«ni kraj vode veliko selišč postavljenih, ki so jim v razloček novi terg rekli, so tudi mostove napravili.
Klet za vjetnike (vjetnišnica) je bila med starim in velikim t ergo m. pri zdaj nem čevljarskem mostu, in tisti kraj je bil imenovan T ranča. To ime je ostalo.
Mestni poglavarji, ki so se takrat krajni grofi (Markgrafen) imenovali, so prebivali na hribu; in še le potem ko so prišli začasni vladarji (guvernerji), so šozidali tiin v stanovanje veliko hišo ali grad, v kterein še zdaj krajn-ski vladarji stanujejo, in od tega grada iiua, če se ne motim, predmestje „Gradiše" svoje ime. *) V poslednih časih so jetnike spod Tranče na grad, kterega so tedaj veliko prizidali, predjali. To je kratek popis stare Ljubljane, kterega gotovost stara imena in ostanki, ki se tu ali tam najdejo, potenlijo.	Gvilieim V»(■• •
Kako Iiiftijam polnotaie Amerike zverino
love.
Gospod Baraga od te reči tako pišejo: Ker je streljanje in pobijanje gojzdnih živali poglavitno opravilo Indijanov. in se eni rodovi samo od tega žive, se toraj že precej v mladosti tega dela navadijo. Nekdajni Indijaui so samo z loki in pušicaini zverino streljali. Ker niso imeli železa, so na koncu svojih lesenih pu-šic ojstre kamne privezovali, ali pa so imeli lesene s ko-tlovino ali kufrom okovane pušice. —
Zdaj pa imajo Indijani že skoraj v vsih krajik puške ali Hinte, (oda je še ziniraj veliko Indijanov, kteri raji k loki in pušicami streljajo, in ž njimi velikokrat več zveri pobijejo, kakor drugi z puškami, ker so od mladega navajeni loke dobro prožiti, in skoraj vselej tisto reč zadeti, v ktero merijo. Že majhini otroci imajo majhine loke in pušice, da se vadijo streljati. Ko so veči, dobe močnej-
. i
*) Linhart pa je te misli, da ima predmestje „Gradile" ime od starega rimljanskega g r a d i Ž č a ali t a 1> o r j a , kterega ostanki se .Se na M i r j u zunaj Ljubljane vidijo.	Vredn.
še loke. ali pa si jih še celo sami narede, in včasi celi dan ptice streljajo, kterili večkrat tako veliko domu prinesejo. da jih imajo vsi zadosti jesti.
Indijani so navadno leni 5 kedar pa vgojzdu'zver zagledajo, ktero hočejo ustreljiti, so jim nc vidi, da bi bili leni, temuč tečejo za živalijo, kakor da bi jo liotli vjeti. Se bolj čudno je pa, da zamorejo tako dobro živali slediti. ker včasi celi dan za kako živalijo hodijo, in njenega sleda ne zgube. Še celo ponoči, kedar je naj bolj tema, če slišijo ktero žival memo hiše iti, precej vedo, ka-košna žival je, dasiravno je ne vidijo. Tega so Indijani tako navajeni, da se še Evropejcem smejejo, kedar se jim ti zavoljo tega čudijo.
Pred nekaj časom je bil Evropejec ponočni čas Indijanskega psä ustrelil, ker je mislil, daje volk. Indijani so mislili, da je Evropejc to nalašč storil, so ga tedaj prijeli, in so ga hotli pretepsti. Evropejec se je izgovarjal, da ni psä vidil, ker je bila temna noč. Indijani so pa rekli: Kaj nisi mogel poslušati, da bi bil iz šumenja njegove boje ali njegovih stopinj spoznal, če je volk ali pes? Evropejec je djal: Meni se zdi, da ni človeka na svetu, kteri bi to razločil. Indijani so ga pa zasramovali, in so se m» smejali, da tako neumno govori.
(Konec sledi.])
Hovico za mlade ljudi.
-
(Hudodelstva na Krajuskcm.) Pretekli teden smo brali v Dunajskih Novicah pregled hudodelstev, ki so se zadnja 3 leta v več kronovinah našega cesarstva zgodila. Samo v kronovini, ki obseže Terst, Istrijo. Goriško, in na Koroškem se manj hudodelstev šteje kot na K raj tisk em: v vsih drugih več. To spričuje dovolj, da so ljudje na Krajnskem, sploh rečeno, pridni. Čuditi seje pa, da je bilo na Krajnskem izmed sto hudodelstev navprek ali počez po dvanajst vbojev ali vmorov, v drugih kronovinah pa k večjemu po se d ein. To mora vsakega pra-