecivo.
Odbor Slov. pristave Odbor Balin, kluba
Molitve na pokopališču Vernih duš
CLEVELAND, O. - Društvo SPB Cleveland redno vsako leto prireja ob Slovenskem spominskem dnevu, ki je letos v nedeljo, 29. maja, spominske svečanosti s sv. mašo pri Lurški votlini na Chardon Road, Euclid, v spomin na padle žrtve vojne in komunistične revolucije. Sv. maša bo letos ob 11.30 uri. Popoldne ob 3.30 pa bodo na pokopališču Vernih duš (All Souls) molitve za naše rojake, ki so se rešili vojnih grozot, srečno prišli v Ameriko, a se je tukaj že končala njih življenjska pot in so pokopani na Vernih duš pokopališču. Molili pa bomo tudi za tiste, ki so pokopani na Kalvarije pokopališču.
Od seznama umrlih, ki je bil
lansko leto priobčen v Ameriški Domovini (20. V. 1987), so v preteklem letu umrli sledeči: Miroslav Leben Jožefa Staniša Jožefa Sraj Jožefa Musar Jože Perpar Dominik Stupica Frances Suhadolnik Nežka Vidervol Mike Spisič Pavel Lubej Marinka Petrič Alojz Ferlinc Frank Zorman
Skupne molitve za naše rajne bodo na pokopališču Vernih duš — običajno pri glavnem križu — ob pol štirih vodili duhovniki od sv. Vida. Molili bomo še tudi na grobu Karla
staršev v Sloveniji, tamkaj tudi dovršil nekaj šol, potem pa kot študent prišel v Ameriko po posredovanju znanega nadškofa Irelanda, kateri je nabiral študente po Sloveniji, jim skomandiral preselitev v Ameriko, tu pa jih je poslal v duhovsko semenišče, jih vzgojil za duhovnike in jih nastavil večinoma na fare s pretežno nemško govorečimi verniki (ti mladci so namreč iz avstrijskih šol znali nekaj nemščine), ker nemških duhovnikov Ireland ni maral.
Ta duhovnik je bil po vsem svojem izvoru pristen Slovenec. Toda, ko je nekega dne poštar prinesel z drugo pošto tudi list Ameriška Domovina, ki so ga po nekakem nepisanem pravilu imeli naročenega vsi slovenski župniki, je ta duhovnik list pograbil in ga zalučal svojemu begunskemu gostu v naročje s pripombo: »Jaz te revščine ne berem. Sem Amerikanec!« Begunec je bil brihten dečko, je za stvar zagrabil in sprožil ostro debato. Dokazoval je prešernemu duhovnu, da je to, kar on o svojem staležu v Ameriki domneva, ne zdrži niti navadne logike. Če trdi, da ni več Slovenec, in da tiste siromašne slovenščine nič ne mara, pa da je le Amerikanec, potem ni nič, kajti Slovenec noče biti, Amerikanec pa po narodnosti nikoli ne more postati.
Dolgo se je ponosni fajmošter upiral taki definiciji, končno pa je odnehal in priznal, da begunčevi argumenti držijo, a on bo vseeno ostal pri svojem prepričanju, da je Amerikanec in nič drugega.
Njegova glava, njegov svet. A taki ljudje so za slovensko skupnost izgubljeni.
(dalje na str. 3)
Mauserja in dr. Miha Kreka ter za slovenske vojake, ki so padli na Koreji in v Vietnamu. Potem pa je za vsakega priložnost, da obišče grob svojih dragih, ki so tam pokopani. Društvo SPB bo poskrbelo tudi za slovenske zastavice, kar se potem lepo odraža, koliko je že slovenskih grobov na tem pokopališču.
Društvo SPB Cleveland lepo vabi vse slovenske rojake, da se v spoštovanju do naših padlih žrtev in v blag spomin vsem našim umrlim rojakom tukaj v Ameriki, udeležijo spominske svečanosti pri Lurški votlini na Chardon Road in popoldne skupnih molitev na pokopališču Vernih duš.
Frank Tominc
Upokojencem Slovenske pristave
CLEVELAND, O. - Vsi člani Kluba upokojencev Slovenske pristave ste lepo vabljeni na sestanek v ponedeljek, 30. maja, ob 3. uri popoldne v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
Ker bomo ta dan čistili in pripravljali pristavske prostore za poletno sezono, ste tisti, ki še lahko delate, vabljeni, da pridete na SP že zjutraj. Če nas bo veliko, bomo preje gotovi.
Na sestanku bomo razpravljali o našem pikniku, ki bo 7. avgusta.
Naše romanje k Mariji Pomagaj z Brezij v narodnem svetišču in izlet v Washington, D.C., je bilo prav lepo. Kdor je slikal na izletu, naj prinese slike na sestanek in bomo najlepše dali razmnožiti, da jih lahko tudi drugi dobijo za spomin.
Vsem, ki ste bili z nami v Washingtonu, se prav lep0 zahvalim za vaše razumevanje za red in dobro voljo. Ne morem pa se zadosti zahvaliti dr-Stanetu Šušteršiču za vso skrb in tako lepo izpeljan načrt našega izleta. Hvala tudi drugi^ washingtonskim rojakom, k* so prišli k sv. maši tisti dan. posebno še sen. Franku LaU' schetu.
Ge. Francki Kristanc, ki Je prestala težko operacijo, želi' mo, da bi bila kmalu zopet med nami, zdrava in nasmej3' na. Francka, vsi smo molili z3 tvoje zdravje pri Mariji Pom3' gaj. Zdravja pa želimo tu našemu novemu članu g. JaIie zu Pičmanu.
Na svidenje na Slovensk’ pristavi!
U.F., ,‘,inik
Nova cerkev sv. Saye v Beogradu sprejel18 do 15.000 vernikov
Srbska pravoslavna če*^ se trudi, da bi dokončala gra ^ njo cerkve v čast sv. Sav ^ Beogradu. Cerkev bo verje1*1^ največja na Balkanu, saj b° njej prostora za 15.000 vef^ kov. Gradnja vzbuja med P voslavnimi veliko zanimaj, in tudi ponos. Gradbišče °, skujejo verniki iz raznih de Srbije.
/
Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!
Skuhali
al1 pogrel meCAN
■.	i)1

ZANIMIVA RAZSODBA
Pri železniški nesreči nekje v Illinoisu je bil en mož ubit, drugemu pa je odtrgalo nogo. Vdova ubitega moža in oni drugi ranjenec sta tožila železnico za odškodnino. Sodnik je vdovi za izgubljenega moža določil $500.-, onemu pa, ki je izgubil nogo, $ 1 5,000.-. Nejevoljna zaradi take sodbe reče vdova sodniku:
»Ali je to prav, da dobi ta več kot jaz? Ali ni življenje zakonskega moža več vredno kot samo ena noga?«
Sodnik odgovori: »Žena, ta mož ne dobi za noben denar druge noge. Ti pa lahko dobiš drugega moža, ki bo morda še lepši, boljši in bogatejši, kot pa je bil ubiti.«
Prijatelja v Texasu se vračata iz restavracije, ko zagledata v izložbi nove avtomobile znamke Cadillac. Prvi reče drugemu:
»Ali ves, da letos nisem še kupil nobenega novega avta?«
»Bom pa še jaz enega kupil, ko sva že ravno tukaj,« odvrne drugi.
Hitro vstopita in prvi reče prodajalcu: »Tale dva bom vzel.«
Z eno roko pokaže na dva avta, z drugo pa seže po denarnico.
»O, ne boš, ne! Avta sta name, ti si plačal kosilo.«
— Res sem popil nekaj kozarčkov preveč, Matilda, * zato ni treba zganjati tako reč!
Za časa »Šestdnevne vojne« med Izraelom in arabskimi državami, me je prijatelj vprašal: »Ali si že slišal za naj-n°vejšo novico iz Rima?«
»Ne. Kaj pa se je zgodilo?«
»Ko je italijanska vlada zvedela, da je nekje na svetu iz-ruhnila vojna, se je za vsak slučaj brž predala.«
Berač: »Dajte mi nekaj denarja, lačen sem.« Berač: »Počakajte! Grem po moža.«
Berač: »Zakaj? Saj nisem ljudožerec.«
. Brencljev! z Gorenjskega so na koncert prinesli tudi tri-tno hčerko.
»Če bo otrok jokal, morate takoj zapustiti dvorano. Vr-
nili
Granitu
varn bomo denar za vstopnino, vendar se morate take
sv ..^dstava je bila zelo povprečna, zato je Brencelj reke .Jl Zer>ki tik pred koncem: »Greva, Emica, včipni otroka!«
»Dečko, ali je mama doma?« vpraša poštar malčka, ki '9ra Pred hišo.
»Je.«
^°$tar nekajkrat pozvoni, vendar se nihče ne oglasi. “Ali nisi rekel, da je mama doma?«
“Saj je, ampak jaz ne stanujem tukaj.«
Se cj^°ne se v šoli ne obnaša spodobno. Nekega dne prine-vDra* 0v 0P°nnin, češ, da moti pouk in govori, kadar ni aJa". Oče odgovori:
0dva^|el° °bžalujem obnašanje svojega sina, toda ne bo se ' ^er je to podedoval po materi.«
j
Dvoje nasprotij
NEW YORK, N.Y. - V nedeljo, 17. aprila, je obhajala nekdaj slovenska fara sv. Križa v Fairfieldu 75-letnico svojega obstoja.
V knjižici, izdani za 75-letnico, je razen pisma ljubljanskega nadškofa Šuštarja vse v angleškem jeziku. Prav tako je bilo na proslavi. Petje gospe Višinski je bilo edina slovenska točka. Pevsko društvo »Zvon« ni nastopilo, kakor je bilo pričakovati. Celo na proslavi ni bilo. V 75 letih je čisto slovenska fara postala angleška fara. Kdo je kriv, da je tako?
Teden kasneje je imela new-yorška fara Sv. Cirila, ki je tri leta mlajša od fare Sv. Križa, svoj »Slovenski festival«. Nastopila sta dva pevska zbora in pela samo slovenske pesmi, ena plesna skupina, ki je plesala samo slovenske plese, in orkester, ki je igral izključno slovenske melodije. Okoli 550 navzočih je uživalo med njimi avtobus Slovencev iz Fairfiel-da. Kdo zasluži priznanje, da je bilo tako?
Moj oče me je učil: »Dve stvari ti je dal Bog — katoliško vero in slovensko narodnost. Nobeni se ne smeš izneveriti, obe moraš ohraniti!« Zdi se mi, da teh načel neki naši rojaki niso nikoli poznali ali pa so jih kasneje, čeprav so jih poznali, pozabili ali zavrgli.
»Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!« so učili naši predniki mladino, da se ni predala nemškemu in italijanskemu pritisku. V Ameriki pritiska ni, tu je popolna svoboda in vendar neki komaj čakajo, da odložijo svoje slovenstvo.
Za vzgled naj nam bo senator Lausche, ki je dosledno s ponosom izjavljal, da je slovenskega porekla in je celo v govoru v senatu uporabljal slovenske besede.
Dr. Z. Kalan
LJUBEČIH SRC SE SPOMINJAMO OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAM DRAGEGA MOŽA, OČETA in BRATA
JANEZA TOMCA
Zapustil je dolino solz in se preselil nebeščanoin — v to verujemo — 25. maja 1985.
Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
Za Teboj žalujoči:
ANA TOMC, žena;
IVAN, ADOLF in JOŽE TOMC, sinovi z družinami; č.g. LOJZE TOMTZ, brat.
4. seznam darovalcev za Tolstojev obrambni sklad
DRAGI SLOVENSKI ROJAKI!
Danes objavljamo že četrti seznam darovalcev za Tolstojev obrambni sklad. Iskreno se zahvaljujemo vsem za velikodušne darove, ki bodo brez dvoma pripomogli k razkrinkanju krivcev Vetrinjske tragedije, o kateri se danes v Sloveniji ne samo šušlja, temveč glasno govori in debatira. Vse tiste, ki se naši prošnji do danes, iz kakršnegakoli vzroka še niso odzvali, naprošamo, da to store čimpreje. Svoje darove v Združenih državah lahko pošljete Milanu Zajcu, kakor so to storili zgoraj imenovani darovalci. Njegov naslov: Milan Zajec 15613 Holmes Ave.,
Cleveland, Ohio 44110
V Kanadi pa lahko izročite svoje darove odbornikom Tabora ali Vestnika, ali pa jih pošljete direktno na moj naslov:
Ivan Palčič 224 Charlotte Street Hamilton, Ont., Canada L8K 4V6 Ivan Palčič
Zastopnik Slovencev v »Forced Repatriation Defence Fund
Cleveland, Ohio
Osenar, Peter_________________________________ $200
Kolarič, Rudi ml. '___________________________$100
Štepec, Slavko________________________________$ 100
Dular, Marie ___________________________________ $50
Antloga, Mirko__________________________________ $50
Hren, France_____________________________________$50
Smolič, Jože____________________________________ $40
Bojc, Jože _____________________________________ $50
Lah, Jože st.___________________________________ $50
C.J. Neimenovani_________________________________$50
Pičman, Janez __________________________________ $25
O.N. Neimenovani_____________________;________$40
Vrhovnik, Vinko__________________________________$20
Gosar, Lojze _________________________________   $20
Lovko, Frank____________________________________ $20
Lekšan, Rudi____________________________________ $25
Kastigar, Frank___________________;___________ $24
Erjavec, Mayme in Joseph	(Amherst)_______________$25
Meglen, John (New Middletown)_________________  $100
Vavpetič, Marija in Blaž	(Madison)______________ $50
Meglen, Francka (Madison) v ■____________ -	$20
Baltimore, Md.:
Kranjc, Slavka________________________________  $250
Chicago, III.:
Markošek, Frank_________________________________ $20
Longar, Albin____________________________________$50
Peoria, III.:
Vodišek, Godfrey_________________________________$30
Westminster, Kalif.:
Žebot, Frank in Lija_____________________________$50
Pueblo, Colo.:
Mencin, Milan __________________________________ $30
Skupaj: $1,593
DODATEK: Who Are We?
(Nadaljevanje s str. 2)
Se zdaleka pa niso za sodelovanje v slovenski skupnosti izgubljeni ne tisti, ki so tu rojeni slovenski Amerikanci, in še manj amerikanski Slovenci. Ni namreč važno, v kakšne kategorije ene in druge uvrščamo, važno je, koliko slovenske krvi še čutijo v svojih žilah, in še bolj, koliko slovenskega duha, to je ljubezni in zvestobe izročilom svojih prednikov in njihovi daljnji domovini še ohranjajo v svojem umu in srcu in so pripravljeni, vse to aktivno, v dejanjih, izpričati. Ameriki rojenim otrokom slovenskih staršev je pripadnost in zvestoba deljena: oni so pravi Amerikanci, vdani in zvesti državljani rojstne dežele, a z enim delom svojega srca in svoje misli so povezani z narodno zapuščino svojih staršev in prednikov in prek nje z njihovo staro domovino onstran morja.
Ti dve grupi slovenskih emigrantov in njihovih potomcev sta poklicani, da složno sodelujeta, brez ozira na svetovni nazor in politično pripadnost, dokler je ta politika zvesta resničnim demokratičnim principom. Da bi se delo za blagor naroda na njegovi rodni zemlji moglo uspešno razvijati in še pomnožiti zlasti na kulturnem, verskem in jezikovnem področju v Ameriki, je pa pisec pred nekaj leti obširno razpravljal o predlogu za ustanovitev narodnega centra v Lemontu. Tam naj bi bilo srce celotnega prizadevanja za vse akcije, ki bi pomenile ohranjevanje slovenske misli v Ameriki z očmi uprtimi na izvirek naroda na ozemlju okrog Triglava.
Morda bi bilo prav, o teh problemih spet kaj reči.
L. P.
Janez Vasle:
Vzhodni Berlin: življenje za zidom
(Reportaža, ki sledi, je izšla v Svob. Sloveniji 12. maja. Pisec Janez Vasle je argentinski Slovenec, operni pevec po poklicu, ki je v omenjenem tedniku že objavil več zelo zanimivih člankov. Ur.)
Če pogledamo na zemljevid, vidimo, da je zahodna stran Berlina nekako otok v sredi Vzhodne Nemčije. Ni direktne zveze z zahodom po zemlji. Z vlakom ali avtom je treba obvezno križati tako imenovano Demokratično republiko, čeprav o demokratizaciji ni ne duha ne sluha. Človek težko razume, da je bivše nemško glavno mesto (na vzhodu je še), ki letos praznuje na obeh straneh 750-letnico, razdvojeno in da je zahodni del tako rekoč obkoljen z zidom, ki so ga komunisti čez noč zgradili leta 1961, predvsem iz strahu in nezaupanja.
V obeh Berlinih se srečavata svoboda in nasilje, razkošje in skromnost, žive in mrtve barve. Vse to kot posledica krvave vojne, ki je imela pripravljeno za to mesto največjo rušilno silo. Enaki jezik, isti ljudje, vsi Nemci, ki so po tolikih letih že zelo drugačni drug od drugega.
Dva možna prehoda sta iz zahodne na vzhodno stran Berlina: Checkpoint Charley za avtomobile in Friedrichstra-sse, kamor se pride z vlakom. Tam se križajo tri železnice zahodnih podzemskih vlakov (U-Bahn, ki pelje samo pod zemljo, in S-Bahn, ki ima progo tudi na površju). Postaja je na vzhodu, blizu meje, čeprav je nevtralni prostor. To je edina postaja na vzhodu, ki sprejema zahodne vlake. Za dovoljenje mora Zahodna Nemčija plačevati težke denarje.
Tukaj lahko ljudje presto-
pajo iz ene proge na drugo, kot bi bili na zahodu. Vsekakor DDR postajo natančno straži v kabinah skoraj ob strehi in tudi na peronih, kjer se vojaki sprehajajo v skupinah po trije. To se pravi, da zahodni vlaki zaidejo na vzhodno stran, pripeljejo do Friedrich-strasse, gredo čez mejo in nadaljujejo svojo pot. Do meje sta na vsako stran dve mrtvi postaji, zelo slabo osvetljeni in zagrajeni z žico... Tam se seveda vlaki ne ustavijo.
Na Friedrichstrasse se po hodniku pride do prehoda, ki pelje na vzhod. Dva vojaka kažeta pot ljudem. Malo naprej je kontrola. Ljudje se postavijo v vrste. Prva in najkrajša je za vzhodne državljane. Pet ali šest vrst zavzemajo Zahodni Nemci, ostale tri pa obiskovalci iz drugih držav.
Pri okencu zelo resen vojak kontrolira potni list, vsaj trikrat primerja sliko z obrazom, napiše nekaj podatkov, udari žig in vrne potni list z vizumom. Uradno dovoljenje za bivanje na vzhodu in to samo v Berlinu traja štiriindvajset ur. Daljši obisk zahteva posebno dovoljenje, prav tak kot obiski v druga vzhodna mesta.
Na vizumu je natančen zemljevid mesta z mejami, med katerimi se lahko obiskovalec giblje. Pet mark je treba plačati za vizum, še petindvajset pa obvezno menjati na meji in to eno zahodno marko proti eni vzhodni, čeprav je valuta denarja iz DDR precej manjša. Je pa tudi življenje toliko cenejše. Za deset mark se lahko človek pošteno naje v lepi vzhodni restavraciji, medtem ko na zahodu enaka vsota zadošča komaj za predjed.
Kronist je prestopil mejo deževnega februarskega jutra. S postaje je šel peš do mesta in
začel obisk pri Platz der Aka-demie. Vzhodni Berlin se splača pogledati iz zgodovinskih razlogov, ker ima veliko muzejev, cerkva in spomenikov. Prva razlika se skoraj nehote opazi pri avtomobilih. Stari so kot v Argentini pred petindvajsetimi leti. Niti ne sanjaj o Mercedesih in BMV.
Več držav poleg komunističnih ima tu svoja poslaništva. Tudi nekaj zahodnih letalskih družb, med njimi skandinavska SAS, deluje na tej strani. Turizma je precej z že opisanimi omejitvami. Vse je bolj sivo, manj ljudi je na cesti, mesto izgleda starejše, čeprav je precej lepih trgovin, in tudi policajev vidiš nekaj tu pa tam. Široke avenije imajo malo semaforjev, tako da jih je včasih težko prečkati. Najmanj razlike je kronist opazil pri obleki.
Pri Trgu akademije sestavljajo trikotnik glavna koncertna dvorana (Schauspielhaus), ki je bila na novo odprta leta 1984 po velikih vojnih poškodbah, nemška evangeličanska stolnica (Deutschen Dom) in francoska stolnica (Franzdsi-chen Dom). Mogočna glavna stolnica (Dom), ob reki Spree je bila med vojno popolnoma porušena in jo še danes obnavljajo. Zato si obiskovalec lahko ogleda samo manjši del. Tam lahko prebere kratko zgodovino cerkve tudi v španščini.
Kot kontrast so vzhodni Nemci zgradili zraven stolnice velik moderen kulturni center (Palast der Republik), kjer poleg kulturnih dogodkov prirejajo politične kongrese in sestanke. Center ima veliko dvorano s pet tisoč sedeži, več manjših dvoran, prostore za razstave vseh vrst, restavracije in kavarne. Reka in veliki trg Marx-Engels Forum ločujeta Palast der Republik od druge moderne zgradbe, televizijskega stolpa. Na vrhu je restavracija in enkraten pogled na mesto, seveda če je jasno vreme. To se pa ne zgodi vsak dan.
Še vsaj tri cerkve se splača pogledati v strogem centru: Marijino (Frauenkirche), Svetega Nikolaja (Nikolaikirche) in Svetega Duha (Heiligegeist Kapelic), vse skoraj toliko stare kot sam Berlin. Tudi muzejev je dosti: Altes Museum, Museumsinsel, Nationalgale-rie, Neues Museum, Pergame-nonmuseum, kjer je svetovno znani Pergamenonski oltar. Vseh ni mogoče obiskati v tako kratkem času.
Zgodovinska avenija Unter den Linden pelje do Branden-burških vrat. Ob njej so važne stavbe: Univerza Humboldt (1753), opera (Deutsche Staatsoper), ena najstarejših v Evropi, knjižnica, spomenik Frideriku II. Velikemu, rojenemu v Berlinu leta 1712. Kraljeval je med leti 1740 in 1786 in dosegel velike zmage.
Blizu je tudi cerkev Sv. Gertrude, pruske zavetnice. Bran-denburška vrata so bila zgrajena med leti 1786 in 1789 kot »vrata miru«. Sedaj spadajo na vzhod, čeprav so čisto blizu meje, ob zidu. Na vzhodu se
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $40, dvoposteljna soba $62. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš cimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI
PH-PALACE HOTEL, Corso Italia 63
34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I
Četrti radijski program v Sloveniji
GORICA, It. - V Sloveniji imajo tri radijske programe. Toda izkazalo seje, da obstaja še četrti in sicer prisluškovalne naprave Uprave javne varnosti ali UJV. O tem piše Mladina. Gre za primer Vinka Ošlaka.
To mož živi in dela sedaj v Celovcu in sicer kot lektor pri Mohorjevi družbi. Doma je pa s Prevalj, kjer se je rodil leta 1947. Spada torej k povojnim rodovom. Na Primorskem ga poznamo, ker je že nekaj let stalen gost Drage in ker je na njej tudi že predaval. Dokler je prebival na Prevaljah, se je ukvarjal z marsičem, da se je preživljal; kopal je tudi v rudniku svinca.
Toda bil je vedno samostojna osebnost, kristjan, mislec, tudi pisal je. Samostojne osebnosti pa so, zlasti v preteklosti, ko je tudi v Sloveniji še neovirano vladal stalinizem, bile vedno sumljive. UJV jih je zato imela pod svojim posebnim varstvom. Tudi Vinka Ošlaka in njegovo ženo. Zaradi tega je v njihovi dnevni sobi namestila tajne prisluškovalne naprave.
Toda zgodilo se je, da so Ošlakovi hoteli izolirati svojo hišo pred vlago. Pri tem delu je zidar odkril v zidu dnevne sobe prisluškovalno napravo.
jim ni mogoče približati, ker je skoraj sto metrov zastražene cone. Od vrat je kronist zavil na desno in hodil ob tej coni. Videl je dosti zidovja, stolpov in stražarjev. Pa tudi starinski in neohranjeni del mesta.
Bolj kot v Berlinu samem se razlika med vzhodom in zahodom čuti na vožnji iz Miin-chna. Kot je bilo omenjeno, mora vlak križati Vzhodno Nemčijo skozi več kot tristo kilometrov. Ob tej priložnosti je prišel na mejo okoli dveh ponoči. Ko se je bližal vzhodni mejni postaji, se je naenkrat čisto ob oknu pokazal zid, ki ni nehal do perona. Tam so izstopili zahodni mejni policaji in oba sprevodnika.
Vstopili je deset vojakov iz DDR in dva vzhodna sprevodnika. Vlak je bil sedaj vzhodni. Ko so prišli v kupe, so prijazno prosili potni list, ga natančno pregledali od prve strani do zadnje in ga vrnili skupaj s tranzit-vizumom. V skupinah po dva so se potem vso noč sprehajali po vlaku, ki se je na vzhodni strani trikrat ali štirikrat ustavil.
Postaje so stare, prazne, ni ljudi na peronih in napisi so še od takrat, ko je bila Nemčija ena sama. Vsakič, ko se je vlak ustavil, so se trije vojaki po-(dalje na str. 6)
To se je zgodilo 23. oktobra 1981. Gospodar stanovanja je zadevo takoj prijavil javnemu tožilcu. Ta sprva ni hotel verjeti, saj je to po zakonu kaznivo. Vendar, ko mu je prinesel na mizo vso aparaturo, je moral obvestiti policijo v Slovenj Gradcu. Ta je poslala tri svoje nastavljence, ki so seveda vse prefotografirali. Naslednje dni sta bila klicana na zaslišanje v Slovenj Gradec tako Vinko kot njegova žena. Vse so dali na zapisnik, ukrepali pa nič. Pač pa so začeli klicati na zasliševanje sosede. To je trajalo nekaj časa, da so se sosedje začeli Vinku Ošlaku že smiliti. Zato je pisal tedanjemu predsedniku SZDLS Mitji Ribičiču. Ta ga je sprejel in mu obljubil, da se bo za zadevo zavzel. Besedo je držal in sosedje niso več imeli sitnosti z UJV in tudi Ošlakovi ne. Policija pa še danes preiskuje, kdo je namestil te prepovedane prisluškovalne naprave. Ošlak ironično pripominja: »Dolžina tega preiskovanja priča o temeljitosti policije, ki noče prehitevati dogodkov, ampak si prizadeva res povsem do konca razkriti resnico — to pa seveda lahko traja tudi nekaj stoletij.«
Leto po tem dogodku se je Vinko Ošlak preselil v Celovec, kjer je dobil službo pri MD, kot že omenjeno. Ob koncu intervjuva pove še to: Kmalu po prihodu v Celovec je vložil prošnjo za avstrijsko državljanstvo. Navedel je tudi, da tega ne dela iz kakega sovražnega razpoloženja do svoje domovine. Sprva so bile avstrijske oblasti voljne mu dati državlanstvo, toda: »Nekdo je predvsem preko ,,katoliških krogov” na Koroškem lansiral informacijo, da sem poslan kot agent jugoslovanske tajne policije, ki naj bi vohunil pr' Mohorjevi družbi, pri Narodnem svetu koroških Slovencev itn.«
Potem še doda: »Nekaj pri' jateljev mi je namignilo, da je informacija prišla iz samega uradnega jugoslovanskega predstavništva v Celovcu, vendar sam tega ne morem trditi-ker za to nimam dokaza.«
Nič novega pod soncem. ^ Sloveniji so odkrili že precej sličnih prisluškovalnih naprav v stanovanjih raznih za polici' jo »važnih oseb«. Slabi jeziki so pa povsod na delu. Možn° je tudi, da je prva beseda pri' šla prav iz »uradnih jugosl°' vanskih krogov« v Celovcu-Verjetno je žrtev takih sumnj' čenj tudi kak duhovnik v Rali'
ji-
V. Slemensky Kat. glas, I4.4 ‘9S
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 85 let
l!
\
S
1
S
't
li
iv Ir
v is I
n
n
JI
ič
ii
ic
k
>Pi
'a-
v
»t
»n
«i'
'ro
on
'to
tv
Sir
lo
Pe
T
Vi
'ir
lev
'in-
oia
o|e
»o;
riši
iic,
1.
",
v
'lit
''trt
!)3.

S
"is,
'■bi.

'Jer
'o
K

\

Kanadska Domovina
Slovenska družina na tujem v
Pretekli petek je izšel v \leškem delu našega lista hnek o družini Petra in Milke Hobjan, ki sta aprila tani profila 50-letnico poroke, nju-^ hčerka pa je pripravila sle-opis, ki ga objavljamo v Ur. AD.
^tdeset let nazaj, 18. aprila sta Peter Habjan in ^Ika Tavčar bila združena v akramentu sv. zakona v cer-v' Sv. Jakoba v Škofji Loki a Gorenjskem, v Sloveniji. eselila sta sev Zminec, 10 l'tlut od Škofje Loke, in zače-1 misliti na družino in skupno
k.l •	.	-
IVlj,
‘Jenje. Mislila sta, da bosta
I	Preživela vse dni svojega ‘Jenja, toda sanje se jim 3 uresničile. Kmalu se je ro-Peter, najstarejši sin, po-
1,1 še Janez (John), Milka, ponija, Marija (Mary), in (Josephine). Ko se je “kla druga svetovna vojna, 1 Opustila dom in prišla v ofio Loko živet.
^aja meseca 1945 sta znova Ustila dom in imetje, pri-vila voz in se skupaj z otro-^ključila med begunce na v Avstrijo. Med potjo so Je streljali in jih bombardi-'2 zraka. Skozi strah in te bega, je mati vodila šest ^iČev po strmi gorski poti.
so komaj vlekli težke °Ve in mnogo vozov je bilo j,Njenih. Oče je vodil voz z 1,l,l konji do vrha. Tam Se srečali z njim in skupaj , e^l> skozi Ljubelj ter sreč-jjP^Šli v Avstrijo, do Ve-
Vv,
| etrinju smo živeli v šoto-
II	P°d vozovi. Tri tedne je C3'0 ^no8' 50 oboleli. ^ |ajŠa sestra, Jožica, stara Dj 1 Par mesecev, je hudo
'■ŠČ
Ho
^ U,
lt DIr'rla je. Rojen je pa bil avel. Potem so nas po-Večje taborišče, v Špit-
oslaij
so nas v vojaško ta-
v Linz. Tam so dali v bolnišnico, toda za-
!i3
Poizvedba
J^ands, Kalif. - Jaz, Jordan, 653 Valley _ Drive, Redlands, CA lv t	zvedeti naslov
. 0 imenovanega Albin 1^1 a’ ki mi je pred leti O^Upo karto iz mesta !|je Ju> Kanada, a brez na-°cnega naslova, da se
V	^ m°8el zahvaliti.
^ Jordan je gotovo moj
V	kateremu sem ljenea mi je voščil blagoto božične praznike in HQn°Vo leto.
'5ri^e ta oseba morda na ,šli v ^°movino naroče-tje kdo med bralci za
! Ko?0v’ prosim> da mi
^obv ('Ite na moj naslov 'tt h... estite, da bi zelo rad v stik z njim.
Alberl Jordan
Dr'Šel
tal. Živeli smo v eni sobi, v baraki. Življenje je bilo težko in hrane je manjkalo. Peter in Janez sta stala v vrsti trikrat na dan in čakala z vedrom v roki. Če je bilo kaj hrane, smo jedli, če ne, smo ostali vsi lačni. Vsak je dobro vedel, kaj se pravi stradati hrane in lačen biti.
Stric, Tone Tavčar, je delal na bližnji kmetiji. Ko nas je kdaj pa kdaj obiskal, za konec tedna, in nam prinesel stari črn kruh, kako smo bili njega in kruha veseli!
Oče in Jože Gartner, skupaj s Frankom Pižem, so začeli delati sode. Oče jih ni nikdar prej »zbijal«. Toda, hitro seje znašel, bil je dober učenec in je od sosednjih kmetov zaslužil nekaj denarja zanje.
Po treh letih se je odprla možnost za selitev v druge dežele. Ljudje so zapuščali taborišče. Oče je naredil prošnjo za v Kanado. Slišal je, da je podnebje kakor v Sloveniji. Kaj več o Kanadi ni vedel. Jožko (Joey) se je rodil kmalu pred tem, ko je bila očetova prošnja sprejeta.
Leta 1948 je oče odšel v Kanado sam, kajti moral si je najti delo in na svojo rokok poskrbeti stanovanje za družino. Šele potem, čez eno leto, smo šli lahko mati in mi otroci za njim. Tako je mati ostala leto dni sama s sedmimi otroci. Vsak večer nas je skupaj zbrala, da smo molili rožni venec. To je tudi nadaljevala, ko smo naprej doraščali.
Očetu ni bilo lahko, ko je prišel v to deželo. V Torontu je delal na železnici in živel v pokritem tovornem vozu z drugimi. Plačo je imel 50 centov na uro. Težko je bilo priti do stanovanja za nas vse. Končno so stopili skupaj štirje in kupili staro hišo v Wainfleetu. Materi so sporočili, da je dobil oče za nas stanovanje. Tako je
1.	1949 mati zapustila Avstrijo z nami sedmimi malimi, najprej na vojaški tovornjak, nato na vlak v Bremerhaven, v Nemčijo, in od tam na ladjo v Kanado. Med potjo nas je pazil gospod Vukšenič, ki je danes (ob zlati poroki, op. ur.) maševal. V Bremehavenu smo čakali cel teden v skladišču, da bi dobili prostor na ladji. Uboga mati!
Potovanje na ladji v Halifax je bilo tudi doživetje, ko nas je huda nevihta doletela: grom in blisk, valovi visoki kakor stene voda. Kako nas je bilo strah! Zopet smo se znašli na kolena in molili. Mati je bila prepričana, da nas bo konec, da se ladja potopi in mi utonemo, in da nikdar več očeta ne vidimo. Dva dni smo bili v kabinah zaprti, skoraj vsi do kraja bolni. Takrat je mati sklenila, da nikdar več ne stopi na ladjo, če le še enkrat zagleda suho pokrajino in stopi na trdno zemljo.
TOLSTOJEV obrambni sklad
TORONTO, Ont. - Kot je bilo v KD zapisano, je bil Ivan Palčič imenovan za upravnika Tolstojevega obrambnega sklada med Slovenci v Kanadi. Tudi g. urednik se je že pritoževal, da je preveč dvojnega dopisovanja v KD in je predlagal, naj bi se ta stvar med nami uredila. Zato sem sklenil, da bom jaz prenehal z nabirko in sem v banki vloženi denar, ki ste ga dobri ljudje v ta namen meni pošiljali, že nakazal Ivanu Palčiču v znesku $1669. Ob priliki Tolstojevega obiska v Torontu pa sem mu izročil $2000, torej ste potom mene v sklad darovali $3669. Med zadnjimi darovalci so bili sledeči, ki jih nisem še omenil: Jože Vovk $50 u.s.
Jože Škulj $75 N.N. $20 u.«?.
Turk, Rev. Ciril, Nemčija (od pesmarice) $140 Vsem se tem potom iskreno zahvaljujem za vaše razumevanje in potrebno pomoč Tolstoju, ki se v imenu nas vseh bori za resnico in pravico, ki je bila dolga desetletja zanikana in od za nasilno vračanje odgovornih ljudi prikrivana in zamolčana.
Upam, da boste še naprej radodarni in še naprej pošiljali svoje prispevke. Odslej naprej jih lahko pošljete naravnost na sledeči naslov:
Mr. Ivan Palčič 224 Charlotte St.,
Hamilton, Ont. L8K 4V6 Canada
Še enkrat lep boglonaj in Bog vas živi!
Otmar Mauser
Do dandanes ji zaobljuba drži.
Nepopisljivo radost, srečo in veselje je doživljal vsak, ko smo končno pristali v mesto Halifax.
Iz ladje smo šli nas sedem z materjo na vlak, namenjen v Toronto, kjer bi nas naj čakal oče. Toda bil je premeščen v Welland in niti vedel ni za naš prihod. Uslužbenci na uradu za imigracijo so poklicali materinega bratranca Jožeta Gartnerja, ki je prišel v Kanado z očetom. Prišel je k nam na postajo in nam povedal, kje se nahaja oče. Zopet smo se znašli na vlaku, to pot v mesto Welland, kjer smo dobili človeka, ki nas je peljal z avtom v Dain City k očetu. Ko se je oče le pomiril od presenetljivega srečanja, nas je peljal v novi dom na ulici O’Reilly v Wain-fleet.
Hiša je bila popolnoma razbita in zapuščena. Plevel je ra-stel nad oknami visoko. Ni bilo ne vode, ne vodnjaka, ne elektrike. Zanemarjeno, strašno je bilo zunaj in notri hiše. Mati je komaj še to prestala. Rekla je samo: »Moj Bog! Kam sem prišla?« Z velikim
(dalje na str. 6)
ODMEVI S PRERIJE
LETHBRIDGE, Alla. - Našo prerijo biča trdovratna suša. Po vremenskih zapiskih imamo letos eno najbolj suhih let našega stoletja. Menda je v našem mestu minulo zimo snežilo samo štirikrat. In to za nekajdnevni vzorec, ker sta veter ali pa odjuga kar spotoma zlizala snežno belino. In ker smo imeli tako revno zimo, z gora ni bilo voda, tako da so reke skoro suhe. Farmarji so kasni s setvijo, v zemlji ni moče in brez te semena revno vskalijo. Celo tiste kmetije, ki jih lahko namakajo, so v skrbeh, če bo v jezerih in vodnih rezervoarjih dovolj vode za namakanje. Upanja na dež so pobožne želje. Ker na preriji po cele tedne vasujejo močni vetrovi, odnašajo najboljše plasti vrhnje plodne zemlje. Naše mesto je kot otok, saj v krogu malo nad sto kilometrov je bilo več snega in izmenoma tudi dežja, smučarska središča okoli nas so imela kar zadovoljivo smučarsko sezono.
Največ težav pa suha doba prinese z mnogimi in velikimi gozdnimi požari. Doslej je v severni Alberti in Britanski Kolumbiji gorelo nad 300 požarov, skoro desetina teh še ni, ko to pišem, ukročena. Tisoče in tisoče hektarov lesa gre v pepel in mnogo divjačine izgubi domove...
V aprilu se je moral rojak Tone Dimnik podati v Toronto na resno operacijo. Sicer so ga tule večkrat operirali, a brez pravega uspeha. V Torontu so ga pa menda odlični specialisti brž postavili na zdravstveno pot, je spet doma in se hitro njegovo zdravje izboljšuje. Pa tudi pomlad, kot vemo, bolnikom ni v škodo. Tako sem Toneta dobil sredi priprav za presajanje rož. Želimo mu skorajšnje okrevanje, zlasti še, ker je upokojene - nemirne delavne krvi...
Mesto Calgary, severno od nas, se je končno le umirilo po uspešno izpeljanih zimskih olimpijskih igrah. Napovedi so se izpolnile kot so obljubljali, da bodo igre izvedli brez dolga, saj imajo doslej nekaj nad 30 milijonov dolarjev dobička, pa še vse, kar menijo razprodati (od zastav do pohištva) ni bilo ponujeno za nakup. Ves dobiček je namenjen za amaterske športne namene, kot je bilo načrtovano že pred igrami.
S počasno kanadsko pošto me je oni dan razveselil zavitek. Dober znanec mi je, kot že prej nekaj zadnjih let, poslal letošnji izvod Lovskega Vestnika. Je spet izredno lepa izdaja, kot pravzaprav vse doslej.
Lov je zanimiv, razširjen in
tudi drag Šport. Pa tisti, ki jim bije neugnana lovska žilica zmorejo mnoge žrtve in stroške in komaj čakajo na začetek lovske sezone.
Ko prelistavam in berem okusno urejen Lovski Vestnik, sledim zanimivim opisovanjem lovskih dogajanj in podvigov slovenskih lovcev in ribičev v Ontariu in raznih krajih Kanade. Želje in možnosti pa so mnoge zanesle na lov tudi na druge kontinente. Spoznavam, da je ontarijska slovenska zelena druščina, dobro organizirana, ima velik, lep lovski dom in letovišče ob njem, skratka, da jim poleg organizacijskih sposobnosti in društvene pridnosti tudi denarja ne manjka, saj tedenske lovske korajže niso kar tako, in tudi ne poceni. Kot vidim, so lovci zelo delavna skupina, ki pa s svojim delom in prireditvami (večerje, kjer nudijo kuho, ustreljeno divjačino, organizirana letna hoja do lovskega doma) za pomoč zlasti pravkar končanemu in odprtemu domu Lipa, kjer naj bi slovenski upokojenci našli miren, z vsem potrebnim oskrbovan dom.
Na 45ih straneh Lovskega Vestnika je opisano delo lovcev in ribičev v res zanimivih člankih, ki dajejo L.V. pestrost tudi z lepimi fotografijami. Pa ta druščina uganja tudi druge koristne reči poleg j age in ribarjenja. Tekom leta pri-rede različna športna tekmovanja v: streljanju v tarčo, plavanju, hoji, smučanju, hoji in tekih s krpljami, za bolj. ko-modne, pa seve svojevrstno brihtne, tekme v taroku.
Tale letošnji Vestnik ima štev. 8., torej izhaja že več let. Veže dobronamerne rojake, ki sta jima lov in ribolov namen, razvedrilo in gotovo ena od lepih športnih udejstvovanj. Da izide takale knjiga, je dokaz dela mnogih sposobnih in delavnih rok. Je pa gotovo reprezentančna izdaja ponos našim slovenskim rojakom. Odličen papir, lahko čitljiv tisk, lepe fotografije morajo pritegniti bralca.
Za vsemi spretno razporejenimi članki, mnogimi imeni sodelavcev, pa čutim spretno roko dr. Vojka Bratine, ki v vsakem Lovskem Vestniku s svojimi članki (letos celo v angleščini) drami nas in obenem poučuje nas in neznance o naši lepi Sloveniji, njeni bogati zgodovini, literaturi itd. Je neugnan garač, zaveden Slovenec, mecen, vkljub možnostim upokojitve še vedno poučuje na univerzi. Ne vem, kako so ga zmogli vpreči v lovsko delo? Ko mi je pred leti poslal izvode Lovskega Vestnika, mi je sam pismeno zaupal, da se čudi, kako je padel v to jagr-sko druščino, ko vendar doma ni nikoli ničesar lovil, razen sem in tja metulje...
(dalje na str. 6)
91
Kanadska Domovina
Zgodba slovenske družine
(Nadaljevanje s str. 5)
naporom, s čiščenjem in pospravljanjem je postala hiša naš dom. Proti koncu istega leta se je naselila v hišo še ena slovenska družina s petimi otroki, ki je tudi ravnokar imi-grirala v Kanado.
Leta 1949, v septembru, smo začeli hoditi v šolo S.S. št. 13 v Wainfleet, na vogalu ulice Forkes in Feeder, dve milji od doma. Gospa Helen Ort je imela nalogo nas naučiti angleščino; morala je imeti veliko potrpljenja z nami.
Pomladi 1. 1950 se je rodil še en otrok, Tony. Potem sta kupila oče in mati kmetijo na ulici Forkes blizu šole S.S. št. 13. Zopet so bile stavbe, hiša in hlev vse skupaj velika podrtija. Znova smo si z naporom naredili iz ruševin lep dom.
Med leti 1950 in 1955 sta oče in mati še marsikaj težkega doživela. Oče ni imel dela med zimskimi meseci. Kmetijstvo ni šlo gladkim potom naprej brez pravilnega orodja in s podivjanimi konji za vprego. V angleščini imajo narek: »The three R’s«. Pri nas doma so bolj veljali: »The three W’s — work, work, work!« Dela ni nikdar nobenemu manjkalo. Vsak je imel svoje osebne dolžnosti, določene po starosti in zmožnosti. Vsak je pa postal ekspert pri molzenju! Ker ni bilo elektrike, je moralo biti delo dokončano do večerje. Po večerji smo kleče izmolili rožni venec in kmalu za tem odšli spat.
Ob nedeljah sta nas oče ali mati vodila peš v cerekv sv. Avguština v Welland South, eno uro daleč. Ko smo enkrat imeli avto, smo se peljali k maši v cerkev sv. Elizabete, čeprav je bila pot daljša. V tej cerkvi sta oče in mati danes ponovila zakonske obljube, 50 let skupnega zakonskega življenja.
Decembra meseca 1. 1951 se je rodil Frankie in za njim zadnji otrok, Andy. Ko smo zvedeli od očeta, da imamo zopet malega bratca, smo vsi planili v jok — ne od radosti, ampak zato, ker nismo marali še enega fanta v družini. Toda, ko je mati prinesla otročička domov, smo ga takoj vsi vzljubili in ga ne bi bili zamenjali.
Počasi seje življenje pomirilo in izboljšalo za starše. Oče je dobil stalno službo v tovarni »Page Hersey« po zaslugi mnogih dobrih ljudi, posebno g. Siminiča, ki je nocoj med nami, in g. C.F. Andersona, ki je postal velik prijatelj naše družine.
Leta 1953 sta se odločila oče in mati, da zgradita večjo hišo, tako, da bi bilo prostora do-
Kanadski rojaki! Dopisujte v Ameriško Domovino!
volj za nas vse, napeljana voda in elektrika v njej. Največ dela pri gradnji sta imela seveda ona dva, mi smo pa pomagali. Ko je odšel oče v službo, je bila mati »šef«. Dobro ve prijeti za kladivo, če rabi kakšen gradbenik nasvet, naj kar njo vpraša! Še danes bi bila kos vsakemu tesarju! Preselili smo se v novo hišo septembra 1. 1954, ravno ob času hudega viharja, orkana »Hurricane Hazel«.
Čez čas sta dobila delo tudi Peter in Janez. Ostali smo dokončali šolo in tudi kmalu potem našli službe.
Hvaležni smo staršem za mnoge tudi prijetne spomine ob našem doraščanju. Vedno je bilo slišati glasbo in nasmeh pri nas. Oče si je želel, da bi vsaj eden ali ena izmed nas igral harmoniko. Sam je večkrat nam zaigral Na planincah sončeče sije. Lepega dne je Tony prijel za harmoniko in kar naenkrat zaigral isto pesem. Oče se je takrat odločil, da se Tony formalno nauči igrati. Tako ima danes Tony svoj orkester in brat Frankie igra boben z njimi.
Leta 1965 smo bili nekateri že poročeni in od doma. Tako sta kupila oče in mati več zemlje in zgradila manjšo hišo ne daleč stran, tudi na ulici Forkes. Zdaj je prišel čas mlajšim, prijeti za delo, tako, da se je zgradila zopet nova hiša in še druga poslopja.
Ko so se poročali ostali otroci, je oče razdelil posest mladim, da so si lahko na zemlji zgradili hiše. Na ta način so starši pripomogli h gradnji dvanajstih hiš. Trdno in težko sta delala ves čas, da sta lahko nudila vsakemu otroku pomoč in začetek za samostojno življenje.
Ko smo bili enkrat vsi poročeni, so se začeli vrstiti vnuki in vnukinje. Oče in mati imata danes 22 vnukov in dva na poti. Tudi prastara starša sta postala enemu. Družbo imata vedno okoli sebe. Tudi dobra in zanesljiva »babysitters« sta oba.
Vzgojila sta nas z dobrim krščanskim zgledom in naukom od detinstva do odraslih let. Naučila sta nas moliti, delati, in se marljivo učiti v šoli. Tudi pri disciplini sta bila stroga. Oče je prijel za pas, katerega smo večkrat skrili, in mati za šibo, katero smo večkrat zlomili, toda zaman, ker je imela celi grm pred hišo!
Ni jima bilo lahko z desetimi otroki, sedmimi fanti in tremi dekleti. Njuni življenji sta bili polni nadlog in muk. Toda z božjo pomočjo in ljubeznijo drug za drugega sta preživela vse težave in napore. Doživela sta tudi mnogo lepega in mnogo srečnih in veselih dni. Za njihovo zlato poroko
jima želimo vse najboljše in čestitamo na petdeseto obletnico njunega skupnega življenja!
Živeli in naj Vaju Bog blagoslovi!
Kol’ko kapljic, tol’ko let Bog vam daj na svet živet’. Živeli, oj živeli Oj živeli sto let!
Odmevi s prerije
(Nadaljevanje s str. 5)
Da zmore iziti takale pestra knjiga, so seveda sodelovali slovenski podjetniki, ki oglašajo na 75 straneh. Radi te podpore 8000 izvodov Lovskega Vestnika ne prodajajo, ampak ga razdele brezplačno med našo slovensko družbo.
Naj bodo tele besede o Lovskem Vestniku le skromna omemba nekoga, ki je sicer daleč odmaknjen od Toronta, pa vesel vsakega dogodka naših rojakov, njihovih žrtev in uspehov, ki seve z veseljem in zanimanjem prečita vse, kar lovci dožive in opisujejo in se mu ob njihovem delu potrdi ponosna zavest, da tale priden, požrtvovalen in žilav slovenski človek tudi v tujini narodnostno še ne bo umrl...
Pak
Vzhodni Berlin
(Nadaljevanje s str. 4) stavili na peron ob vratih. Ni bilo vstopov niti izstopov. Med vožnjo je bilo videti skozi okno večinoma stare hiše in tudi avtomobile. Šele ko je vlak pripeljal skozi mejo v zahodni Berlin, se je slika malo razsvetlila.
Berlinski zid gotovo vsakega človeka globoko prevzame. To je umetna meja, posledica nezaupanja, nasilja in sovraštva. Zid je bil priča nekaj uspešnih begov in tudi večine preprečenih poskusov. Vlak (S-Bahn), ki pride od Friedrichstrasse, pelje potem, ko se vrne zopet na zahod, čisto ob zidu. Na meji, ko gre iz tunela na površje, se točno vidi, kako je berlinski-zid zgrajen. Najprej betonska stena, nekaj metrov zatem žica in nazadnje spet beton. Prostor med zidovjem je miniran. Močna straža na stolpih neprestano pazi teren. Beg je skoraj nemogoč.
S postaje Wollonkstrasse se čisto blizu vidijo prvi bloki, takoj za zidom. Razdalje je manj kot sto metrov. Ko se proti večeru prižgejo luči v stanovanjih, opazovalec točno vidi prebivalce, ki živijo naprej svoje vsakdanje življenje. Sedaj so se ga mogoče že navadili. Marsičesa se človek navadi. Kaj si mislijo, ko vidijo nekaj metrov čez zid ljudi, ki so svobodni?
Kronist je bil na obisku pri družini, ki stanuje v bloku samo sto metrov pred zidom.
Z balkona lahko vidijo menjave stražarjev. Pravijo, da je nekoč strel udaril v zgornje
KOLEDAR
PRIREDITEV
MAJ
29.	— Društvo SPB Cleveland priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. v Euclidu, Ohio.
30.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, obhaja Spominski dan v Triglavskem parku
JUNIJ
5. — Otvoritev Slovenske pristave.
12. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slov. pristavi. Pričetek s sv. mašo ob 12.30 pop.
18.,	19. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slov. domobrance in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave.
26.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku
JULIJ
2.,	3. in 4. — Pristavski dnevi, na Slov. pristavi.
10. — Misijonska Znamkar-ska Akcija ima svoj letni piknik na Slovenski pristavi. Sv. maša ob 12. uri.
15.,	16., 17. — Poletni festival pri Sv. Vidu.
24. — Misijonski piknik v Triglavskem parku, Milwaukee.
30.	— Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik na Slov. pristavi.
31.	— Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
7. — Dan upokojencev na Slovenski pristavi.
14. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku.
20. — Folklorna plesna skupina Kres nastopa na Slov. pristavi. Po nastopu igrajo za ples in zabavo Dušan Maršiče-vi Veseli Slovenci.
27.	— Pevski zbor Gallus s Koroške ima koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7.30 zv.
28.	— Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester.
28. — Društvo DSPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
28. — Slovenski dom na
stanovanje. Merili so na begunca. Na zahodni strani stene so zelo znani grafiti, ki jih uporabljajo tudi kot privlačno turistično točko. Prebivalci Berlina so se vsak na svoj način z zidom sprijaznili. Opazovalec pa ne more mimo tega, da mu pogled na ta znak razdvojenosti ne stisne grla.
Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« prireditev.
SEPTEMBER
10. — Fantje na vasi prirede
vsakoletni celovečerni koncert, v SND na St. Clair Ave. Igra ansambel Veseli Slovenci-18. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
25. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v svojem Parku

15. — Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci-23. — Slomškov krožek P1-’" redi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
23. — Občni zbor Slovenske pristave, na Slov. pristavi.
23. — Slovenian National Art Guild praznuje 15-letnic0 v SDD na Recher Ave.
29.	— Štajerski klub prire' di Martinovanje v Slov. naf-domu na St. Clair Ave. Prtf^ tek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci.
29. — Slovenski dom 1,9 Holmes Ave. priredi večerjo-
NOVEMBER
6.	— Slovensko ameriŠ^
kulturni svet priredi »Slovenski večer« v SND na St. Claif Ave. Počaščen bo sodnik Au' gust Pryatel.
12. — Pevski zbor Jadran Pr‘
redi jesenski koncert, zdruŽ®11 z večerjo in plesom, v SND na Waterloo Rd. Igra Joey T0111 sick orkester.
12.	— Belokranjski klub P1^
redi martinovanje v SND St. Clair Ave. Pričetek obb-zv. Igra Tony Klepec orkester
13.	— Slov. mladinski ^ Kr. 2 SNPJ praznuje ^ letnico s prireditvijo v SDD n Recher Ave.
25. — Slovenski dotn .^j Holmes Ave. priredi Zahva^ dan večerjo. Igra Johnny nal orkester.
DECEMBER
4. — Pevski zbor Glns^.p Matica priredi božično ve^p s koncertom in plesom v ^ na St. Clair Ave.	^
4. — S.K.D. Triglav, Mil"'9 kee, priredi Miklavževanje'
Ameriška Domovi*1* je Vaš list!
MISEL
. $e
Božjim bremerion1 ne smemo izmikati- ^ ona so pot do boZJ
Papeško pismo ukrajinskim bratom
Kot je bilo napovedano, je sv. oče objavil svoje pismo, naslovljeno na ukrajinsko katoliško Cerkev v osebi kardinala Myroslava Ivana Luba-civskega. Začenja se z besedami »Veliki dan krsta« in nosi datum 14. februarja 1988, ko r>niska Cerkev obhaja praznik sv- bratov Cirila in Metoda.
V pismu papež ponavlja, tako je prišel krst v Kijev iz Carigrada, a tudi kako so pri-*ii tja učenci sv. bratov in prinesli s seboj pismenke in preide svetih knjig v ljudskem iedku. S tem so že takrat uve-tavili proces, ki mu danes pra-rinio »inkulturacija« vere tj., da se evangelij oznanja v jezita ljudstva, da se molitve in tlJdi daritev sv. maše opravlja-J0 v jeziku, ki ga ljudstvo razume.
Poleg tega inkulturacija po-toeni še, da se ohranijp tiste talturne prvine naroda, ki niso v nasprotju z verskimi dogmami in moralnimi zapo-vedtni. Prav to, da so poleg toisijonarjev iz Bizanca prišli 'udi misijonarji iz tedanje Bol-&arije s slovansko liturgijo in riovanskim jezikom, je neiz-toerno pomagalo, da se je iudstvo v kijevski kneževini in Pozneje v celi Rusiji in prek Si-'r'je do Tihega oceana tako toalu brez hudih pretresov
Pokristjanilo.
Potem nadaljuje sv. oče z j’Pozorilom, kako je Cerkev v
taajini še dolgo ostala poveva tudi z Rimom, dokler se 111 Polagoma dovršila ločitev
OH
nmskega papeža. Toda °stala je nostalgija po edinosti s tatoliško Cerkvijo. Prvi tak ^°skus je bil za časa kijevske-metropolita Izidorja, ki je nta 1439 na koncilu v Firen-
0	Podpisal akt o zedinjenju. ^ ria ko se je vrnil v domovi-
1	so knef in drugi z njim to u. lnjenje zavrnili; metropolit
■tar je moral v izgnanstvo
umrl v Rimu kot kardinal
Pan
^oliške Cerkve in bil poko-v baziliki sv. Petra.
Zedinjenje v Brestu
rugi bolj uspešen poskus ^ 'Ujenja se je izvršil v Brest-*' °vsku leta 1596, ko je del
U ov kijevske metropolije lak ^'Sa* a*ct zedinjenja in je 5^ 0 nastala ukrajinska katoli-a Cerkev ali uniati. Ta je do-
bila svoj metropolitski sedež v Lvovu. »Zedinjenje v Brestu,« piše papež, »ni bilo naperjeno proti nikomur. Usmerjeno je bilo h graditvi ene Cerkve, ki naj bi tako za Zahodu kot na Vzhodu uživala tisto polno in vidno edinost, ki ima svoje korenine v isti veri in v istem krstu.« Toda naletelo je na tisoče ovir in tudi na preganjanje, katerega najbolj vidna žrtev je sv. Jozafat Kunčevič, ki je umrl kot mučenec zedinjenja (1623).
Tudi kasneje so razni poskusi zedinjenja naleteli na slične težave in ovire. »Danes pa, v luči nove teološke miselnosti in ob novih razgovorih med katoličani in pravoslavnimi, iščemo nove poti, ki naj bi privedle do zaželenega cilja. Vendar krščanske skupnosti, ki so se rodile iz omenjenih poskusov in ki so stoletja in stoletja ostale zveste zedinjenju s Svetim sedežem, kakor jim je vest narekovala, imajo vso pravico do solidarnosti vseh katoličanov, posebno še rimskega škofa,« pravi sv. oče.
Uniatska Cerkev ukinjena
Zatem preide na dekrete zadnjega koncila o Vzhodnih Cerkvah in o Ekumenizmu ter omenja smernice, ki jih ta dva dekreta dajeta pri delu za zedinjenje in glede sredstev, ki naj se jih sedaj poslužujemo, da se izpolni Kristusova želja: »Da bodo vsi eno.« Mimogrede govori o »izrednih preizkušnjah in velikih težavah, ki jih mora ukrajinska Cerkev prestajati v zadnjih desetletjih.«
Torej ne omenja izrecno tistega hudega nasilja, ko se je leta 1946 morala cela ukrajinska katoliška Cerkev v nekdanji Galiciji nasilno vključiti v rusko pravoslavno Cerkev. Tedaj so zaprli vse katoliške škofe in večino duhovnikov ter redovnikov. Med škofi so številni umrli v stalinističnih zaporih in taboriščih. Med zaprtimi ter interniranimi je bil tudi lvovski metropolit Josif Slipyj. Šestnajst let je preživel v ječi in v taboriščih, dokler ni zanj prosil papež Janez XXIII., da so ga izpustili. Prišel je v Rim in tu umrl 7. septembra 1984, star 92 let. Njegov naslednik je Myroslav Ivan Lubačivsky, ki nosi na-
---------------------------
Josefs Hair Design
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
5235 Wilson Mills Rd. Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538
slov »višji nadškof v Lvovu Ukrajinskem«. Biva pa v Rimu.
Janez Pavel II. zaključuje to pismo z molitvijo k Materi božji: »Stisni na svoje prsi, o Mati, ljudstvo, ki trpi zaradi tistega, kar je izgubilo, ki pa vendar ne neha upati v boljše čase. Pomagaj tem svojim vernikom, da bodo mogli skupaj s svojimi pastirji in duhovno združeni z naslednikom sv. Petra v veselju slaviti tisočletnico in z navdušenjem v srcu peti zahvalno pesem Bogu in tebi, presveta Mati Bororodi-ca.«
Iz intervjuja koprskega škofa Metoda Piriha
Zadnja, 79. št. »Primorskih srečanj« objavlja dolg (7 strani) intervju s koprskim škofom Metodom Pirihom. Pogovor z njim je imel Marjan Tavčar. Zastavil mu je številna vprašanja o raznih problemih in zadevah Cerkve v koprski škofiji, pa tudi splošnih. Škof je na vse odgovoril brez strahu in prikrivanja. Npr.: Kateri posvetni časopisi prihajajo redno na škofijo? Odgovor: Delo, Primorski dnevnik. Mladina, Novi list idr.
Zanimivo je, kar je povedal glede dušnega pastirstva za tujce med turistično seozno: »V sezoni je v Portorožu vsako nedelja maša v nemščini in italijanščini. Večkrat imajo turistične skupine s seboj tudi svoje duhovnike. Ko teh ni, poskrbijo zanje duhovniki obalnih mest. Vsi obalni župniki dobro poznajo vsaj en tuj jezik. Turisti pozitivno ocenjujejo versko življenje pri nas. Občudujejo zlasti zborovsko in ljudsko petje, začudeni pa so, ko zvedo, koliko let je treba prositi in čakati dovoljenje za nove cerkve in kako da laiki malo sodelujejo pri bogoslužju.«
Pogovorili so se tudi o Ciril-metodijskem društvu. Škof je med drugim dejal: »Ciril-me-todijsko društvo, sedaj Društvo slovenskih duhovnikov, je nastalo v določenem zgodovinskem času in z določenimi nameni. Duhovniki niso vselej svobodno stopali vanj. Kot vsi mladi danes so tudi mladi duhovniki kritični, hočejo zvedeti resnico iz knjig in od svojih starejših sobratov...«
Vprašali so ga o samoupravnem socializmu: »V teoriji je samoupravni socializem v mnogočem sprejemljiv. Žal pa je praksa daleč od idealov. Če bi to teorijo uresničevali idealni ljudje, potem bi verjetno ne bilo takega razhajanja v praksi. Osebno menim, da kjer se ne spoštuje deset božjih zapovedi, ne more pomagati niti deset tisoč zakonov. Dejansko smo danes v naši družbi zasuti s tisoč predpisi, ni pa ljudi, ki bi te norme izvrševali.«
Glede opravljanja verskih obredov po domovih za ostarele in po bolnišnicah je škof odgovoril, da se je položaj znatno izboljšal, zaprta pa ostaja še vedno armada (JLA). »Popolnoma nerazumljivo je.
Papež ponovno v Južni Ameriki
Papež je spet za 11 dni zapustil Vatikan in odpotoval na obisk v štiri dežele Latinske Amerike: Urugvaj, Bolivijo, Peru in Paragvaj. V Južno Ameriko se je vrnil že devetič. Znano je, da sv. oče čuti do te celine posebne obveznosti. V njej živi namreč nad 300 milijonov katoličanov.
Med svojim potovanjem je obiskal 17 mest, daroval 11 sv. maš, govoril kar 50-krat in sicer delavcem, duhovnikom, redovnikom, izobražencem, Indijancem. Prišlo je tudi do ekumenskih srečanj z nekatoli-čani in judi.
Čeprav velja Latinska Amerika za Cerkev jutrišnjega dne kot celina upanja, ni mogoče prezreti, da so v večini držav tega dela sveta grobo kršene človekove temeljne pravice.
Urugvaj
Papež je odpotoval z rimskega letališča v soboto 7. maja. Prva postaja je bila v Urugvaju. Tam so posebne razmere. 90% prebivalstva je katoličanov, a njihovo versko življenje se omejuje predvsem na krst, prvo obhajilo in cerkveni pogreb. Cerkvene poroke so redke. Državo je dolgo vladala vojaška diktatura. Sedaj ima demokratično ureditev. Predsednik je Julio Maria Sangui-netti.
Papeža je ob prihodu pozdravila ogromna množica. Od letališča ga je vodila pot v mestni stadion, kjer je bilo evharistično bogoslužje. Pozno zvečer se je na katoliški univerzi v Montevideu srečal s svetom kulture, vzgojitelji, predavatelji in študenti.
Pri srečanju z delavci je sv. oče poudaril veliko važnost sindikalne aktivnosti. Dostavil pa je, da se Cerkev ne more pridružiti nobeni ideologiji. Cerkev oznanja evangelij. Nobena stranka naj si ne domišlja, da ima monopol za socialne rešitve. Pravo rešitev je treba iskati v dialogu med različnimi mnenji.
Pri srečanju z duhovniki je rekel, naj učijo vso evangeljsko resnico. Izogibajo naj se dvomljivih razlag. Učenje se ne sme omejiti na reševanje socialnih težav. Vendar daje
da se na verne vojake pritiska, naj ob prostih izhodih ne gredo v cerkev, naj ne sprejemajo verske literature, ki izhaja v naši državi. Celo na Sveto pismo gledajo ponekod kot na protidržavno literaturo...«
O veliko stvareh so se pomenili, a naj omenimo še eno: obisk sv. očeta v Jugoslaviji. Škofov odgovor: »Kaj je pravi vzrok za večkratno odložitev obiska papeža pri nas, lahko le ugibamo, saj o tem ni bilo prave in razumljive razlage. Če je papež potoval tudi v take držve, kjer je bilo še kako pomembno, koga bo obiskal in kaj bo govoril (npr. Čile, Nikaragva), se mi zdi še toliko bolj nerazumljivo, da' ne bi mogli najti skupnega jezika za obisk pri nas...«
Kat. glas, 19.5.1988
Cerkev prednost ubogim, ki so posebni božji ljubljenci. Sv. oče se je tudi zavzel za trdnost družinskih skupnosti, ker so v deželi pogoste razporoke in tudi prekinitve nosečnosti. Žrtve ločitev so predvsem otroci.
Po obisku v Urugvaju je papež odpotoval v Bolivijo.
V Boliviji
Bolivija je ena najrevnejših držav na svetu. Velike socialne razlike. Močno je razširjena trgovina z mamili. Bolivijski predsednik je 81-letni Victor Paz Estenssoro. Glavno mesto je La Paz. V Boliviji se je papež ustavil pet dni, od 9. do 15. maja.
Bolivija ima bogate rudnike. Ker pa je na svetovnem trgu močno padla vrednost rudnin in kovin, je bila država prisiljena zapreti mnogo rudnikov in rudarji so se znašli na cesti. Številni si pomagajo s pridobivanjem kokaina. Za brezposelne rudarje se je zavzel škof Toribio Ticona, ki ga imenujejo »rudarski škof«.
Papež je v prostorih nunciature sprejel diplomatske predstavnike. V govoru se je dotaknil dveh bolečih vprašanj. Bolivija je močno zadolžena in vračanje dolgov preprečuje vsak socialni napredek. Nujno je, da se najde način za olajšanje vračanja dolga. Drugo vprašanje je dostop do morja. Bolivija je celinska država in se že dolgo trudi, da bi ji sosednji Čile dovolil dostop do Ti hega oceana. Papež je rekel, naj bi prišlo do take rešitve v duhu solidarnosti med latinskimi državami.
Na letališču je papež spregovoril 400.000-glavi množici. V naslednjih dneh pa je obiskal še šest bolivijskih mest. Tako se je mogel osebno seznaniti z vso tragiko bolivijskega prebivalstva. Kar 50% družin živi v enosobnih barakah. Med dojenčki je visoka umrljivost. Šole delujejo samo v večjih mestih, zato je nepismenost splošen pojav.
Peni
Papež se je v Peruju mudil samo en dan in sicer v nedeljo, 15. maja. To andsko državo je že obiskal leta 1985. Tokrat pa se je želel udeležiti slovesnosti mednarodnega evharističnega kongresa v glavnem mestu Limi. Kongresa so se udeležili tudi verniki iz sosednjih držav.
V državi povzroča mnogo gorja levičarska gverila Sende-ro Luminoso (Svetla pot). Tudi med papeževim obiskom so bili gverilci aktivni. Pripravljali so celo atentat na papeža. Na letališču so pravočasno našli avto, natrpan z dinamitom, nedaleč od kraja, kjer je potem pristalo papeževo letalo. V še večji nevarnosti pa je bil papež na glavnem trgu pred cerkvijo. Med agente javne varnosti so se pomešali v policiste preoblečeni gverilci. Odkrili so dva, oborožena z brzostrelko in ju aretirali. Gverilci so se znesli tudi nad mestom. Poškodovali so električno centralo in velik del me-(dalje na sir. ai
Amerika in Amerikanci
Rev. J.M. Trunk
ILLINOIS (nadaljevanje)
JOLIE1 (nadaljevanje)
Izpočetka so bili Slovenci v verskem oziru precej zapuščeni. Pridružili so se nemški župniji sv. Janeza Krstnika; večkrat na leto jih je obiskal Rev. J. Solnce iz Št. Pavla. Tudi med frančiškani je bil neki poljski pater, ki se je naučil nekoliko slovenščine, poučeval deco in pokopaval naše rojake. Ker pa. je bilo v nemški cerkvi kmalu več Slovencev nego Nemcev, so začeli zadnji naše rojake pisano gledati.
Slovenci takoj sklenejo, da ustanovijo lastno župnijo. Nadškof P. A. Feehan jim je dal za dušnega pastirja Rev. F. S. Šušteršiča, ki se leto z vso vnemo zidanja nove cerkve. Temeljni kamen cerkvi sv. Jožefa so položili dne 15. malega srpana 1891. Stroški so znašali
15.000	dolarjev. Opat svetoi-vanski, o. Bernard Ločnikar O.S.B., je cerkev blagoslovil med velikimi slovesnostmi dne 18. vinotoka 1891.
Za notranjo opremo so rojaki z veseljem prispevali. Skrbni dušni pastir pa je mislil tudi na bodočo podlago vsake župnije, na š o 1 o. Ko je minila huda kriza, so kupili leta 1895 lastno pokopališče in dne
2.	vinotoka 1895 odprli lastno šolo s 64 otroci.
Župnija je hipoma rastla. Povečati so morali šolo in 1. 1898 so sezidali tudi lastno župnišče; enako so napravili za sestre učiteljice majhen samostan. Od 30. rožnika do 2. malega srpana 1901 so obhajali z veliko slovesnostjo desetletnico obstanka župnije.
Tudi ta cerkev je postala sčasoma pretesna in Slovenci so sezidali poleg nje cerkev, ki je brezdvomno najveličastnejša cerkvena stavba vsega mesta. Samo prostor je stal
20.000	dolarjev, vsa stavba pa
130.000.	Umevno je, da dolg še ni ves poplačan. Rev. Šušteršič in Slovenci so si s to zidavo postavili spomenik ,,aere perennius“.
Cerkveno in versko življenje je v tej župniji, kakor pravi poročilo, ,,jako dobro, ljudstvo jako vneto“. Društvo sv. Rožnega venca skrbi zlasti za notranjo olepšavo cerkve. Poleg tega imajo Marijino družbo deklet in društvo Srca Jezusovega za fante.
Ko je nemila smrt dne 24. sušca 1911 pobrala neumorno delavnega župnika Rev. Šušteršiča, je oskrboval faro Rev. A. M. Kraschowitz. Dne 15. malega srpana 1911 je nastopil faro novi župnik, Rev. John Kranjec. Kot duhovni pomočniki so delovali v Jolie-tu Rev. A. Sojar, A. Kraschowitz, Jos. Štukelj in Josip Pollak.
V Jolietu je bila leta 1894 ustanovljena zdaj najmočnejša organizacija amerikanskih Slovencev, KSK Jednota, ki
šteje okrog 14.000 članov in članic. Ta in druge Jednote imajo v naselbini več močnih društev. H KSKJ spadajo društva: sv. Jožefa št. 2 (400 članov), vitezi sv. Jurija št. 3 (200 članov), sv. Frančiška št. 29 (325 članov), sv. Cirila in Metoda št. 8 (150 članov), sv. Antona št. 87 (200 članov), sv. Treh Kraljev št. 98 (75 članov), sv. Genovefe št. 108 (75 članic), Marije Pomagaj št. 119 (25 članic), sv. Janeza št. 143 (25 članov). Društvi sv: Petra in Pavla (100 članov) in sv. Mihaela sta včlanjeni pri JSKJ. Društvo SNPJ ima kakih 25 članov, in sv. Barbare okrog 50 udov.
Dne 26. oktobra 1912 so odšle iz Maribora šolske sestre: M. Boštijana Neuwirt, s. Edita Koštomaj (zdaj v Kansas City-ju), in s. Hugolina Zupan, da prevzamejo šolo pri hrvaški župniji; iz Kansas Citya pa je prišla sem m. Klotilda Strnad.
Poleg podpornih je tudi nekaj prosvetnih društev, tako ,,Bralno društvo1*, ,,Sokol“ in ,,Pevsko društvo**. Društvo ,,Triglav“ oskrbuje cerkveno petje, a se bavi tudi z dramatiko. Razne igre prireja ,,Slovenski dramatični klub**, do-čim ima društvo ,,Amerikan-ska Slavija** namen, da s poukom dviga Slovane na višjo stopnjo omike, obenem pa tudi, da z raznimi prireditvami, kakor koncerti, igrami, predavanji itd. kaže duševno moč tudi Amerikancem. Velikega pomena je ,.Tiskovno društvo**, ki izdaja tednik ,, Amerikanski Slovenec**. Menda je v naselbini vedno tudi nekaj godcev, dasi niso združeni.
O politiki mi piše Mr. J. Plaznik: »Prav lahko bi politizirali, ko bi bili le združeni. Vsa slovenska politična moč je razkosana v štiri izmed sedem volilnih okrajev. Mr. Nema-nich je nas zastopal 8 let in Mr. M. Kralj 2 leti; od drugih kandidatov ni nihče prodrl. V občinskem zastopstvu smo imeli navadno po 2 Slovenca, a tudi tu nas je zadela ,,uso-da“, da imamo zdaj le enega, Mr. J. Težaka. Politiki se nas sicer zelo boje, le mi jim ne moremo do živega!«
La Salle: Filozof J. Plaznik mi je poslal obširno poročilo. Slovenci so se začeli naseljevati sem 1. 1887. Med prvimi so bili Mr. Pirc, J. Coljan in M. Komp. Večinoma so Dolenjci. Ko je prišel sem Mr. J. Šebat iz Radeč, so mu sledili Radeča-ni. Rojaki so zaposleni v raznih tovarnah; med njimi je 12 gostilničarjev in 3 trgovci. Mr. J. Klemenčič je redarski stražnik, Mr. S. Kramaršič javni notar.
Skupno je zdaj v mestu nad 200 družin in okrog 1200 rojakov. V duševnem oziru so.kak-kih 10 let dobro preskrbljeni. Pod vodstvom Rev. Šušteršiča so šli leta 1900 J. Oberstar, P.
Perušek in drugi prosit škofa v Peorijo za slovenskega duhovnika. Ta jim je poslal Rev. A. P. Podgorška, ki je opravljal službo božjo najprej v Kastellovi dvorani. Za lastno cerkev so kupili na vogalu Crosat in 6. ulice 3 lote. Načrte za cerkev in šolo obenem je naredi! rojak J. Stavdohar, čigar starši so se 1. 1856 naselili v Indiani. Dne 13. januarja 1903 so naredili pogodbo; delo je prevzela tvrdka Neufeld & Bocklins, Peru, 111., in sicer za 7936 dolarjev. Za stroške so zbirali na veselicah (pri rojaku M. Kompu) in pri drugih narodih.
Darovali so tujci: Chaley 50, Coogan 25, Duncan 50, Hegeler 100, Humer 50, Lac-kerkov 92, Lucev Bts. 25, Mathiessen 100, Paneck 25, Schlitz 75 in rojak M. Komp 64 dolarjev. Sedanji glavni oltar sta darovala F. in A. Černe, prvega pa je naredil Rev. Podgoršek sam. Društvo sv. Družine je kupilo veliki zvon (200 dol.), Irec J. Martin malega (100 dol.) itd.
Cerkev so posvetili svetemu Roku. Prva sv. maša seje brala dne 12. julija, posvečenje pa se je vršilo dne 13. septembra 1903. Cerkveni obred je imel škof J.L. Spalding iz Peorije. Slavnosti se je udeležilo 32 katoliških društev, med temi društvo sv. Jožefa, sv. Cirila in Metoda, sv. Frančiška in vitezi sv. Jurija iz Jolieta, sv. Janeza iz Winone in Rutlanda, sv. Družine in sv. Barbare iz La Salla, potem hrvaška, irska in nemška društva, tako da je pri paradi korakalo nad 3000 mož.
Slavnostni govor je imel Rev. Šušteršič. Ta dan in pozneje je bilo v prid cerkve več veselic. Dne 30. avgusta 1904 so došle iz St. Francis, Wise., tri šolske sestre. Sestri Pelagija in Ksaverija sta dne 5. septembra začeli s poukom. Novo župnišče je bilo dodelano 19. julija 1904 in je stalo 3060 dolarjev. Sedanji župnik Rev. A. Kastigar je nastopil dne 29. marca 1907.
V društvenem oziru je ta naselbina dobro preskrbljena. Društvo sv. Družine št. 5 KSKJ ima 140 članov, sv. Martin št. 75 okoli 70, sv. Ane št. 39, 139. Dalje je društvo sv. Barbare št. 3 JSKJ in sv. Barbare v Forest Cityju, Pa. K SNPJ spada največje društvo ,.Triglav” (150 članov) in ,,Sokol”. Samostojno je društvo ,.Edinost” in žensko društvo ,.Jutranja zarja”. ,,Socialistični klub” spada k SSPZ.
Petje goji ,,Diletantski klub”, ki ga je ustanovila s sodelovanjem gg. Kompa in Še- | bata Mrs. F. Lepich. Ker vse- 1 skozi razume godbo in je obenem izvrstna pevka, je imenovana gospa do danes duša tega društva. L. 1904 je Mr. J. Ivanuš ustanovil ,.Slovensko godbo”, ki seje pozneje razcepila
in šteje zdaj le 6 mož. Več slovenskih družin se je preselilo na farme.
Dobro uro proti jugu je Oglesby. S krajem Black Hollow, ki ima 7 družin, šteje ta naselbina 49 družin in okrog 350 Slovencev, ki so ali premo-gokopi, ali pa delajo v tovarnah. V cerkvenem oziru spadajo popolnoma, v društvenem deloma v La Salle. Imajo društva sv. Roka, ,,Mladi Slovenec”, in žensko ,,Lilija vrtnica”.
Blizu je več slovenskih naselbin. Poglavitnejše so: Otta-
Papež ponovno v Južni Ameriki
(Nadaljevanje s str. 7) sta je ostal v temi, tudi stolnica ob srečanju s papežem, vendar se je srečanje mirno nadaljevalo.
Vse to pa ni preprečilo, da ne bi sv. očeta pozdravilo nad dva milijona ljudi. Janez Pavel II. je im^l več govorov, ki so se vsebinsko dotikali istih problemov kot v Boliviji, saj Peru trpi na istih težavah. Posebej je povabil gverilce, naj prenehajo z nasiljem. Nasilje ne vodi do povoljnih rešitev, temveč rodi novo nasilje. Socialne razmere je možno zboljšati samo z dialogom.
Zaplet pred obiskom v Paragvaju
Nastala je resna nevarnost, da se bo papežev obisk v Latinski Ameriki skrajšal za tri dni. Težave je povzročil državni poglavar Paragvaja general Alfredo Stroessner. V dogovorjenem programu je bilo predvideno papeževo srečanje s predstavniki opozicije. General pa se je premislil in hotel preprečiti, da bi prišlo do tega srečanja. Izgovarjal se je, da ob tem srečanju ne more zagotoviti sv. očetu varnosti.
Papež na to omejitev ni pristal. Zgodilo se je prvič v 37 potovanjih izven Italije, da bi kakšna vlada spreminjala že sprejeti in odobreni program. Odločno so nastopili paragvajski škofje. General je končno popustil.
Papeško letalo je pristalo na letališču prestolnice v ponedeljek 16. maja popoldne. Na letališču je papeža sprejel in pozdravil državni poglavar Stroessner. Sv. oče je v svojem odgovoru poudaril pastoralni značaj obiska v deželi. Med drugim želi biti glasnik cerkvenega socialnega nauka, ki lahko ustvari prave pogoje za socialni napredek.
General Stroessner je na čelu države že od leta 1954. Njegova stranka Colorado je tako močna, da mu pri vsakih volitvah zagotovi zmago. Ob papeževem obisku se je zgodilo prvič, da so se škofje javno uprli generalovim načrtom.
Generalu ni bilo po volji papeževo srečanje s predstavniki političnega in sindikalnega življenja in zlasti še, ker so bili na srečanje povabljeni tudi predstavniki politične opozicije in celo Ljudske stranke, ki jo je vlada prepovedala. Do srečanja je prišlo v torek 17. maja.
S.Z. (Kal. glas, 19.5.1988)
wa (30 Slovencev), Utica, Ru,‘ land, Minonk, Siderpoin1' Berry, Grandville, Standard, Littenville, Cherry, kjer se J-pripetila 23. septembra 1^ velika nesreča. Pri tem jeizgu' j bilo življenje 18 Slovencev' Nekaj Slovencev je tudi v kra' jih Springvalley, Toluco, Roake in Marquette. Povs0 so premogovniki.
Mesto Peru šteje okrog ^ Slovencev, ki so popolno11* združeni z rojaki v mestu L*
Salle.
Lincoln: V ta kraj so se
venci naselili že 1. 1868; O prvimi je bil Peter Šprajcar'1 Črnomlja, ki je umrl dne 1 decembra 1911, od vseh sp0, štovan. Zdaj je tu nad 50 Sl0-vencev, ki imajo podp01,110 društvo SNPJ. Madison-Granite City: Pogorelc mi poroča, da soP šli sem prvi naseljenci, 111 katerimi sta bila J. Pezdir M. Flajnik, iz Vinice in ke, pred 10 leti (1902). DrU*1 je zdaj 5 (3 imajo hiše), P°s? meznikov 30. Večinoma dela), v tovarni, ali pa imajo trg0 ne in gostilne. V cerkev za jajo v Venice, kamor pr'*13' večkrat slovenski duhova11 otroci pa v javno šolo. V 1”, disonu je društvo SDPZ. ^ noma pa spadajo k društv0 KSKJ in JSKJ, ki, so jih ^ novili pred 10 leti.
Morris: Tu je do 50 Slovene^ ki so vsi zaposleni v papirn’ Rocksdale: Tukaj so tri
porna društva, namreč sv
haela št. 92 JSKJ s 30 čla11'
potem moško društvo sv.
kraljev št. 98 in žensko M- P močnice št. 119 KSKJ. je tu Slovencev in kakšn° razmere, nisem mogel izved Springfield: V glavnem ^esl države bivajo Slovenci let; prišli so večinoma iz N°v ga mesta in okolice. L. l^ ^ bilo tu 16 družin in 20 safl1^ zdaj jih je nekoliko več. ZaP ^ sleni so v premogovniku 1 tovarnah.
išk°'
V cerkev zahajajo v nelT1. v kamor pošiljajo tudi otm . šolo; spovedovat jih j°
prej Rev. J. Šušteršič.
Poleg društva sv. Baf ^ št. 74 in sv. Rozalije Št-KSKJ so še tri druga podp°
in dvoje pevskih društev-
/HoliA rM'iii tOffiK)
ZA SMEH
Učitelj sprašuje učenca-»Na mizo prilete štiri m Eno ubiješ. Koliko jih 05 na mizi?«
»Ena. Ubita.«
oglas1
MALI
FOR RENT
1 bedroom apt. Collin'^ area. Call 461-2596. ^ gfll

■ 'n ZP°
Hiše barvamo zunaj |P ^3||-tiaj. Tapeciramo. (We paper). Popravljamo ]n^0ice mo nove kuhinje in k°P if1 ter tudi druga zidarS mizarska dela.
Lastnik TONY KRISL*
Pokličite 423-4444	(^|