Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
6.
kos.
V LJUBLJANI, dne 19. januarja 1935.
Letnik
VI.
44. Uredba o ženitvi Častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov, kaplarjev in redovov (mornarjev) pri vojski, mornarici, obmejni četi in orožništvu.
45. Navodilo za plačevanje letne takse za bicikle.
46. Odredba o reflektomein steklu na vozilih.
VSEBINA:
47. Objava o sklicanju banskega sveta Dravske banovine.
48. Razglas navodila za prevoz blaga z motornimi vozili.
49. Razglas o gasilskih aparatih za avtobuse.
50. Razne objave iz »Službenih novinc.
Zakoni in kraljevske uredbe.
44.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji Ln narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki na predlog ministra za vojsko in mornarico in na osnovi členov 3., 78., 110., 159., 181. in 222. zakona o ustroju vojske in mornarice, člena 38. zakona o obmejni četi in člena 58. zakona o žandarmeriji (orožništvu) predpisujejo tole
uredbo
o ženitvi častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov, kaplarjev in redovov (mornarjev) pri vojski, mornarici, obmejni četi in orožništvu.*
PRVI ODDELEK. O ženitvi častnikov.
Člen 1.
Častnik se sine oženiti, ko dovrši leto dni službe v činu poročnika ({regatnega poročnika) in 26 let starosti.
Pri orožništvu se rezervni častniki, dokler so na pripravi, odnosno izpopolnjevanju, ne smejo oženiti.
Člen 2.
Dokler ne pridobi pravice do ženitve, se častnik ne more zavezati, da bo sklenil zakon z določeno osebo;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. januarja 1935, št. 4/1/1.
dokler se mu ženitev z izvoljeno osebo ne dovoli, ne sme opraviti ne čina zaroke ne izpraševanja.
Člen 3.
1. Častniku se sme dovoliti, da se poroči z izvoljeno osebo samo, če more ta po svoji časlitosti in nravnem vedenju, po izobrazbi in vzgoji ter po ostalih svojih lastnostih postati častnikova žena in če so njeni roditelji, odnosno — če nima roditeljev — njeni sorodniki (skrbniki), ki jo možč, na glasu vrlih in častnih ljudi.
2. Če je častnikova izvoljenka v zasebni službi, mora službo takoj zapustiti, ko se poroči.
» Če je izvoljenka v državni ali samoupravni službi ali če opravlja kak samostalen in ugleden poklic in ima fakultetno izobrazbo, sme ostati tudi še po poroki v dotedanji službi, odnosno nadaljevati opravljanje dotičnega poklica. To velja tudi za izvoljenke, ki imajo kakšno strokovno šolo z veljavo popolne srednje šole in je njihov poklic vzgojen ali človekoljuben.
Člen 4.
Častniku se ne dovoli ženitev:
1. če je v času, ko se javi za dovolitev ženitve, v predhodni ali redni preiskavi, če vobče teče zoper r.jega sodni postopek ali je bil sodno kaznovan, pa kazni še ni prestal;
2. če je imel poslednji dive leti nepriporočljivo oceno;
3. če je zadolžen ali ima prepoved na plači in vobče, če njegovo gmotno stanje ni urejeno. (Dolg Oficirski zadrugi za obleko in opremo ni zadržek, če ne odplačuje več ko 500 dinarjev na mesec); in
4. če je tudi kak drug opravičen razlog zdravstvenega ali nravnega značaja in temu pod., iz katerega mu po izprevidnosti pristojnih starešin ženitve bodisi vobče bodisi samo z izvoljeno osebo ne bi bilo dovoliti.
Člen 5.
Če se želi častnik, ki ima pravico do ženitve, oženiti z izvoljeno osebo, mora predhodno zaprositi za dovolitev.
V ta namen se obrne do svojega nadrejenega starešine s pismeno prošnjo, v kateri:
1. razloži naslednje podatke o izvoljeni osebi in njenih roditeljih, in sicer:
— rodbinsko in rojstno ime izvoljenke; njena leta starosti; kraj, kjer živi; če ima kakšen poklic: ali je v državni ali samoupravni službi in na kakšni dolžnosti, odnosno kakšen sainostalni posel opravlja ali naposled, v kakšnem zasebnem podjetju je zaposlena in pri kakšnem delu; njeno šolsko izobrazbo.
— rodbinsko in rojstno ime njenih roditeljev in -sorodnikov, odnosno skrbnikov, čd jo ti može; njih poklic in kraj, kj;r žive;
2. izjavi, da nima nikakili dolgov niti kakršnihkoli gmotnih obveznosti proti komurkoli. (Za dolg Oficirski zadrugi za obleko in opremo velja, kar je rečeno v členu 4., pod 3.);
3. izjavi po predhodnem sporazumu s svojo izvoljenko, da zapustila po poroki službo (posel), če je ta služba (posel) takšnega značaja, da je po določbi pod 2. člena 3. te uredbe ne sme nadaljevati;
4. navede, v čem je zavarovanje, če je zavezan za gmotno zavarovanje po členu 8. te uredbe, in izjavi, da položi potrebne dokazne listine o tem neposredno pri blagajni komande, kjer dobiva prejemke.
Ce je bila izvoljenka prej z drugim poročena, pa je razvedena ali je bil zakon razveljavljen, se priloži prošnji pravnomočna sodba pristojnega sodišča, iz katere se mora dati posneti vzrok razvezi zakona.
Če je bil prosilec prej poročen, izjavi, zakaj je prestal prejšnji zakon, in priloži uradno listino o tem. Če je prejšnji zakon bil razvezan, priloži prošnji pravnomočno sodbo pristojnega sodišča o razvezi zakona; v tem primeru mora, ko poda izjavo po točki 2. tega člena, izjaviti, ali ima kaj gmotnih obveznosti in kakšne proti ženi in otrokom iz prejšnjega zakona.
Člen 6.
Nadrejeni starešine predlože prošnjo za dovolitev ženitve v rešitev po pristojni poti in raziože pri tem svoje mnenje, ali je glede na vse pogoje te uredbe in ostale okolnosti ženitev dovoliti.
Pri tem:
1. raziože starešine do polkovnega komandanta obvezno svoje mnenje glede bodočega moža, glede bodoče žene pa le toliko, kolikor so jim razmere znane;
2. mora polkovni komandant, odnosno starešina enakega položaja razložiti svoje točno mnenje glede obeh zakoncev. Če mu za to razmere niso samemu znane, mora predhodno vse potrebno dozvedeti s tem, da zbere in preizkusi dotične podatke.
Tako postopa tudi višji starešina, do katerega, kot prvega predpostavljenega starešine, se obrne Častnik s prošnjo, naj se mu dovoli ženitev.
Ce ne žive prosilčeva izvoljenka ali njeni roditelji v istem kraju ali okolici, marveč v drugem, ki pa nima garnizije, se obrne starešina po predhodnih odstavkih za potrebne podatke in mnenje do komandanta dotičnega kraja, ki mora poslati bodisi na osnovi lastnega (>ozna-vanja razmer ali po predhodni ugotovitvi zahtevane podatke s svojim mnenjem vred.
Ce pa žive prosilčeva izvoljenka ali njeni roditelji » kraju, kjer ni garnizije, odda potem, ko jih predhodno dozve, podatke z mnenjem vred komandant vojaškega okrožju, na čigar ozemlju ta kraj leži.
Naposled, če živi oseba, s katero se želi častnik poročiti, v inozemstvu, se predloži prošnja brez mnenja, kolikor se slednje tiče bodoče žene in njenih roditeljev, in zbere potrebne podatke o njih ministrstvo za vojsko in mornarico po našem predstavništvu v dotični državi.
3. Naslednji nadrejeni starešine pošljejo prošnjo z mnenjem vred, pridobljenim na osnovi lastnih ugotovitev, kolikor so jim razmere znane, ali pa z mnenjem na osnovi podatkov o stvari, če jim druge okolnosti ni»o znane.
4. Podatke v smislu spredaj razloženega je zbirati in preizkušati, če je to zaradi lastnega nepoznavanja razmer potrebno, na način, ki ga ima dotični starešina za najprimernejšega, vsekdar pa s potrebno obzirnostjo m rahločutnostjo.
Dopisovanje, kolikor je ob taki priliki neobhodno, je treba voditi kot osebno poverljivo; podatki pa, ki se tako pribavijo, se ne smejo nikomur priobčiti. Samo minister za vojsko in mornarico sme — če spozna to za potrebno in na način, ki ga ima za ustreznega — sporočiti (odnosno odrediti, naj se sporoče) prosilcu neke podatke, zbog katerih se mu ženitev z dotično osebo ne dovoljuje.
Člen 7.
Prošnje za dovolitev ženitve se pošiljajo glede vseh častnikov v rešitev ministru za vojsko in mornarico.
Člen 8.
1. Za oženitev častnikov, ki so v činu poročnika (fre-gatnega poročnik..) ali kapetana II. razreda (poročnika bojne ladje II. razreda), je obvezno posebno gmotno zavarovanje, ki sestoji:
a) ali iz gotovine, naložene na knjižico pri državnih ali po državi zajamčenih denarnih zavodih kakor tudi pri drugih varnih zavodih, za katere izda odobritev minister za vojsko in mornarico, in to z zneskom:
za poročnika (fregatnega poročnika) najmanj r',"< 80.000-—,
za kapetana II. razreda (poročnika bojne ladje II. razreda) najmanj Din 50.000*—;
b) ali iz nepremične imovine, ki donaša vsaj toliko čistega dohodka na mesec (po odbitku vseh davkov in davščin), kolikor donašajo denarne vsote, navedene pod a), naložene pri Državni hipotekarni banki;
c) ali iz državnih ali po državi zajamčenih vrednostnih papirjev, katerih dohodek je vsaj enak dohodku, ki ga donaša pod a) navedeno zavarovanje v gotovini, naloženi pri Državni hipotekarni banki;
č) ali pa, naposled, deloma iz gotovine, odnosno vrednostnih papirjev, deloma pa iz nepremične imovi-ne, tako da znaša skupni dohodek od imovine vseh vrst vsaj toliko, kolikor bi dalo dohodka ustrezno zavarovanje v gotovini, naloženi pri Državni hipotekarni banki po točki a).
2. Zavarovanje po točki 1. se lahko zniža na polovico določenih vrednosti, če je roditelj bodoče žene (odnosno njen sorodnik ali skrbnik, ki mu je njena možitev na skrbi) častnik ali državni (samoupravni) uradnik s pravico do pokojnine ali upokojenec, pa se zaveže, redno podpirati zakonsko dvojico, dokler traja obveznost zavarovanja, gmotno z vsoto, ki znaša za poročnika (fregatnega poročnika) najmanj Din 300-— na mesec, za kapetana II. razreda (poročnika bojne ladio II. razreda) pa najmanj Din 200*— na mesec.
3. Za dokaz o gmotnem zavarovanju po točkah 1. in
2.	tega člena je treba položiti pri blagajni, pri kateri dobiva bodoči mož svoje prejemke, in sicer:
a) če je zavarovanje v gotovini — vložno knjižico, ki se lahko glasi na ime obeh zakoncev ali pa po njihovem vzajemnem dogovoru na ime samo enega izmed njiju, in na kateri mora biti označena utesnitev, da lastnik brez odobritve pristojnega vojaškega oblastva ne more dvigniti glavnice, tudi ne deloma, in tudi ne knjižice prenesti na drugega ali se nanjo zadolžiti, dokler traja obveznost zavarovanja;
b) če je zavarovanje v nepremični imovini — tapijo ali izpisek iz zemljiških knjig (ki se tudi lahko glasi ali na ime obeh zakoncev ali pa samo na ime enega izmed njiju). K temu je treba še potrdila pristojnega oblastva o vrednosti imovine in potrdilo o velikosti rente ter lastnikove izjave, da se posestvo ne odsvoji niti obremeni, tako tudi ne dohodek od njega, dokler traja obveznost zavarovanja;
c) če je zavarovanje v vrednostnih papirjih, — se za dokaz polože papirji sami proti utesnitvi kakor pod a);
č) naposled, če sestoji zavarovanje po točki 2. tega člena deloma iz gotovine (vrednostnih papirjev, odnosno posestva) deloma pa v redni mesečni podpori, — se kot dokazna listina o obveznosti roditelja (sorodnika, skrbnika), zagotoviti zakoncema stalno mesečno podporo z vsoto, ki je določena v navedeni točki tega člena, za ves čas, dokler zavarovanje traja, položi potrdilo pristojnega oblastva o prepovedi, postavljeni na njih plačo, odnosno pokojnino v korist novoporočencev. Ob zavezi, odnosno prepovedi se mora tudi določiti, ali se raztezata tudi na rodbinsko pokojnino žene tistega, ki se zavezuje, če bi umrl, dokler traja obveznost zavarovanja.
4. Te dokazne listine, omenjene v točki 3. od a) do č), se izroče neposredno pri blagajni dotične komande, bodisi po bodočih zakoncih samih, odnosno njihovih roditeljih, bodisi s posebno njihovo pismeno vlogo glede na podano prošnjo za dovolitev ženitve in istočasno s to prošnjo.
Starešina dotične komande izda potrdilo o prejemu položenih listin in razloži, ko predloži prošnjo za dovolitev ženitve, na kakšen način se je doseglo zavarovanje in ali so listine o tem pravilno položene.
5. Gmotno zavarovanje, določeno v točkah 1. in 2. tega člena, ni potrebno, če ima bodoča žena službo (poklic), v kateri sme po členu 3., pod 2., ostati in po poroki tudi ostane, a ta služba (poklic) donaša na mesec najmanj dvakrat toliko, kolikor znaša dohodek od gotovine, naložene po točki 1. tega člena, pod a).
To se dokaže s potrdilom pristojnega oblastva, pri katerem prejema izvoljena oseba plačo, odnosno s potrdilom pristojnega davčnega oblastva, če ima svoboden poklic; to potrdilo se položi namesto vložne knjižice, vrednostnih papirjev, odnosno dokazne listine o lastnini posestva.
6. Častniki, ki vstopijo v vojsko, odnosno v mornarico s činom poročnika, odnosno kapetana II. razreda, morajo imeti, če ne prihajajo iz državne ali samoupravne službe z najmanj štirimi leti, priznanimi za pokoijnino, a se oženijo kot poročniki ali kapetani II. razreda, za 50% večje gmotno zavarovanje, ko je določeno v točkah
1.	in 2. tega člena.
7. Dokazne listine o gmotnem zavarovanju, položene v smislu točke 3. tega člena pri blagajni komande, kjer
prejema dotični častnik plačo, ostanejo tam ves čas, dokler traja obveznost zavarovanja.
Na pismeno zahtevo se dajo vložna knjižica, odnosno položeni papirji lastniku na razpolago, da pobere rento ob rokih, ko se ta pobira, in se nato zopet vrnejo .blagajniku v hrambo.
8. Ob izredni in nujni potrebi, kakršna je huda in dolgotrajna bolezen, operacija, smrt v rodbini zakoncev in temu pod., se sme dvigniti na zahtevo zakonca, na čigar ime se vložna knjižica glasi, po izprevidnosti in z odobritvijo pristojnega starešina v činu polkovnega komandanta ali više, enkrat ali večkrat tudi del naložene glavnice, vendar največ 30% njenega najmanjšega zneska.
To velja tudi glede odsvojitve (zadolžitve) ustreznega dela posestva, odnosno vrednostnih papirjev, ki služijo gmotnemu zavarovanju.
9. Ko zadobi častnik ob napredovanju pravico do plače kapetana II. razreda (poročnika bojne ladje II. razreda), sme zmanjšati dotedanjo glavnico na znesek, določen za častnike v činu kapetana II. razreda (poročnika bojne ladje II. razreda). Enako se sme znižati tudi zavarovanje na posestvu, odnosno v vrednostnih papirjih.
To dovoljuje starešina, omenjen v točki 8. tega člena.
10. Z napredovanjem in pridobitvijo pravice do plače kapetana I. razreda (poročnika bojne ladje I. razreda) prestane obveznost gmotnega zavarovanja po tem členu uredbe v kakršnikoli obliki in razpolagata zakonca lahko s svojim denarjem in posestvom svobodno; zato se jim vrnejo vložna knjižica, papirji in ostale listine, odnosno se izda tudi potrdilo starešine po točki 4. tega člena, da prepoved prostega razpolaganja Z dotično imovino prestaja veljati.
11. Ce oženjeni častnik, ki je zavezan za gmotno zavarovanje, zaostane v napredovanju ali če izgubi pravico do nadaljnjega napredovanja, mu prestane navedena obveznost, kadar pridobi pravico in začne prejemati tretji periodični povišek plače za čin poročnika, odnosno kapetana II. razreda.
12. Obveznost zavarovanja prestane, če dotični oficir iz vojske in mornarice izstopi, bodisi da poda ostavko, se upokoji, izgubi čin ali pa umre. Z zavarovanjem jo tedaj ravnati po predpisu iz točke 10. tega člena.
13. Ce se primeri, da umre žena, dokler velja obveznost zavarovanja, a zapusti otroke, ostane prepoved svobodnega razpolaganja z naloženim denarjem, odnosno z jamčečo imovino v veljavi, dokler se določeni rok ne izteče.
Ce se zakon razveže in imata zakonca otroke in tudi sicer obravnava spore glede.tega, kako je ravnati z zavarovanjem. pristojno civilno sodišče. To velja tudi za vse druge nastale spore, ki se nanašajo na zavarovanje.
Člen 9.
Častnik, ki se poroči brez predhodne dovolitve ženitve, se obtoži zato, da se postavi pod vojaško-disciplin-sko sodišče, častnik pa, ki navede, ko prosi za dovolitev ženitve, netočne ali neresnične podatke ali se kakorkoli pregreši zoper določbe te uredbe, se pokliče na odgovor, da se nadalje postopa zoper njega po značaju in teži kaznivega dejanja.
DRUGI ODDELEK.
O ženitvi vojaških uradnikov.
Clen 10.
Določbe iz člena 3., pod 1., in člena 4. te uredbe veljajo tudi glede ženitve vojaških uradnikov.
Clen U.
O dovolitvi ženitve vojaških uradnikov odloča:
a) komandant armijske oblasti in starešina istega čina — glede vojaških uradnikov, ki so v začasnem ali stalnem sestavu njima podrejenih komand, edinic in ustanov; in
b) minister za vojsko in mornarico — glede vseh vojaških uradnikov, ki so v začasnem ali stalnem sestavu komand, edinic ali ustanov, podrejenih neposredno ministrstvu za vojsko in mornarico.
Clen 12.
če se vojaški uradnik želi poročiti z določeno osebo, se obrne s pismeno prošnjo do svojega prvega nadrejenega starešine za dovolitev, pri čemer navede:
a) glede izvoljene osebe: rodbinsko in rojstno ime, leta starosti, kraj, kjer živi, in morebitni poklic (pri slednjem: če je v državni ali samoupravni službi, v kakšni službi je, če pa ima samostalen posel ali je zaposlena v zasebnem podjetju, pri kakšnem poslu je zaposlena) in njeno šolsko izobrazbo;
glede njenih roditeljev: rodbinsko in rojstno ime, poklic in kraj, kjer žive. Enako »a sorodnike (skrbnike), ki jo može, če nima roditeljev;
b) da (prosilec) nima nikakih dolgov niti kakršnihkoli gmotnih obveznosti proti komurkoli in da je njegovo življenje v zakonu gmotno zadosti zavarovano. (Glede dolga Oficirski zadrugi za obleko velja, kar je rečeno v členu 4., pod 3., te uredbe.)
Ce je prosilčeva izvoljenka prej že bila poročena, se priloži prošnji dokazna listina po členu 5., pod 5., te uredbe.
Ce je bil prosilec prej že poročen, se je ravnati po predpisu člena 5., pod 6., te Uredbe.
Clen 13.
Postopek, določen s čler.om 6. te uredbe, velja tudi pri ženitvi vojaških uradnikov.
• ,	, Clen 14.
Določbe člena 9. te uredbe veljajo tudi za vojaške uradnike.
Clen 15.
Uradniški pripravniki, ki so kandidati za častnike ali vojaške uradnike strok, se ne smejo sprejemati, če so oženjeni, niti se med pripravo ne smejo oženiti.
TRETJI ODDELEK.
0 ženitvi podčastnikov, kaplarjev in redovov (mornarjev).
I.	Pri vojski in mornarici.
Clen 16.	,
1.	Naredniki vodniki in višji godbeniki se smejo oženiti, naredniki in nižji godbeniki I. razreda pa šele
po dovršitvi treh let, prebitih v tem činu — razredu, in 27 let starosti.
Pri mornarici sme biti oženjenih:
največ 50% narednikov vodnikov III. razreda; in
največ 20% narednikov, ki so pridobili pravico do ženitve po prvem odstavku tega člena.
2. Dokler se ne pridobi pravica do ženitve, se podčastnik ne sme zaročiti.
3. Gojenci vojaških šol se neglede na čin ne smejo oženiti.
4. Kaplarji in redovi (mornarji) stalnega kadra se ne smejo oženiti.
Clen 17.
Podčastniku se ne dovoli ženitev:
1. če ima v poslednjih dveh letih nepriporočljive ocene;
2. če je v času, ko se javi za dovolitev ženitve, v preiskavi ali teče zoper njega sodni postopek ali je bil kaznovan, pa kazni še ni prestal;
3. če je vobče slabega vedenja, nagnjen k napakam, zadolžen ali če obstoje tudi drugi opravičeni razlogi, da se mu ženitev ne dovoli;
4. če izvoljena oseba ali njeni roditelji, odnosno — če nima roditeljev — njeni sorodniki (skrbniki), ki jo može, niso dobrega nravnega vedenja.
Člen 18.
O dovolitvi ženitve podčastnikom odloča:
a) komandant armijske oblasti, odnosno starešina enakega položaja glede narednikov vodnikov in višjih, godbenikov iz njima podrejenih edinic in ustanov, glede narednikov vodnikov in višjih godbenikov iz edinic in ustanov neposredno pod ministrstvom pa minister za vojsko in mornarico;
b) glede narednikov in nižjih godbenikov I. razreda komandant dotične divizijske oblasti, odnosno starešina, enakega ali višjega položaja;
c) pri mornarici glede vseh podčastnikov in godbenikov komandant mornarice.
Clen 19.
Podčastnik ali godbenik, ki ee želi po izpolnitvi pogojev iz te uredbe poročiti z izvoljeno osebo, se obrne do svojega prvega nadrejenega starešine in prosi za dovolitev ženitve v obliki zaslišbe, pri čemer navede rodbinsko in rojstno ime izvoljene osebe in njenih roditeljev (sorodnikov, skrbnikov, ki jo možš), njihov poklic in kraj, kjer žive. Prošnji priloži potrdilo pristojnega civilnega oblastva o nravnem vedenju svoje izvoljenke in njenih roditeljev.
Nadrejeni starešine predlože zapisnik o zaslišbi starešini, ki je po členu 18. te uredbe pristojen, odločiti o dovolitvi ženitve; pri predložitvi razlože tudi svoje mnenje tako glede dotičnega podčastnika (upoštevaje določbe členov 16. in 17. te uredbe) kakor tudi glede njegove izvoljenke in njenih roditeljev, a vse to po lastnem poznavanju razmer. Ce je mnenje odklonilno, mora biti obrazloženo.
Cler. 20.
Podčastnik ali godbenik, ki se poroči brez predhodu ne dovolitve po pristojnem starešini ali ki navede, ko se javi za dovolitev ženitve, netočne ali neresnične po-
datke, bodisi o sebi bodisi o izvoljeni osebi ali njenih roditeljih (sorodnikih, skrbnikih), pa se mu na osnovi takih netočnih podatkov ženitev dovoli, se najstrože disciplinski kaznuje. Razen tega se takemu podčastniku in godbeniku zaradi nedostatka discipline ne dovoli ostanek na ponovnem roku, odnosno se odstrani iz vojske in mornarice z upokojitvijo.
II. V obmejni četi.
' Clen 21.
GraniČarski podčastniki, kaplarji in redovi-graničar-ji se smejo oženiti po šestih letih, ki so jih preslužili pri obmejni četi, toda z utesnitvijo, da skupno število oženjenih graničarskih podčastnikov, kaplarjev in redove v-graničar jev ne sme presezati 50% formacijskega stanja vseh graničarjev.
GraniČarski pripravniki se ne smejo oženiti.
Clen 22.
Za podčastnike, kaplarje in redove iz stalnega kadra, ki so začasno na službi pri obmejni četi, veljajo določbe o ženitvi podčastnikov, kaplarjev in redovov, odnosno mornarjev pri vojski in mornarici.
Podčastnikom, ki so bili prevedeni v obmejno četo iz kadra, se všteva čas, prebit pri kadru v podčastniškem činu za pridobitev pravice do ženitve kot čas, prebit pri obmejni četi.
Clen 23.
Ženitev se ne dovoli graničarskim podčastnikom, kaplarjem in redovom-graničarjem v primerih, označenih v členu 17. te uredbe.
Clen 24.
0 dovolitvi ženitve graničarskim podčastnikom, kaplarjem in redovom-graničarjem odloča komandant obmejne čete.
Clen 25.
Postopek, določen s členom 19. te uredbe, velja tudi pri ženitvi graničarskih podčastnikov, kaplarjev in redo-vov-graničarjev.
Clen 26.
GraniČarski podčastnik, kaplar ali redov-graničar, ki se oženi brez pristojne dovolitve, se odpusti iz službe po členu 31. zakona o obmejni četi.
GraniČarski podčastnik, kaplar ali redov-grar.ičar, ki da, ko se javi za dovolitev ženitve, netočne ali neresnične podatke bodisi o sebi bodisi o izvoljeni osebi ali njenih roditeljih (sorodnikih, skrbnikih), se najstrože disciplinski kaznuje; razen tega se mu ne odobri ostanek na naslednjem roku, odnosno se upokoji ali pa odpusti iz službe.
Clen 27.
Oženjeni graničarski podčastniki, kaplarji in redovi-graničarji ne smejo imeti svojih rodbin v obmejnem pasu brez predhodne dovolitve komandanta obmejne čete.
III. Pri orožništvu.
Člen 28.
Orožniški podčastniki, kaplarji in stalni orožniki se smejo oženiti po dovršitvi osmih let službe pri orožni-
štvu, toda s to utesnitvijo, da sme od skupnega formacijskega stanja podčastnikov, kaplarjev in orožnikov biti oženjenih največ 30%.
Orožniki pripravniki se ne smejo sprejemati, če so oženjeni, niti se ne smejo kot takšni oženiti.
Člen 29.
Za podčastnike, kaplarje in redove iz stalnega kadra, ki so začasno na službi pri orožništvu, veljajo določbe te uredbe o ženitvi podčastnikov, kaplarjev in redovov (mornarjev) pri vojski in mornarici.
Clen 30.
Ženitev se ne dovoli orožniškim podčastnikom, kaplarjem in orožnikom v primerih, označenih v členu 17. te uredbe.
Člen 31.
O dovolitvi ženitve orožniškim podčastnikom, kaplarjem in stalnim orožnikom odloča komandant žandar-merije.
Clen 32.
Postopek, določen v členu 10. te uredbe, velja tudi pri ženitvi orožniških podčastnikov, kaplarjev in orožnikov.
Clen 33.
Orožniški podčastnik, kaplar ali stalni orožnik, ki se oženi brez pristojne dovolitve, se odpusti iz službe po členu 42. zakona o žandarmeriji (orožništvu).
Orožniški podčastnik, kaplar ali stalni orožnik, ki da, ko se javi za dovolitev ženitve, netočne ali neresnične podatke bodisi o sebi bodisi o izvoljeni osebi ali njenih roditeljih (odnosno sorodnikih ali skrbnikih), se najstrože disciplinski kaznuje; razen tega pa se mu ne odobri nadaljnji ostanek pri orožništvu, odnosno se upokoji ali odpusti iz službe.
ČETRTI ODDELEK.
Občne določbe.	,
Člen 34.
Člen 9. zakona o zatiranju spolnih bolezni velja povsem tudi pri ženitvi vojaških oseb; potrdilo o zdravstvenem stanju v smislu tega zakona se izroči neposredno verskemu predstavniku, ki poroča, odnosno predstavniku civilnega oblastva, pri katerem se zakon sklepa.
Člen 35.
Kolikor‘velja po tej uredbi utesnitev glede števila (odstotkov) za dovolitev ženitve, dovoljujejo ženitev pristojni starešine v mejah tega števila po vrsti, po kateri so bile prošnje vložene, izvzemši vdovce z otroki, ki se jim mora ženitev pred vsemi drugimi dovoliti. Ta pravica prvenstva velja tudi za narednike vodnike pri orožništvu.
Clen 36.
Starešine iz členov 7., 11., 18., 24. in 31. te uredbe izdajajo svoje odločbe o prošnjah za dovolitev ženitve, po oceni vseh podatkov, na osnovi svoje diskrecionarne pravice in zoper te odločbe ni pravnega sredstva.
Clen 37.
Rezervni častniki, ki se aktivirajo v činu poročnika ali kapetana II. razreda in so oženjeni, morajo predložiti dokaze o tem, da ni zadržkov za njihovo aktiviranje glede na člen 3., kakor tudi, da imajo gmotno zavarovanje, ki ga zahteva člen 8. te uredbe. Te dokaze predlože pristojnemu komandantu vojaškega okrožja, ki njihove prošnje predloži in se pri tem povsem ravna po členu 6. te uredbe.
To velja tudi za prejšnje aktivne častnike, ki se reaktivirajo, a so se oženili, ko niso bili v aktivni vojaški službi, kakor tudi za tiste častnike strok, ki se sprejemajo v vojsko, odnosno k mornarici iz civilnega prebivalstva na osnovi člena 82. zakona o ustroju vojske in mornarice.
Določbe tega člena veljajo tudi pri aktiviranju, re-aktiviranju, odnosno postavljanju vojaških uradnikov, ki so se oženili v civilnem stanu, kolikor so v zvezi z uporabo člena 3. te uredbe.
Clen 38.
Če se vojaška oseba, kateri se je s pristojno odločbo v smislu te uredbe dovolila ženitev, ne oženi v 6 mesecih od dne, ko se ji je odločba priobčila, izgubi odločba o dovolitvi svojo veljavnost. Dotična oseba mora predpisani postopek za dovolitev obnoviti, če vztraja pri tem, da se oženi.
Ta rok 6 mesecev pa se z odločbo pristojnega starešine, ki je izdal odločbo, lahko podaljša na leto dni, če je za to kaj opravičenih razlogov (žalost v rodbini, huda bolezen katerega izmed zakoncev in temu pod.).
Clen 39.
Verski predstavniki in predstavniki civilnega oblastva, ki brez pristojne dovolitve vojaških oblastev po tej uredbi opravijo izpraševanje ali poroko osebe, ki se po določbah te uredbe brez take dovolitve ne sme oženiti, se obtožijo zaradi takega postopka njihovim pristojnim oblastvom.
Clen 40.
,jt< ■	* <r >
Minister za vojsko in mornarico uravnava po potrebi Izvrševanje je uredbe z naredbami ali pojasnili.
PETI ODDELEK.
Prehodne določbe.
Clen 41.
Za vse tiste vojaške osebe, ki se jim je dovolila ženitev, a se niso poročile ali pa ki so samo predložile prošnje za ženitev do dne razglasitve te uredbe, veljajo določbe dosedanje uredbe o ženitvi častnikov, podčastnikov, mornariških vodij, mornarjev I. razreda, kaplarjev, mornarjev II. razreda in redovov, vojaških uradnikov in civilnih uradnikov na. službi pri vojski in mornarici, odnosno uredba o ženitvi orožniških častnikov, podčastni kov, kaplarjev in orožnikov.
Clen 42.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; tedaj prestaneta veljati uredba o ženitvi častnikov, podčastnikov, mornariških vodij, mornarjev I. razreda, kaplarjev, mornarjev II. razreda in
redovov, vojaških uradnikov in civilnih uradnikov na službi pri vojski in mornarici, D. br. 50.866 z dne 19. novembra 1923, in uredba o ženitvi orožniških častnikov, podčastnikov, kaplarjev in orožnikov, št. 3.025 z dr.e
8.	februarja 1931.
Minister za vojsko in mornarico naj izvrjji ta ukaz.
V Beogradu, dne 31. decembra 1934; D. br. 27.124.
Minister za vojsko	Pavle s. r.
in mornarico,	dr.	Stankovič s. r.
častni adjutant Nj. Vel.	dr.	Perovič s. r,
kralja, armijski general Pet. R. Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
45.
Navodilo
za plačevanje letne takse za bicikle.*
V tar. post. 100, pripombi 3., sedmem odstavku, zakona o taksah je odrejeno takole:
»Prijavna taksa se plačuje v kolkih in se lepi na prijavo samo, letna taksa pa se plačuje v gotovini in se polaga pri pristojni davčni upravi.<
Kar zadeva plačevanje letne takse za bicikle iz točke
2.,	Črke f), tar. post. 100 v znesku po 20 dinarjev, povzroča ta zakonski predpis v praksi davčnim upravam vobče, zlasti pa tistim, pri katerih znaša letno število biciklov na tisoče, pri nekaterih celo tudi črez 10 000, ogromno delo. Davčne uprave morajo namreč likvidirati letno takso za vsak poedini bicikel v posebni likvidacijski knjigi in vknjiževati plačilo v taksnem dnevniku.
Toda tudi poslovanje upravnih oblastev prve stopnje je s tem predpisom oteženo, ker morajo nakazov- li stranke zaradi omenjene letne takse na davčne uprave in smejo šele po izkazanem plačilu te letne takse izbočiti strankam prometno knjižico z dotično odobritvi:o.
Za stranke same pa obstoje še posebne težave in stroški tedaj, če je davčna uprava daleč od upravnega oblastva prve stopnje ali celo zunaj sedeža upravnega oblastva prve stopnje.
Zato daje ministrstvo za finance, oddelek za davke, sporazumno z ministrstvom za notranje posle, oddelkom za javno varnost, II br. 54.384 z dne 18: decembra 1931. s pozivom na člen 43., poslednji odstavek, zakona o taksah o tej stvari naslednje navodilo:
Izza dne 1. januarja 1935 je pobirati letno takso *a bicikle po 20 dinarjev iz tar. post. 100, točke 2., črke f), zakona o taksah v kolkih poleg prijavne takse po 5 dinarjev iz tar. post. 100, točke 1., črke č), zakona o tak-sdi, in to na prijavi, ko se ta vlaga.
V prometni knjižici je treba zapisati pol<?g registrske številke, da je taksa 20 dinarjev za odobritev plačana v kolkih na prijavi.
Upravna oblastva prve stopnje pošiljajo tudi o tej letni taksi davčnim upravam radi statistike samč mesečno poročilo po že izdanih predpisih (»Službene novi-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	decembra 1934, št. 300/LXXIX/731.
ne« z dne 28. novembra 1933, št. 273/LXXX, in z dne
29.	decembra 1933, št. 300/LXXXVIl, odnosno »Finan-sijski zbornik«, str. 686/1933).*
Obrazci za te prometne knjižice se prodajajo pri davčnih upravah in pri sreskih načelstvih.
Razvidnost in morebitni kazenski postopek glede letne takse za bicikle je samo privesek k razvidnosti in morebitnemu kazenskemu postopku, ki se vodita že po sedanjih predpisih pri upravnih oblastvih prve stopnje glede prijavne takse po 5 dinarjev (§ 2. zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 18. februarja 1934, »Službene novine« z dne 20. februarja 1934, št. 41/X, odnosno »Finansijski zbornik«, str. 49/1934).** Posebej se še pripominja, da velja to navodilo samo za letno takso po 20 dinarjev za bicikle,. ne pa tudi za druga vozila, ki so navedena v tar. post. 100 zakona o taksah.
Iz ministrstva za finance, oddelka za davke, v Beogradu, dne 17. decembra 1934; št. 102.437/34.
46.
Reflektorno steklo na vozilih.
Ministrstvo za gradbe je izdalo naslednjo
odredbo:	*
Rok za opremo vozil z reflektornim steklom, določen pod M. G. Br. 31.086/32 z dne 27. oktobra 1932 (»Službeni list« št. 772/98 iz 1. 1932.), se podaljšuje do konca 1. 1936.
Iz ministrstva za gradbe v Beogradu z dne 5. januarja 1933, br. 33.757/34 — kralj, banska uprava Dravske banovine V-No. 734/1-1935.
Banove uredbe.
47.
I. No. 859/38.
Objava.
Banski svet Dravske banovine se sestane na svoje šesto redno zasedanje dne 4. februarja 1935 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani.
Predmet zasedanja bo:
1. obravnava predloga banovinskega proračuna za leto 1935./1936. s pripadajočim pravilnikom in uredbami v smislu čl. 11. cit. pravilnika;
2. sklepanje o uredbi za izvrševanje določb §§ 3., 8.,
II., 17., 22., 24., 37., 39., 75., 84., 89., 92., 96. in 108. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931, »Službene novine« od 6. decembra 1931, broj 285 a XCIV (»Službeni list« št. 84/7 in št. 202/16 iz 1. 1932.), na temelju § 113. navedenega zakona in § 76. finančnega zakona za leto 1934./1935.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. januarja 1935.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
* »Službeni list« št. 629/99 iz 1. 1933.
** »Službeni list« št. 149/17 iz 1. 1934.
48.
VIII. No. 3836/9.
Razglas.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je z razpisom z dne 3. novembra 1934, II. br. 38.395/u, radi pravilnega izvrševanja uredbe o izdajanju dovolitev za prevoz blaga z motornimi vozili z dne 10. maja 1934, »Službene novine« štev. 112/XXlX/290, »Službeni list« štev. 363/46, na osnovi § 460. obrtnega zakona izdalo naslednje
navodilo:
»1. V pogledu postopka pri izdajanju dovolil za ne redni prevoz blaga z motornimi vozili se je ravnati po navodilu z dne 15. decembra 1933, II. br. 45.182/u.
2. Vsa pooblastila, izdana po zakonskih predpisih do uveljavljenja uredbe z dne 10. maja 1934, II. br. 16.377/u, za ne redni prevoz blaga preko mej občinskega okoliša, ostanejo v veljavi. Upravna oblastva smejo odrediti, da se taka pooblastila predlože na vidiranje in da se opremijo s pripombo, da veljajo kot dovolilo po uredbi z dne 10. maja 1934, II. br. 16.377/u.
Imetniki takih pooblastil pa morajo svoje delo prilagoditi odredbam omenjene uredbe, t. j. oni ne smejo od dneva, ko je uredba stopila v veljavo, prevažati kosovnega blaga, nego samo vozovne pošiljke. Kot vozovne pošiljke se smatrajo pošiljke, ki se prevažajo za račun enega in istega lastnika, četudi sestoje iz različnega blaga.
3. Imetniki dovolila, odn. pooblastila za ne redni prevoz blaga z motornimi vozili v smislu prednje točke so upravičeni, da’ na osnovi dovolila za ne redni prevoz blaga preko mej občin, okoliša vrše prevoz blaga v mejah občinskega okoliša in za obavljanje tega dela ne potrebujejo posebnega pooblastila. V prevozu blaga v mejah občinskega okoliša se smejo sprejemati tako kosovno blago kakor vozue pošiljke.
Da li gre pri prevozu blaga čez meje občinskega okoliša za vozovno pošiljko ali za kosovno blago, je odločilen seznam blaga, ki ga mora sestaviti imetnik prevoznih sredstev. V tem spisku je navesti lastnika blaga, za čigar račun se blago prevaža.
Osebe, ki imajo dovolilo za redni prevoz blaga med določenimi kraji po točki 25., odstavku 1., § 60. obrtnega zakona, smejo prevažati kosovno blago in vozne pošiljke.
4. Prevoz lastnega blaga z lastnimi vozili za potrebe lastnega obrata, za lastne privatne potrebe ali radi izdelave in predelave lastnih proizvodov, brez razlike se li prevoz obavlja izključno v mejah občinskega okoliša ali preko teh mej, ne spada pod določbe obrtnega zakona. Ta prevoz se sme vršiti s kosovnim blagom ali s celimi vozovnimi pošiljkami.
Zato smejo industrialci in rokodelci za lastne potrebe prevažati vse potrebne sirovine, pogonska sredstva in ves drugi material za vzdrževanje, dopolnitev ali razširitev (investicije) podjetja. Dopremiti smejo svoje proizvode v svoja skladišča ali odjemalcem po naročilu tudi zunaj kraja sedeža obrata.
Trgovci smejo svobodno prevažati samo blago, ki so ga nabavili za potrebe svojega obrata. Prodano blago smejo trgovci dopremiti kupcem v kraju sedeža obrata brez kakršnekoli omejitve, ne smejo pa ga prevažati do kupca zunaj kraja sedeža obrata. Ako bi želeli vršiti do-premo tudi kupcem zunaj kraja sedeža obrata, morajo imeti za to dovolilo za prevoz blaga.
Prevoz lastnih proizvodov kmetijstva, rudarstva in šumarstva istotako ne spada pod določbe obrtnega zako-
na. Ti proizvodi se smejo z lastnimi vozili svobodno do-premiti na trge, do kupcev in do kateregakoli namembnega kraja.
Ce se poleg lastnega blaga prevaža tudi tuje blago, se sme tak prevoz obavljati samo na osnovi dovolila. Kdor dela drugače, prekrši določbe obrtnega zakona.«
Zgornje dajem v vednost s pristavkom, da morajo imetniki pooblastil (obrtnih listov) za prevažanje blaga z motornimi vozili iz dobe pred 16. majem 1934 ta izkazila tekom dveh mesecev predložiti pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki se na osnovi § 13. zakona o občnem upravnem postopku pooblašča, da jih vpogleda in opremi s klavzulo iz točke 2. navodila ministrstva.
Proti onim, ki bi se ne odzvali temu pozivu, se bo postopalo po zakonu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. januarja 1935.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
49.
II.	No. 3314/13.
Razglas o gasilskih aparatih za avtobuse.
Pri proučevanju vprašanja, kateri sistem gasilskih aparatov naj se predpiše po odredbi ČL 66. občnega cestnega reda (»Službeni list« z dne 14. junija 1933, štev. 308/48), se je kraljevska banska uprava na osnovi ponudb in prospektov, ki jih je prejela in na osnovi poskusnega gašenja s predloženimi vrstami gasilskih apa. atov uverila, da nobena predloženih vrst ne prekaša drugih toliko, da bi se ji morala dati absolutna prednost. Zaradi tega ne predpisuje določnega sistema gasilnih aparatov, temveč odreja kakor sledi:
1. Vsak avtobus mora imeti dva gasilna aparata 7.a gašenje začetnega ognja. Aparati z gasilno tekočino, ki je v bistvu tetraklorova, morajo biti vsaj enoliterski, pod zadostnim pritiskom in vedno v stanju, da učinkujejo. Kot aparati s tetraklorovo ekočiro pod pritiskom, ki se morejo uporabljali na avtobusih, se navajajo na primer aparati znamk »Triumph«, »Vitro«, »Express«, >Minimax« in »Guwy«. En aparat s tetraklorovo tekočino more nadomestiti gasilni aparat »Fokostop« s suhim gašenjem, imeti pa mora vsaj tri rezervne patrone. Aparati drugih sistemov se bodo dopuščali, če se s službeno preizkušnjo dožene, da so vsaj toliko ali bolj učinkoviti kakor navedeni.
2. Aparata morata biti nameščena tako, da je vsaj eden lahko dosegljiv s šoferjevega sedeža in tudi jd zunaj skozi vrata, a tudi drugi aparat mora biti lahko dosegljiv šoferju in sprevodniku. Ako je drugi aparat prirejen tako, da ob nastalem ognju zaradi zvišane temperature deluje avtomatično, se mora namestiti pod motornim zakrovom v bližini vplinjača, prirejen pa mora biti obenem tudi za ročno posluževanje.
3. Vsak aparat s tetraklorovo tekočino mora imeti ogrodje (vešalo), v katero je aparat pritrjen ir ki je tako ustrojeno, da je spodnji del (ročnik), kamor se udari, da se napravi pritisk, ali odpiralni ventil, kakor tudi ves aparat zavarovan proti zlonamernim ali slučajnim poškodbam. Slično mora biti pritrjen in zavarovan tudi aparat znamke »Fokostop«.
4. Dobavitelj jamči, da je vsak dobavljeni aparat v brezhibnem stanju in zadostno preizkušen.
5. Šofer in sprevodnik se morata dobro poučiti o uporabi aparatov, ki se nabavijo za dotični avtobus. Ob uporabi gasilnih aparatov s tetraklorovo tekočino se mora poskrbeti, da potniki čimprej izstopijo in da se avtobus dobro prezrači.
6. Vsi avtobusni podjetniki morajo nabaviti in na avtobuse pritrditi gasilne aparate po gorenjih odredbah v štirih mesecih po objavi razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. januarja 1935.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 287 z dne 12. decembra 1934.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
5.	septembra 1934 sta napredovali v VII. položajno skupino K 1 u h Kristina, otroška vrtnarica v Mariboru, in Sancin Antonija, učiteljica v Artičah, dosedanja uradnika Vili. položajne skupine.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
5.	septembra 1934 so napredovali v Vil. položajno skupino Tovstovršnik Ljudmila, učiteljica v Sv. Andražu, srez slovenjgrajski, Nabergoj Dani a, učiteljica v Dravogradu, in Rajner Draga, učiteljica v Rajhenburgu, dosedaj uradniki VIII. položajne skupine.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
11.	avgusta 1934 so napredovali v	VII. položajno
skupino: Berglez Marija, učiteljica v Žičah, -<rez konjiški, Balon Klara, zabavilja v Hrastniku, Rihter Zora, učiteljica v Štrigovi, in Dolinar Zdenko, učitelj v Veliki Dolini, dosedaj uradniki VIII. položajne skupine.
Številka 288 z dne 13. decembra 1934.
Z odlokom ministra za gradbe z dne 3. decembra 1934, št. 31.004, je bil postavljen Kuglič Franc, tehnik IX. položajne skupine s 1. periodskim poviškom pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, za tehnika VIII. položajne skupine iste banske uprave.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiaka In zalaga Tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani^ njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
^0Y
olUŽBENI list kraljevske banske uprave dravske banovine
Priloga k 6. kosu VI. letnika z dne 19. januarja 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1000/48.	103
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. decembra do 31. dec. 1934.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	Ostali	Na novo oboleli	© > a O	Umrli	Ostanejo v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Celje ....	1	-	—	—	i
Dolnja Lendava ....	1	—	1			—
Kamnik 		1	—	1			—
Kočevje ...	1	—	1			—
Ljubljana (mesto) . .	1	—	—	—	i
Maribor desni breg . .	—	1	1			—
Maribor (mesto) . . .	1	—	—			i
Prevalje 		1	—	—			i
Šmarje pri Jelšah . . .	1	—			i
Vsega	8	1	4	—	5
Griža. — Dysenteria					
Dolnja Lendava ....	18	—	18	—	—
Ljutomer 			1	—	1	—	
Prevalje		2	—	—			2
Slovenjgradec ....	1	—	1		—
V?pga . škrlatinka. — 5	22 | — | 20 h-arlatina.			-	
Brežice 		1	-	-	—	1
Celje 			1	1	—	—	2
Dolnja Lendava ....	12	—	12			—
Kamnik 		1	4	1	—	4
Kranj 		4	—	—	—	4
Konjice 		1	—	1			—
Laško		 .	1	—	1	—	—
Litija 		—	1	—			1
Ljubljana (srez) ....	7	1	2		6
Ljubljana (mesto) . . .	5	2	—		7
Ljutomer . .	5	—	2	—	3
Maribor desni breg . .	1	—	1			—
Maribor/ levi breg . . .	7	—	1	—	(5
Murska Sobota		3	1	—	—	4
Prevalje 		7	—	—■			7
Radovljica 		—	1	—	—	1
Šniar-e pri Jelšah . . .	1		—	—	1
V sega . | 57| 11 Ošpice. — Morbilli.			21			47
Novo mesto		2(5	—	20	—	—
Ptuj		12	8	11	—	i)
Šmarje pri Jelšah . . .	1	—	1	-	—
Vsega 39 | 8 Sen. — Iirysipelns.			38		9
Brežice 		1	—	—	_	1
Črnomelj 		2	-	1	—	1
Litija . 		1	—	—	—	1
Maribor desni breg . .	5	—	4	1	—
Maribor levi breg . . .	2	1	—+•	—	3
Maribor (mesto) ....	1	—	—	, 		1
Phil		2	—	1			1
Slovenjgradec		—	1	—			1
Šmarje pri Jelšah . .	1		1	-	—
.Vsega . .	15	*	7	1	
Srez	Ostali	o » — o v = o /o g z °	Ozdraveli	b S s	Ostanejo I | v oskrbi |
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice 			3	—	2	—	i
Celje . .....a,..,	8	2	1	—	9
Celje (mesto)		2	—	2	—	—
Gornjigrad 		2	—	2	—	—
Kamnik			8	2	6	—	5
Kranj		 . ,	3	4	—	—	7
Kočevje	6	—	3	—	3
Konjice 			2	1	1	—	2
K rško .i..,..,.,	6	—	1	—	b
Laško . , . . ... . ...	9	1	5	—	5
Litija		6	1	1	—	6
Logatec 		o	—	1	—	1
Ljubljana (srez) ....	16	3	1	-	18
Ljubljana (mesto) . . .	18	3	4	—	17
Ljutomer ....	7	3	4	1	0
Maribor desni breg . .	1	—	1	—	—
Marihor levi breg . . .	11	2	2	—	11
Maribor (mesto) ....	1	—	—	—	1
Murska Sohota		6		3	—	0 1
\ovo mesto		1	—	—	—	
Prevalje 			4	2	1	—	o
Ptuj		4	1	2		3 1
Ptuj (meslo)		—	1	—	—	
Radovljica 		o	1	—	—	3 1
Slovenjgradec		—	1	—	—	
Šmarje pri Jelšah . . .	3	4	3	—	4
Vsega . .	131	34	45	1	119
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis.				
Krško 		40	-	40	-	-
Vsega . .	40	-	40	-	
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
Celje		-	1		—	1
Vsega	-	1	-	—	1
Otročična vročica. —		Seosig			
[i ii cr pr ra 1 is Krško 	 1			1		
Litija			1	—	—	1
Maribor levi hreg . . .		1	—	—	1
Murska Sobota		-	1	—	1	—
Radovljica 		2	—	—	—	2
Vsega . .	3	3	1	1	4
Liubljana. dne 5. januarja 1934.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
*
155
I. No. 284/1.
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujeta v območju sreskega cestnega odbora slovenjgraškega dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in sicer:
1. na banov, cesti II. reda št. 194, Velenje—Črne—Petrovče, za progo od km 1-00 do km 8'254 in na banov, cesti
II. reda št. 153, Višnja vas—Dobrna, z odcepom na Črne od km 000 do km 0-662;
2. na banov, cesti II. reda št. 206, Slovenjgradec—Podgorje—Smiklavž, na progi od km 1-00 do km 7-400.
Prosilci za ti dve mesti morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši ocl 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5-— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja in event. dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 30. januarja 1935 pri sre-skem cestnem odboru v Slovenjgradcu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. januarja 1935.
VI. No. 1415/1.	179
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Pertl Emanuel, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. januarja 1935.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I 962/34—8.	173
Dražbeni oklic.
D n e 3. februarja 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Porčič, vi. št. 83.
Cenilna vrednost: Din 66.000-—. Najmanjši ponudek: Din 44.000-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, .je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Srosko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor.,
dne 24. decembra 1934.
1 622/34—12.	174
Dražbeni oklic.
D n e 12. februarja 1935 d o p o 1-d n e o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Velka, vL št. 6.
Cenilna vrednost: Din 32.200'—,
Vrednost pritikline: Din 1.050-—. Najmanjši ponudek: Din 22.166-66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor.,
dne 3. januarja' 1935.
*
Va I 1036/33.	185
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1935 ob de-setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: I. 2 stanovanjski hiši s pis. in gosp. poslopjem, zemljiščem pare. 25/5 in 273 in pritiklinami; II. 1 stanovanjska hiša, 2 stari baraki, skladišče, drvarnica in stranišče z zemlj. pare. št. 279; 111. zemljišče pare. 1671, zemljiška knjiga I. k. o. Karlovško predmestje, vi. št. 1212,
II. k. o. Trnovsko predmestje, v'l. št. 79,
III. k. o. Trnovsko predm., vi. št. 1298. Cenilna vrednost: I. Din 594.024-—
(vadij Din 60.000—), II. Din 441.806-65 (vadij Din 44.200-—), III. Din 7.643-— (vadij Din 800-—), ali vse tri skupine skupaj Din 1,048.177-65 (vadij 105 tisoč 500 dinarjev).
Vrednost pritikline: Din 4.704"—. Najmanjši ponudek: I. Din 398.400-—,
II.	Din 294.600-—, III. Din 5.100-—, vse tri skupaj Din 698.800—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 31. decembra 1934.
*
V I 3733/34-2.	184
Dražbeni oklic.
D n e 22. februarja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše št. 8 v Kosezah z drvarnico, lopami in vodnjakom ter njivo zavezancu lastne idealne polovice zemljiške knjige k. o. Zg. Šiška, vi, št. 799.
Cenilna vrednost: Din 64.709-—. Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 43.139-33. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 29. decembra 1934.
V I 1528/33-26.	143
Dražbeni oklic
Dne 2 2. februarja 1 9 3 5 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiša s stavbnim prostorom, zemljiška knjiga k. o. Zg. Šiška, vi. št. 867.
Cenilna vrednost: Din 308.628'—. Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 159.439'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubliani, dne 5. januarja 1935.
*
I 1618/34—9.	154
Dražbeni oklic,
Dr.e 25. februarja 1935 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gor. Straža, vi. št. 248, zemljiška knjiga Prečna, vi. št. 244.
Cenilna vrednost: Din 20.396.25. Najmanjši ponudek: Din 13.597-50. Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek Din 2.039-62 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	•
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 11. januarja 1935.
*
I Va 4110/32-33.	149
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. februarja 1 9 3 5 ob d e-setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: pare. št. 417/2, stavbišče s hišo št. 38, delavnico in dvorom ter pare. št. 417/3, vrt, zemljiška knjiga k. o. Zbilje, vi. št. 90. Cenilna vrednost: Din 70.430'—. Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 46.953'33. Vadij: Din 7.043'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri ven.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 10. januarja 1935.
I 995/34—5.	176
Dražbeni oklic.
D n e 27. februarja 1935 d o p o 1 -d n e o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kočevje, vi. št. 861.
Cenilna vrednost: Din 40.067-—.
Vrednost pritiklin: Din 1.350-—.
Najmanjši ponudek: Din 26.712-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, dne 16. januarja 1935.
*
I 792/34-11.	175
Dražhcni oklic.
Dne 27. februarja 1935 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Koprivnik, vi. št. 139 in 174, zemljiška knjiga Rajhenau, vi. št. 158 in 164, zemljiška knjiga Brezje, vi. št. 25 in 42, zemljiška knjiga Hrib, vi. št. 160 in 164.
Cenilna vrednost: Din 220.645-24.
Vrednost pritikline: Din 152.075-—.
Najmanjši ponudek: Din 147.098-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, te priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, dne 16. januarja 1935.
*
V I 941/33-18.	144
Dražbeni oklic.
Dne 1. marca 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiša št. 9 v Dravljah s kovačnico in njivo, vodnjakom, ograjo in pritiklinami (konj s komatom, slamoreznica in različno malo orodje), zemljiška knjiga k. o. Dravlje vi. št. 33.
Cenilna vrednost: Din 169.940'—.
Vrednost pritikline: Din 1.730'— (ze upoštevano v gornji cenilni vrednosti)«
Najmanjši ponudek: Din 113.293'34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe« jf* priglasiti sodišču najpozneje pr* dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 5. januarja 1935.
Vpisi v trgovinski register.
Opisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 81.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 15. januarja 1935. Besedilo: Mastnak Alojz.
Obratni predmet: Trgovina s kolonialnim. špecerijskim in mešanim blagom ter deželnimi pridelki na debelo.
Obratni predmet se odslej glasi: Trgovina s kolonialnim, špecerijskim in mešanim blagom ter deželnimi pridelki. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 15. januarja 1935.
Rg A III 18/3.
82.
*
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 10. januarja 1935. Besedilo: Mariborska tovarna metel in ščetk, družba z o. z. v Mariboru.
Obratni predmet: izdelovanje in razpečavanje metel in ščetk.
Po sklepu izrednega občnega zbora dne 5. januarja 1935 se je družba raz-družila in prešla v likvidacijo.
Likvidacijska firma: Mariborska tovarna metel in ščetk, družba z o. z. v likvidaciji.
Likvidator: Germuth Miha, posestnik v Vuzenici.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo tako, da od kogarkoli napravljenemu besedilu likvidacijske firme pristavi svoj podpis.
Okrožno kot trg. sodišče’ v Mariboru, odd. III., dne 10. januarja 1935.
Rg 'C II 68/14.
Izbrisala se je nastopna firma:
83.
Sedež: Presek.
Dan izbrisa: 15. januarja 1935. Besedilo: Smeli Franc.
Obratni predmet: Trgovina z vinom, sadjevcem in žganjem na debelo.
Na predlog lastnika.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 15. januarja 1935.
Rg A III 73/5.
^Pisale so se izpremembe in
jj"datki pri nastopnih zadrugah:
84.
Sedež: Dol pri Hrastniku.
Dan vpisa: 15. januarja 1935. Besedilo: Živinorejska zadruga za laski srez v Dolu pri Hrastniku? registroma zadruga z omejeno zavezo.
Prememba pravil v §§ 4., 5., 9., 14., 18-, 21., 26., 30., 31., 32.
Delež znaša odslej 20 Din (§ 4.), vsak Zadružnik jamči s svojim opravilnim de-Ježem in pa z njegovim petkratnim
leskom.
Okrožno sodišče v Celju, odd. L,
dne 15. januarja 1935.
Zadr IV 48/12.
85.
*
Sedež: št. Ilj pri Velenju.
Dan vpisa: 15. januarja 1935. Besedilo: Posojilnica v Št. liju pri Ve-
lenju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrisan je bil član načelstva: Dolinšek Valentin, vpisan pa nanovo izvoljeni član: Dolinšek Blaž, pos., Laze št. 22.
Okrožno sodišče v Celju, odd. 1., dne 15. januarja 1935.
Zadr II 14/47.
Konkurzni razglasi
86.
St 19/34—72.	153
Oklic.
Konkurzna stvar Majerja Ivana, hotelirja na Bledu.
Narok za razpravljanje in sklepanje o poravnalnem predlogu prezadolženca bo dne 5. februarja 1935 ob 9-30. uri pri sreskem sodišču v Radovljici, soba štev. 26.
Sresko sodišče v Radovljici, odd. I.,
dne 8. januarja 1935.
*
87.
St 32/34—33.	181
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženim; Maver Marija, posestnica in gostilničarka v Ljubljani.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženima, se določa narok na dan 5. februarja 1935 ob 11. uri pri tem sodišču, soba št. 140.
Prezadolženima mora priti k naroku osebno.
Prezadolženima ponuja upnikom tretjega razreda 20% sodno ugotovljenih terjatev v 6 enakih zaporednih trome-sečnih obrokih; prvi zapade v plačilo 3 mesece po odpravi konkurza.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1935.
*
88.
St 6/34-52.	182
Odprava kopknrza.
Prezadolženka Čopič Cilka, trgovka v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom St 6/34—2 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. januarja 1935.
*
89.
Por 3/35—3.	183
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Legata Antona, trgovca v Ljubljani, Miklošičeva c. 28.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Majaron Ferdo, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140 dne ‘22. februarja 1935 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 17. febr. 1935. Okrožno sodišče v Ljubljani odd. III., dne 16. januarja 1935.
90.
Por 1/35—1.
165
Poravnalni oklic.
Tusodno je otvorjeno poravnalno postopanje o imovini Gregorca Dragota ml., trgovca v Toplicah.
Poravnalni sodnik: starešina sreskega sodišča v Novem mestu Kacjan Anton.
Poravnalni upravitelj: dr. Trošt Josip, advokat v Novem mestu.
Narok za sklepanje o poravnavi bo 15. februarja 1935 ob enajstih pri sreskem sodišču v Novem mestu.
Upniki se pozivajo, da do 10. februarja 1935 prijavijo svoje terjatve sre-skemu sodišču v Novem mestu, ker bi jih sicer zadele posledice § 41. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja.
Dolžnik ponuja upnikom 70°/o kvoto, plačljivo v poldrugem letu po pravnomočnosti poravnave pod poroštvom Gregorca ILagota st. in Gregorc Ane, obeh v Toplicah.
Pravno dejstvo otvoritve se pričenja
14.	januarja 1935.
Okrožno sodišče v Novein mestu, odd. II.,
dne 14. januarja 1935,
91.
Por 49/34-
*
-32.
180
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Novaka Ivana, posestnika in mizarja v Vižmarjih 65, je končano. — (Poravnalni predlog umaknjen.)
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 952.	156
Razpis.
Občina Ig razpisuje službo občinskega delovodje.
Prošnje, ki morajo biti opremljene z dokazili v smislu členov 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (>Službeni list« štev. 184/22 z dne 17. marca 1934), je vložiti pri upravi podpisane občine do 20. februarja 1935.
Uprava občine Ig, dne 20. januarja 1935.
No. 145/35.
*
Razpis.
177
Občina Pobrežje, srez Ptuj, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. šolska izobrazba: velika matura srednje ali njej enake strokovne šole.
Varščina Din 5.000-—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom 1 meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Pobrežje, srez Ptuj, dne 16. januarja 1935.
186
Narodna banka kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. januarja 1935. Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.928,502.179-77 (+15,235.385-951 Devize, ki niso v podlogi 107,921.335 "21 (-)- 5,220.375-16)
Kovani novec	244.700.770-— (~'r29,285.754.— i
Posojila . . 1.742,735.007'10 (-13,607.537-80) Vrednostni
papirji . .	16.929.209-57
Prejšnji pred
iemi državi 1.686,870.1X18-75 (-)-	108.623-37,
Začasni pred-jetui gl.drž.
blaacaini .	60O,(XX).000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda	106,387.074-57	(-}-	3.617-30)
Vrednosti ostalih fondov ...	12,038.330-39	(-	1.500)
Nepremičnine .............. 154,105.069-81	(+	228.291-50)
Razna aktiva	290.608.004-27	1-1-	4,761.093'26l
6.890.796.989-44
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.(XX)-—
Rezervni
fond . . .	113,883.183-66	(+	56.988.-)
Ostali fondi	20.531.313-24
Novčanice v >
obtoku . . 4.264,625.720"— (—62 245.015"—) Obveze na
pokaz . . 1.049,011.795-57 (--80,679.606.21) Obveze z rokom . . .	920,336.000--	i-27,950.0 (f-i
Razna pasiva 342,408.976"97 '-j-50,692.463‘53,
6.890.796.989-44
Obtok in obveze . . . 5.313,637.515"57 Celotno kritje . . . 36-29';0 Kritje v zlatu . . . 33"79°/„
Obrestna mera:
po eskomptu.......................»	• . RD»*/t
po zastavah: na zlato in varante ...... 6‘/s ’/•
na vrednostne papirje...................7l/s<)/«
Opr. št. 43/35.	161
Razpis.
Občina Trzin, srez Kamnik, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje - pripravnika. Šolska izobrazba: vsaj 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Din 5000-—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Tržiti, dne 11. januarja 1935.
*
E. R. št. 379.	76-3-3
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin Občni državni bolnici v Ljubljani v času od 1. aprila do 30. septembra 1935, odnosno za dobavo premoga v času od 1. aprila 1935 do 31. marca 1936 se razpisuje prva ofcrtnn licitacija, ki se bo vršila po določilih čl, 89. v zvezi s čl. 82. ter osta-
lih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega, in sicer: dne 14. februarja 1935 za vse vrste mesa, slanino, kruh, moko in mlevske izdelke;
dne 15. februarja 1935 za mleko in mlečne izdelke ter premog;
dne 16. februarja 1935 za špecerijo in hišne potrebščine;
dne 18. februarja 1935 za zdravila, obvozila in druge lekarniške in tera-pevtične potrebščine.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri v pisarni upravnika Občne državne bolnice v Ljubljani.
Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga v svrho udeležbe pri licitaciji, daje uprava bolnice.
Od uprave Občne državne bolnice v Ljubljani, dne 8. januarja 1935.
Štev. 108.
*
Razpis.
157-3—1
Za dobavo potrebščin državni I .ib.i -i za duševne bolezni v Ljubljani in ua Studencu v času od 1 aprila do 30. septembra 1935, odnosno za premog.v času od 1. aprila 1935 do 31. marca 1936, se razpisujejo ofertne licitacije, ki se bodo vršile po določilih čl. 82. v zvezi s čl. 89. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne	29.	februarja	1935	licitacija	za
dobavo vseh vrst mesa in slanine, dne	21.	februarja	1935	licitacija	za
dobavo kruha, dne	22.	februarja	1935	licitacija	za
dobavo mleka in mlečnih izdelkov, dne	23.	februarja	1935	licitacija	za
dobavo moke in mlovskih izdelkov, dne	25.	februarja	1935	licitacija	za
dobavo špecerijskega blaga,
dne	26.	februarja	1935	licitacija	za
dobavo premoga.
Licitacija se bo vršila vsakokrat ob
11.	uri v pisarni uprave bolnice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec v Ljubljani. Poljanski nasip št. 52.
Splošni in specialni licitacijski pogoji, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga radi udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice v uradnih urah proti (»ovračilu režijskih stroškov. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec v Ljubljani, dne 15. januarja 1935.
Štev. 374/11.
*
Razpis.
163
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 6. februarja 1935 pismeno pogodbo za dobavo 35.000 elektr. vžigalnikov brez kapselna. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 14. januarja 1935.
Razne objave
137—2—2
Poziv upnikom.
Na podlagi zapisnika občnega zbora z dne 10. junija 1934 se v zadružnem registru pri obstoječi zadružni tvrdki Mlekarski zadrugi v Črnomlju, r. z. z o. z., izvrši vpis razdružbe zadruge in uvede likvidacija. Likvidatorji so: Bit-uar Pavlin, načelnik odbora Mlekarske zadruge v Črnomlju, in odbornika: Skubic Matija, posestnik v Črnomlju, in Papež Leopold, posestnik v Loki pri Črnomlju. Besedilo zadruge ima odslej pristavek v likvidaciji. Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi. Mlekarska zadruga v Črnomlju, r. z. z o. z. v likvidaciji, dne 14. januarja 1935.
*
168 3-1
Objava.
Izgubil sem svoje izpričevalo bivše Mahro\e šole v Ljubljani iz leta 1910. Proglašam ga kot neveljavno.
Isidor G!j. Bilič s. r., Sarajevo, Čubriloviča Veljka 2/11.
❖
Objava.
166
Podpisani Mirnik Franc, posestnik iz Petrovč št. 58, sem izgubil prometno knjižico št. 1342 in jo proglašam za ne- j veljavno.
Mirnik Franc s. r.
*
Objava.
* 67
Izgubil sem odpustnico šestrazredne mešane ljudske šole na Viču z dne 23. marca 1916 na ime: Pavlovčič Josip-rodom iz Brezovice pri Ljubljani. Proglašam jo za neveljavno.
Pavlovčič Josip s. r.
*
Objava.
158
Izgubil sem šofersko legitimacijo-izdano od sreskega načelstva v Ljubljani, dne 1. novembra 1933 na ime: Podržaj Ciril iz Zelimelj. Proglašam jo za neveljavno.
Podržaj Ciril s. r.
*
178
Objava.
Izgubila sem Dijaško knjižico za šolsko leto 1934./35. ter jo proglašam neveljavno.
Zupanc Anica s. r.
dijakinja IV. b-razreda drž. realne gimn. v PtujO-
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. ftlihalek v Ljubljani.