Zaznamovani dnevi (Spisal J. Štrukelj.) IV. Velikonočne počitnice. foldek, počasi, slišiš, le počasi in previdno, da Tilka ne omahne!" Tako je svarila gospa Sivčeva svojega dobro sedemletnega sinka, ki jc bil živ kakor živo srebro in je poskakoval po tramu, na katerem sc jo ujčkal čez debel hlod s sestrico. Materin opomin je bil kaj potreben. Poldek se namreč ni prav nič bal in nič hotel razumeti, da bi bilo sestri možno pasti, kadar jo jc zaujčkal v višavo. Tilka je bila pa izprva zelo boječa. Res jo je veselilo ujčkanje, saj je bilo tako prijetno vzdigovati se in zopet plavati proti tlom, toda prav varna se ji pa le ni zdela ta igra, zato se jc krčevito držala trama in sedela na njem trdo kot klop. Sčasoma pa, ko je šlo vse po sreči, dobila je pogum in se srono smejala Poldku, ki se je zvijal in gibal kot gibčna mucka. To je Poldka še bolj spodbadalo, še silneje se je poganjal in zibal tram. ,,Poldek, Poldek, ne preveč, kaj sem poprej rekla?" morala mu je mati vnovič zaklicati. . „0 saj ni prehudo", zagovarjala je Tilka bratca in bila vsa srečna na tramu. ,,Pa vendar — le po pameti se ujčkajta, da se kaj ne zgodi", učila je skrbna mati. ,,Nama ne bode nič, saj se znava dobro, kaj ne, Tilka?" ponašal se je Poldek in nadaljeval svoje burke. I -*2 57 &«- No, posebne nevarnosti ravno ni bilo, saj je imel hlod zarezo, da je po njej tekel tram. Zato jima je bila ta zabava tudi dovoljena, toda previdnost nikoli ne škoduje. _________________________________________________________________^______________________________________________________________________________________^_^____I Lepo sta se ujčkala! V višavo — pa zopet do tal, in vnovič in še i jedenkrat, pa zopet |in le in le. Tilka in Poldek sta bila vesela, zlasti po- 1 slednji, zakaj šole in mesta se je bil že silno naveličal. .. ^M -*B 58 9*- Da ne bode ugibanj in vprašanj, naj povem ob kratkem nekaj o Pold-kovem očetu in o njem samem. Gospod Sivec, Poldkov oče, je bil sodnik v mestu. Ondi je imel najeto stanovanje v drugem nadstropju. Pa če bi bila Poldkova beseda toliko veljala, kakor ni, že davno bi se bili preselili v pri-tličje. Lepo vas prosim, ali je za kaj stanovanje v drugem nadstropju, če se še majhno poskočiti ne sme, če je čiovek karan zaradi najmanjšega ropota češ, tiho in mirno, da se oni iz prvega nadstropja ne bodo pritoževali. Ali hvala Bogu, da ni bilo treba zmeraj mirno žedeti v tem pustem stanovanju drugcga nadstropja! Gospod Sivec si je namreč že pred več leti kupil po-sestvice v Dolinicah in si ob prijaznem potoeku sezidal lično hišico, kamor je zahajal s svojo družino, kadar je le količkaj utegnil. Tudi Poldka je semkaj vleklo, posebno pa še sedaj, odkar je začel jesti z veliko žlico učenost prvega razreda ljudske šole. Bil je že cel učenjak: poznal je že vse male črke, no za velike se še ni menil, pisal je že tudi nekako pisavo, tcžko če ni bila arabska ali kali, naši je bila kaj malo podobna; znal je že gladko sešteti prstke na obeh rokah, pa znal je še več, to se ve, da ni mo-goče v par besedah izreči vsega, kar se je on učil dolgega pol leta. Zaradi težav učenja je torej še posebno hrepenel po Dolinicah, da bi si tamkaj od-počil, saj v mestu ni bilo nikjer pravega prostora za to. Doma so ga vedno opominjali: ,,Mir, mir, pst. ne poderi vsega!" na izprehodih pa so mu šepetali: ,,Spodobno se vedi, poglej, koliko ljudij te gleda!" V Dolinicah pa vsega tega ni bilo, tu se je vsaj pošteno izpreletel in naskakal, saj so imeli pri hiši prostoren log, pa tudi sosedje mu niso šteli za greh, če je pohodil dve ali tri travice. Dolgo ni hotela priti velikanoč, a nazadnje jo je Poldek lc dočakal in se peljal z materjo, manjšim Srečkom in sestricama Tilko in Lojzko v Dolinice na počitnice. Zc beseda počitnice jc lepa — vsaj tistim, ki so kdaj dneve šteli do njih pričetka — še bolj lepe pa so počitnice same. 0 zlata prostost! Kako prijeten je zrak na deželi, in solnce sije vse svetlejše, in sploh je vse lepše, vse, prav vse, pa koliko lepše! Poldek sam ni vedel, kam bi se dejal. Pov-sodi ga je bilo dovolj, samo v sobi ne! Da je pa tudi skakal in plezal in stikal marsikje, to naj spriča njegova pretrgana naramnica, ki ga je sprcm-ljevala na vseh njegovih potih, kdo drug bi ne mogel, ker ga je bilo vse polno tu in tam. To življenje mu je bilo jako všeč, pa iztaknil je še nekaj — nekaj izvirnega, njemu še popolnoma neznanega. Pri sosedu je bil — pa kakih deset minut je sosed gotovo oddaljen od Sivčevih — in tam je videl, kako sta se dva dečka ujčkala na deski, ki sta jo položila čez trdno vrtno ograjo. ,,To sc pri nas tudi lahko naredi in se mora narediti", mislil je Poldek in tudi koj sklenil uresničiti svojo misel. Prosil je in moledoval tako dolgo in nadležno in vabljivo, da je gospa Sivčeva velela vrtnarju Mihi, naj zado-volji sitneža, pa ujčkalnica mora biti nizka in varna. Miha je itnel rad otroke svoje gospode, še Poldka, dasi mu je v gredicah vcč škode storil kot krt, črv in bramor celo leto, in je pripravil stalen hlod in tram, kakor je bilo že poprej omenjeno. ->* 59 5h- Poldek je kar vriskal, dasi jc bila velika sreda, pa mu ni zameriti, zanj so bila to mala nebesa. Saj se je še Sivčevi gospej obraz razjasnil pri poglcdu ncdolžne otroške zabave. Kaj čuda, da je tudi Srečko pozabil, kaj ima pred usti, presto namreč, in da že predolgo ni vgriznil. ,,Mama, Tilka se je že zadosti, še jaz se bodcm", jel je prositi nato. ,,Ti boš padel", ni ga hotela uslišati mati. ,,Ne bom ne, boste videli, da nc bora." ,,Počakaj, poklicala bova Miho, da tc bode držal, pa se boš še tudi nekoliko poujčkal, no, če že mora biti." „0 nc, mama, ni treba, sam, sam —" ,,Samega te ne pustim, poiščiva raje Miho; kaj bi bilo, če bi se pre-vrnil in pobil!" Srečko je bil navsezadnje tudi s tem zadovoljen. Z materjo jc šel iskat Miho. Dvema je bila pa razen Srečka ta pot tudi všeč. Mali Lojzki v tna-terinem naročju že, ki je nekako jezno grizla prstek in se po malem pri-pravljala na jok, pa ne mislite, da je bila nevoščljiva Poldku in Tilki, ampak nekaj bolehna je bila tiste dni. Pa tudi Poldek si je želel, naj bi ga mati ne nadzorovali in svarili vedno, češ, ako bi bila s Tilko sama, potctn bi pokazala, kaj znata. Mati z Lojzko in Srečkom jc odšla, ,,skočko" je tudi tekel in lajal pred njima, Poldek in Tilka pa sta ostala sama in res poka-zala, kaj znata. Da bi ne bila! Komaj sta bila sama, pa poskoči Poldek in zagoni tram, da se je Tilka komaj obdržala v višavi. To se mu je dobro zdelo, zato drugič še bolj za-ujčka, pa Tilka omahne in — pade. Pade ¦— pa obmolkne. Igra je bila končana. Tilka je obležala nezavestna, jokati je moral Poldek, da je priklical mater. Prihitel je tudi Miha in vzdignil Tilko, ki jc padla na obraz. Po čelu so se ji kmalu naredile buške, pa to bi še bilo, to bi se še pretrpelo, saj sc jc tudi kmalu zavedela, ali največ jc dobil nosek, njen lepi nosek. Strašno ji je otekel, poklicati so morali zdravnika, ki je rekel, da je nevarno, da je načeta nosna kost, da bode treba vse spretnosti, da ne pritisne rak. Pa so bile sprijene veiikonočne počitnice Poldkove in vse družinc Sivčeve! Gospod Sivec tisti dan še nt bil v Dolinicah, pa gospa mu je brzo-javila, in drugi dan je prišel žalosten med žalostne. Poldek je bil preveč živ, prepredrzen tudi, zato je zakrivil tako ne-srečo.' A odkritosrčen je pa bil! Vse je povedal, vse priznal. Pa kaj bi ko-ristilo tajiti? Prič je bilo več ko dovolj: vse gosi in vse race ob potočku in v potočku so videle, vse bi ga bile zatožile, da se ni sam zatožil. Pa kazen je vselej manjša, če kdo sam in radovoljno pove, kaj je zakrivil. Poldek ni bil kaznovan — s šibo ali z besedanr, a bil je vendar - le kaz-novan, kadar je pozneje pogledal svojo sestrico Tilko, ki se ji je vse živ-ljcnje na nosku, kasneje že nosu, poznal udarec. j Veliki teden se mu je odslcj zdel vselej dvakrat žalosten teden. I