CELJSKI TEDNIKGLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE O reelekciji še veliko nerazčiščenih mnenj Zioalnie razprave o kadrooski po- litiki, ki so D zadnjem času razgibale oso tiašo jaonost, so poozn>čile iz- redno oeliko različnih mnenj. Toda verjetno ni bilo nobeno od teh šteoil- nih vprašanj deležno tolike pozorno- sti ko( rotacija in reelekcija. Medtem ko smo rotacijo že začeli dokaj us- pešno uoeljaoljati o celotni strukturi predstaoniških, samoupravnih orga- nov in delno tudi v družbeno politič- nih organizacijah, pa smo pri izva- janju elekcije in reelekcije šele na začetku. Velike nejasnosti, napačne razlage '/n negativno reagiranje v zvezi s tem vprašanjem, so sprožile precej dokaj kompleksnih razprav o vlogi in položaju vodilnega kadra. Takoj moramo ugotoviti, da velik del vodilnih ljudi dobro dela. Toda med tistimi, ki zavzemajo odgovorne po- ložaje, je .še vedno nekaj takih, ki včasih — ne glede na svoje subjek- tivne želje — zavirajo družbeno eko- nomiki in tehnični napredek. Zato bi bilo prav. da bi pospešeno razvi- jali najrazličnejše oblike dopolnilne- ga izobraževanja za usposabljanje teh kadrov — ter da bi vodilnim lju- dem tudi sicer nudili več organizira- ne, strokovno politične pomoči. Prav tako bi morala biti sama organizaci- ja dela in notranja kadrovska poli- tika oblikovana tako, da bi vodilni strokovnjaki sistematično vzgajali tudi nov perspektivni vodilni kader: Še nekaj je treba pojasniti: ko go- vorimo o načelu elekcije in reelek- cije, bi njegove smotre ocenjevali mnogo preozko, če bi se izvajanje tega načela začelo in ustavilo pri di- rektorjih. Ce postajamo vedno bolj dosledni pri ocenjevanju rezultatov dela slehernega proizvajalca, potem imajo delovni kolektivi prav gotovo pravico, da sistematično, dosledno, odkrito in javno izrekajo zaupnico ali pa nezaupnico tistim, katerim so poverili najodgovornejše funkcije. Tako pa je treba ocenjevati tako di- rektorja, kot tudi druge vodilne stro- kovnjake. Končno: čeprav je treba rotacijo, elekcijo in reelekcijo izvajati na podlagi objektivnih meril, moramo v praksi vendarle upoštevati osnovne principe demokratičnosti, javnosti in humanosti. Tistim, ki jih je prerasel čas in njihove zahteve, se ne bi smeli kar čez noč počutiti odveč, temveč bi jim v skladu z njihovimi napori morali dati tudi vso materialno in moralno priznanje. (Povzeto po diskusiji Zvoneta Dragana — predsednika kadrovske komisije pri OK ZKS Celje na prvi republiški konferenci ZMS). / PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA MAKEDONIJE ALEKSANDER GRLIČKOV OBISKAL CELJE, ŽALEC J N VELENJE v torek je obiskal celjski okraj predsednik izvršnega sveta SR Make- donije ALEKSANDER GRLICKOV. V spremstvu podpredsednika izvršnega sveta SR Slovenije JANKA SMOLETA in predsednika republiške gospodar- ske zbornice RIKA JERMANA, se je dopoldne ustavil v Žalcu, kjer se je zanimal predvsem za probleme kme- tijskega kombinata Žalec. Zanimal se je za stvari okrog proizvodnje hmelja, ker imajo v Makedoniji po delavni kapaciteti podobno proizvodnjo toba- ka. Ogledal si je tudi stroj za obiranje hmelja in novo tračno sušilnico hmelja.' Iz Žalca je odšel v Velenje, kjer so ga sprejeli pre^dstavniki občinske skupščine. V Velenju se je zanimal za probleme urbanistične ureditve mesta ter za politične probleme v dolini. Za- nimal se je tudi za program razvoja rudnika in za probleme v zvezi s pre- delavo premoga v električno energijo in plin. Ko si je ogledoval velenjske trgo- vihe, se je začudil visokim cenam in slabi preskrbi s sadjem in zelenjavo. Dejal je, da ga tako stanje v Sloveniji zelo čudi, posebnd zato, ker morajo pri njih v Makedoniji zmanjševati proizvodne površine za zelenjavo, ker je ne morejo prodati. Priporočil je, naj bi se komune in republika zavzele za sklepanje dolgoročnih pogodb trgov- ske mreže z makedonskimi proizva- jalci povrtnin in sadja. Popoldne pa je Grličkov prišel v Celje, kjer je po krajšem ogledu mesta predaval v Narodnem domu o proble- mih izgradnje Skopja in- situacijo v mestu po potresu. L, S. ZA MESEC MLADOSTI V CELJU Letošnji program prireditev v me- secu mladosti, ki ga praznujemo od sredine aprila pa do 25. maja, je presenetljivo obsežen in pester. To prav gotovo ni slučaj, saj so se letos prvič pri sestavljanju tega progra- ma povezala najrazličnejša društva in organizacije, skratka vsi tisti, ki lahko kakorkoli pripomorejo k raz- gibanosti življenja mladih ljudi. Pr- ve prireditve so se že začele. Tako je bilo pred dnevi občinsko šahov- sko tekmovanje pionirjev, pa večer Frana Milčinskega v Slovenskem ljudskem gledališču — tudi tehnič- no taktični zbor v Bežigradu je so- dil v okvir prireditev v mesecu mla- dosti — pa ■ še nekaj kulturnih in športnih manifestacij. Med številnimi prireditvami pri- hodnjih dni naj posebej omenimo praznovanje Dneva pomladi — 25. aprila — ki ga prirejajo občinska zveza prijateljev mladine, občinska zveza za telesno kulturo, Konjeniški klub' in Olepševalno društvo. Zani- mivo bo tudi gostovanje tabornikov iz Dobja, pa sprejem mladine iz Ču- prije in njihova akademija v Celju, štafeta mladosti, srečanje s starejši- mi aktivisti in Skojevci — ki bo 16. maja — nato pohod po poti štirinaj- ste divizije, srečanje mladine in pri- padnikov celjske garnizije JLA itd. Posebne prireditve bodo tudi po šo- lah, društvih in organizacijah. CELJSKA OBČINSKA SKUPŠČINA O PROBLEMIH DELOVNE SILE TO NI ENAKOPRAVNOST Celjska občinska skupščina je na svojem zadnjem zasedanju med drugim razpravljala tudi o nekaterih problemih zaposlova- nja sezonske delovne sile na celjskem območju. Občinski sindi-l kalni svet je posebej za to sejo pripravil pravcati splet zanimi- vih vprašanj o tej problematiki, mi pa povzemamo nekaj njiho- vih najznačjillnejšili ugiotovit ev. Na celjskem območju je zaposlo- vanje sezonske delovne sile velikega pomena. Kar šest gospodarskih pa- nog je namreč prav odvisno od dela sezonskih delavcev in delavk. Ker ni na našem območju — zlasti za fi- zično težka dela — prav nobenih rezerv moške delovne sile, zatorej ni slučaj, da število sezonskih de- lavcev že nekaj let vztrajno nara- šča. Tako ustvarjajo ti delavci in delavke v nekaterih delovnih orga- nizacijah celo 30 do 60 odstotkov celotnega dohodka. Kljub temu pa je položaj sezonske delovne sile pri nas vse prej kot zavidljiv. Poglej- mo, v kakšnih pogojih živijo in de- lajo ti proizvajalci. Njihov delovni čas je večkrat mnogo daljši kot osem ur, njihovi dohodki pa se v glavnem vrtijo okrog najnižje meje osebnih dohod- kov. Tudi nastanitev delavcev je marsikje problematična, predvsem glede reda, čistoče in ostalih higien- skih pogojev v naselju. Toda med- tem ko so vsaj v nekaterih gradbe- nih podjetjih za silo uredili ta vpra- šanja, so stanovanja sezonskih de- lavcev v kmetijstvu še vedno več kot borna. Ponavadi so v njihovih sobah samo postelje in nič drugega. Občinska skupščina je take pojave ostro obsodila. Odborniki so v raz- praA^ poindiaTiJi, naj bi vsaj v Celju prenehali graditi lesene barake. Za- menjale naj bi jih zidane, ki bi jih lahko tudi kasneje uporabili za naj- različnejše namene. Najbolj pereč problem v verigi vseh, ki oklepajo sezonsko delovno silo, pa je nedvomno prehrana. De- lavci, ki se hranijo v celjski samo- postrežni restavraciji, se pritožuje- jo, da je hrana predraga, da jo je premalo in da jim tudi sicer ne pri- ja najbolje. Pokazalo se je, da imajo najmanj problemov tam, kjer so pre- hrano uredili kar v delovni organi- zaciji v lastnih kuhinjah. Toda žal je takih kolektivov še odločno pre- malo. Sezonska delovna sila tudi sicer ni v enakopravnem položaju z osta- limi proizvajalci. Skoraj nikjer jih ne najdemo med člani delavskih svetov, izvršnih odborov sindikalnih podružnic, nihče od odgovornih služb ali družbenop>olitičnih orga- nizacij ne išče z njimi povezave'itd. Tudi zappslovanje sezonske delov- ne sile je največkrat neorganizira- no in nezadostno. Mislimo, da bi morale delovne organizacije redne- ie planirati potrebe po sezonski de- lovni sili. Le tako bo lahko zavod za zaposlovanje delavcev organizi- rano vodil prihajanje in zaposlova- nje delavcev iz drugih občin. Občinska skupščina je v zvezi s problematiko zaposlovanja in dela sezonske delovne sile sprejela tudi več sklepov. Posredovala jih bo de- lovnim organizacijam, ki bi jih naj v okviru svojih možnosti kar naj- bolj verno upoštevale. -ij V nedeljo je bil na Bežigradu pri Celju velik taktični in tehnični zbor rezervnih oficirjev in jjJodoficirjev celjskega okraja. Zbor je v celoti uspel, zasluga za to pa gre v prvi vrsti okrajnemu odboru Združenja borcev NOV, komandi celjske garnizije in ob- činskim združenjem borcev NOV. Več o tej uspeli prireditvi, prvi te vrste v državi, berite v reportažnem zapisu na 10. strani današnje številke. S SEJE OBČINSKE SKUP.^ČINE V ŽALCU Osebni dohodki zažirajo sklade Pretekli torek je bila v dvorani žalskega Hmeljarskega doma seja občinskega zbora in seja zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Žalec. Odborniki obeh zborov so na skupni seji med drugim sprejeli tudi statut žalske občine. Posebna statutarna komisija žalske občinske skupščine je po daljšem pre- učevanju prispelih pripomb, ki so jih poslali zibori valilcev, družbeno poli- tične organizacije in drugi, le-te pre- tehtala ter vsikladila s predlogom tako, da so v osnutek statuta vnesene neka- tere spremembe in dopolnitve. V nadailjevanju seje obeh zborov so odborniki sprejeli sklep o soglasju k linaryčnemu načrtu družbenega sklada za šolstvo, poročilo o izvršitvi prora- čuna za prvo tromesečje, ki kaže, s svojimi 23,9 % realizirane proizvodnje Ugoden uspeh. V naidaljevanju razpra. ve po poročilih so odt)orniki siprejeli sklep o ustanovitvi posebne komisije Za izvajanje predpisov o delitvi čiste- ga dohodka delovnih organizacij, predvsem industfijiskih, ki zaradi ne- sorazmerij pri delitvi čistega dohodka lia osebne dohodke in sklade pri da- ■^ih pogojih (v večini primerov zaradi Plafoniiranih cen), ne morejo ustvar- jali ustreznih skladov. Vzroki so pred- vsem v iposlaibšanju ekanamičnO'Sti, ki Se odraža v hitrejšem porastu porab- IjPTiih sredstev v primerjavi s celot- 'lini dohodkom. Pomemben učinek pri 'ffn pa ima tudi močan porast osebnih dohodkov na škodo skladov. Ekonomičnost poslovanja se je po- ^labšaiia predvsem z naraščanjem ce- Jptnega dohodka v plačani realizaciji. je narastel za 32,7%, porabljena ^»■edstva pa za 33,8%, torej bolj kot ^^lotni dohodek! Eden izmed vzrokov ta, ker je morala industrija dajati ^^radi konkurence trgovski mreži ve- l^^e raibate, kmetijstvo pa je z obnav- ljanjem hmeljskih nasadov pridelalo obnovljenih površinah mamj ^f^elja. Ob vsem tem, pa so družbene ^•ijatve narasle za 23,9%, torej manj .^^ Celotni dohodek, neto produkt in '^isti dohodek. Navzlic temu pa je neto produkt v celotnem gospodarstvu po- rastel za 30,3 %, čisti dohodek pa za 31,3 %. S primerjavo obeh podatkov lahko razberemo, da so obveznosti do družbe pred ugotovitvijo čistega do- hodka naraščale v sorazmerju z ome- njenimi kategorijama. Tudi prispevki iz čistega dohodka, razen prispevkov iz osebnih dohodkov, so naraščali scf- razmerno ustvarjenim rezultatom. Ta- ko so celotne- družbene obveznosti v primerjavi z letom 1962 večje za 23,9 %. Ob tem so se osebni dohodki povečali za 41,4 %, neto skladi pa zs •1,4%. To nesorazmerno rast osebnih do- hodkov v čistem dohodku opraviču- jejo delovne organizacije s porastom življenjskih -strošikov ter dosedanjimi nizkimi povprečji. Del tega pa odpade tudi na povečanje števila opravljenih delovnih ur. Dejstvo je, da so neka- tera industrijska podjetja poslovala v težavnih pogojih. Kmetijstvo opravi- čuje nesorazmerje z izpadom realiza- cije zaradi suše, medtem ko so bila vlaganja v proizvodnjo večja kot v preteklem letu, obenem pa tudi oseb- ni dohodki. MUZEJ NOV V CELJU VABI MUZEJ REVOLUCIJE v Celju je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, od 1. maja dalje pa bo odprt vsak četrtek tudi v popoldanskem času od 16. do 19. ure. Skupine obiskovalcev se naj prijavijo dan pred ogledom muzeja v upravi. Na sliki: hodaiJi v pritličju z relieiom lončke Cečeve v ozadju. Letošnji l.maj - množično slavje PRIPRAVE ZA PRAZNOVANJE SO PO VSEH OBČINAH ZE V TEKU Letošnje praznovanje 1. maja bo ena največjih povojnih manifestacij naših delovnih ljudi. Delovni kolektivi, sin- dikalne, politične in družbene organi- zacije so že pred dnevi začele s pri- pravo prazničnih programov, z orga- nizacijo centralnih proslav ter izletov. Večina proslav bo vsebovala bogate kulturne sporede. V Celju bo centralna proslava v Na- rodnem domu. V okviru praznovanja bo imel občinski odbor svečano sejo, na posebni svečamosti pa bo slavno- sten sprejem mladine v organizacijo SZDL. V Laškem bo centralna proslava obogatena s kulturnim programom, v "katerem bosta med ostalimii nastopila ljubitanska operna pevca Vanda Ger- lovič in Miro Brajnik. Večje proslave v laški občini bodo še v Radečah in Rimskih Toplicah. V občini Videm-Krško bodo central- ne proslave v Krškem, Brestanici, Se- novem in Kostanjevici, manjše pa po vseh večjih krajih. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: 0 Poročilo o občnem zboru celjskega turističnega in olepševalnega društva 9 Lindek — zadnja neelektri- ficirana vas? % Gledališke kritike k tednu .slovenske dramatike' % Dva večera lepih melodij — in ob zaključku abon- majskih koncertov 9 Roman, slikanica, memoarji # Pi-oblem v žarišču: Na pra- gu turistične sezone ... # Zanimivosti, prvomajske čestitke V PRIHODNJI ŠTEVILKI: Prvemu maju posvečena šte- vilka / obilo zai|imivih se- stavkov, reportaž, križanko ia liumorjem bo lizšla v sredo 29. aprila. CELJE, 2 i. APRIL 1964 Št. 16 CENA 20 LetoXVL Glavni u r o (I ii i k TONE M A S I, O Odgovorni urodnik JURK KRA.šOVi:C List izhaja ol) jictkiii. Izdaja in tiska Časopisno ])0(ljrtj(^ »Celjski tisk<, IJrcd- ni.štvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, poštni predal 152. T<'lef(iin 24-2>. Tekoei raeiin: (»05-11-1-656. L(4na naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozeii^tvo 2400. OD 25. DO. 50. APRILA Približno do 26. aprila po večini .sončno, vendar včasih krajevne ne- vihte. V zadnjih dneh aprila dežev- je in hladno vreme, ki bo trajalo do 1. maja. Nato izboljšanje. Stran 2 CELJSKI TEDNIK Št. 16 — 24. aprila 1964 POGLED PO SVETU Marjan f RAVNIKAR V Dolini vrčet> s6 se zgodUe stmri, ki lahko za Laos pomenijo konec prentiTJa. Desničarski elementi j) ar- madi so s prevratom prevzeli oblast in preimer Suvana Fiima je moral po enodnevnem zaporu odstopiti, le tako nemirno področje je postalo čez noč resna nevarnost za mir v tem delu Azije. J'eliki. ki so sodelovali pri pregovorih o laoškcm triumvira- tu (destio orientirana grupa, nevtral- na in leva Patet Lao) ter zagotavlja.li koalicijski vladi njeno nevtralnost, so rrtočno i zaskrbljeni. Tako Anglija kot ZDA zatrjujeta, da niniata nič skupnega^ z voja.^kim pučem in da ga ne priznavata. Da nimata Poljska in SSS'R, ki sta tudi člana odbora za Laos. nič' z desničarskim udarom, je več kot razumljivo. Kar pa zadeva zahodne velesile, je koencidenca ma- nevrov SEATO pakta, obiskov naj- višjih vojnih in političnih ljudi v južnem Vietnamu in pojačana vojna in finančna pomoč v tej deželi, več kot slučajna. Miroljubna izjava pred- sednika ZDA je ena. direktno vme- šavanje in podpiranje nepopularnih režimov, pa druga stvar. Vsekakor je Laos že doslej zahteval ogromno truda in dobre volje vseh. Zelo ne- konstruktivno je za svetovni mir ka- korkoli podpirati elemente, ki so pro- ti miru. Upajmo, da bo zdrav razum končno zmagal. Po najnovejših po- ročilih kaže, da se pučisti uveljavlja- jo zelo nestabilno in da Suvana Fu- ma Še ni brez moči. V Braziliji se stvari odvijajo dru- gače kot so predvidevali pučisti. Maršal Brancov ima že velike težave v samem parlamentu, pa tudi izven njega. Napredne sile se organizirajo, in to veliko bolj kot kdajkoli prej. Izjave delavskih voditeljev v ilegali napovedujejo dokončni obračun z desnico. Sam Branco pa je prisiljen upoštevati množice, ki niso zadovolj- ne z nastalim položajem v njihovi deželi. Veliki spor med kitajskim in sov- jetskim vodstvom, kakor, kaže, ni po- pustil. Sedanje kitajsko vodstvo bo težko menjalo svoje popolnoma zgre- šene poglede na zunanjo politiko. Svet pa, ki se trudi, da bi bilo hlad- ne vojne konec, res ne more sprejeti konceptov, ki so nevarni za mir, sa- ' mo zato. da bi lahko napisali in go- vorili — »med socialističnimi dežela- mi vlada popolna harmonija«. Ki- tajski vpliv v Aziji je že tako pre- cejšen in negativni pojavi, ki priha- jajo iz Indonezije, so vsekakor posle- dica kitajske propagande. Kdorkoli, Sovjetska zveza res ni revizionist marksizma, pač pa resničen pobor- nik za mir v svetu. Izjave, ki smo jih ob obletnici rojstnega dne Hruščova slišali, pa nam govore o realnih mož- nostih za mirno sožitje in razvoj vseh narodov. Od tam ni bilo slišati fanfar, ki kličejo k orožju. Res ni težko ločiti slabego od dobrega, io je: resničen marksizem od lažnega. In položaj na Cipru? Se vedno isti. Lahko pa bi bilo še veliko slabše. Uspeh je dosežen že s tem, da so le prišle enote OZN. Pozitivno je tudi ' to, da želi Anglija evakuirati sooje grupe. Ce ne vse, osa j večji del. Se- daj, ko so sile OZN na otoku, je tež- ko intrigirati med dvema za soojo lastno korist. Ce to ne gre. je škoda časa in denarja, si mislijo angleški diplomati. Na srečo so bili to pot prepočasni ali ciperski narod dovolj močan v svoji enotnosti. Sam spor se je preselil na verska nesoglasja, čeravno turški predsednik zatrjuje lojalnost vsem Grkom živečim o Turčiji. Upajmo, da poklicani bivši šef EOK ne bo moral ponovno orga- nizirati svoj glavni štab in voditi operacije na Cipru. To bi bila tudi nezaupnica predsedniku Makariosu. kar pa v sedanjem času ne bi niko- mur koristilo. In končno konferenca o trgovini in razvoju. Generalna debata je kon- čana. Razvite dežele, predvsem ZDA. so poskušale zadržati vse konkretne predloge in to z najrazličnejšimi amandmaji. Ker pa so bile to pot nerazvite dežele odlično pripravljene in obrožene z neštetimi dokumenti in znanstvenimi študijami, je morala druga stran popustiti. Sedaj se delo odvija po komisijah. Tu je stvar še bolj konkretna in še težje bo prob- leme odpraviti s frazami. Zaenkrat je še prezgodaj govoriti o končnem rezultatu, saj predvidevajo, da bo konferenca trajala .še celo leto. t. j. do polovice leta 1965. Kar pa lahko rečemo do sedaj, je spodbudno, kajti svet je zvedel za probleme in rešit- ■ ve, ODBORNISKA DOLŽNOST JE RESNA! 2e nekaj sej občinske skupščine v Celju je bilo na nevarni točki, da bi zaradi slabe udeležbe domala ne ibile več siklepčne. Bilo bi res odveč, če bi ponovno opozarjali na dolžnosti odbornikov do dela skupščine in hkrati do zaupanja volivcev. Podatkii tajništva pri občinski Skupščini v Celju opo- zarjajo, da se sej skupščine zlasti ne udeležujejo odborniki zbora delovnih skupnositi. Ta po,datek zgovorno ilustrira tudi naš posnetek z desete seje občinske skupščine v Celju. Deana .stran dvorane v Narodnem domu, kjer celjska občinska skupščina zaseda, je namenjena odbornikom zbora delov- nih skupnosti. Seveda pa posnetek ni zajel celotne dvorane, kajti sicer bi bilo vprašajev (vrisali smo jih mi) še precej več. DANES V BREŽICAH posvetovanje o krnelijstvu Za danes je okrajni odbor Sociali- stične zveze Celje sklical v Brežicah posvetovanje o kmetijstvu, na kate- rem naj bi kmetijski strokovnjaki in predstavniki posaviskih občin ter družbeno političnih organizacij raz- pravljali b nadaljnjem'razvoju ;kjiie-; tijstva na tem območju. . Dejstvo je namreč, da so številne, majhne kmetijske organizacijo v Po- savju doslej vodile dokaj neenotno kmetijsko politiko, kar je povzročilo precej nepravilnosti. Vse torej kaže. da bo tudi na tem predelu — v pri- zadevanjih za boljše rezultata v kmetijstvu — integracijo Ic treba upoštevati. Razumljivo pa je, da bo razvojni program kmetijstva ]?a po- savskem predelii treba vskladfti-s finančnimi in kadrovskimi možnost- mi, ki seveda tudi tu niso neomeje- ne.' :: ; O problematiki kmetijstva v l^o« savju je v ponedeljek razpravljal tu- di izvršni odbor okrajnega odbora Socialistične zveze v Celju. .j ŠMARSKI PROSVETNI DELAVCI-KOMUNISTI: Najprej delo in odnosi! .v Šmarju pri Jelšah so se zlbrali pk)^yejtni 'delavci-.komuiiisti, ki so v okviru priprav na kongres še po- sebej osvetlili problematiko v šmar- Sikem osnovnem šodistvu. Ugotavljali so, da bo čimprej po- itre^binio tuidi v šmarstki občini okre- piti materialne osnove, ki so po- manjkljive. Toda prav tako bodo pr os vetrni delavci morali še lx>lj skr- beti za uveljavljanje sarnouprav- Ijanja, idejno rasit učiteljev, za več- je tovariške stike z mlajšimi uči- telji, ki dofkaj nepripravljeni sitopa- jo v življenje. Drugostopenjsko šol- stvo (tiidi iičiteljišoe) — še ni v ko- raku s šoilsko reformo, zato je treba poskrlbeti za ustrezne kadre, ki ho- do lailiiko uveljaviji reformne nalo- a še notranje odnose in delitev do- lodkov, ne bo reševal ikdo od zgo- raj, ampak da je to inaloga delov- nili skupnosti. Odločno so zavrnili tendence po uravniilovsikem načinu nagrajevanja, ki so se pred kratikim pojavljale na nekaterih isindikalnih sestankih, pač pa so ise zavzeJii za izidatnejši stimulativni del. Jasno pa je, da je naše šolstvo potrebno i>o- etiaviti na trdinejša materialna tla, ker bo to nodvoniinio prispevalo tudi h katkovostnemiu delu v šolah. K pristiiejšim odnosom. s. r. KAKO DOLGO ŠE TAKO? OB KONFERENCI TURISTIČNEGA IN OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V CELJU Občni zibor celjskega Olepševalnega in turističnega društva je v četrtek, 16. aprila lepo uspel- To lahko sodimo ne samo po številni udeležbi, saj se je na njem zbralo nad 500 ljudi, marveč tudi po obračunu plodnega, dela ki ga je ta organizacija opravila zato, da bi bilo mesto ob Savinji privlačna tu- ristična izhodiščna točka, da bi bilo lepše, belo in veselo. . . Zalo so več kot mučno zvenele besede predsedni- ka Rada Jenka, ko je v svojem uvod- nem poročilu med drugim poudaril, da to društvo, ki je svojo dejavnost na- menilo le celjskemu mestu in njego- vim prebivalcem, ni našlo opore in ra- zumevanja v komuni. To ugotovitev je med drugim potrdila tudi odsotnost predstavnikov občinske skupščine ter občinskih političnih organizacij. Na zboru ni bilo niti enega predstavnika občinske skupščine, niti predstavnikov občinskih političnih organizacij. Da odnosi med društvom ter celjsko občinsko skupščino oziroma njenimi pristojnimi organi za to dejavnost nisc takšni, kot bi lahko bili, so potrdila tudi nekatera nadaljnja izvajanja, kot dejstvo, da občina doslej še ni našla sredstev za vzdrževanje Starega gra- du. Je pa vprašanje, kako dolgo bo to obveznost lahko nosilo društvo samo? Mar je skrb za redno vzdrževanja Starega graidu res le dolžnost samo Olepševalnega in turističnega društva? In naprej — ali je gostilna Na griokta v resnici propadla samo zato, ker ni bilo pomoči? Tudi cesta na grad kaže, da tu ni bilo složnega dela, sicer bi bila v drugačnem stanju kot je in vse- kakor — drugače urejena. Usahnitev vodovoda na Starem gradu ni svetla stran splošnega prizadevanja, da bi ta postojanka zaživela in postala privlač- na turistična točka za slehernega do- mačega in tujega gosta. Vodovod na gradu je namreč usahnil, ker so nje- govo vodo speljali drugam, ne da bi za to vprašali Olepševalno in turistič- no društvo. Poleg vsega tega, propada tudi tako imenovana Pelikanova pot. Mimo teh je tovariš Jenko nanizal še vrsto komunalnih pomanjkljivosti, na katere društvo zaman opozarja. Zibor je nadalje z negodovanjem sprejel dejstvo, da v osnutku občin- skega statuta ni omenjeno Olepševal- no in turiistično društvo, pa četudi ta organizacija predstavlja in uresničuje stremljenja vseh Celjanov, kii želijo, da bi Celje tudi v turističnem pogledu pomenilo več kot doslej. Več razprave bi si zaisilužila tudi pri- pomba, da naj turistična predavanja v Celju pripravlja samo Olepševalno in turistično društvo. Je namreč vpraša- nje, če je monopolizem na tem področ- je potreben. Mar ne bi rajši podprli iniciativo še drugih in bili veseli, da imamo v mestu čim več turističnih in podobnih predavanj. Med pomembna druš|;vena dela v preteklem obdobju sodi tudi ustanovi- tev kluba mladih zbirateljev razgled- nic. Kakor začetek zbora, ki jepripadal kratkemu umetniškemu programu, na katerem sta nastopila prvaka Ijuhljan- 'ske opere Vilma Bukovec ter Laidko Korošec, tako je imel tudi konec slav- nostno obeležje. Ob tej priložnosti so izrekli zasluženo pohvalo ne samo predsedniku in podpredsedniku dru- štva, Radu Jenku ter Zoranu Vudler- ju za njuno požrtvovalno delo, marveč so imenovali tudi tri častne člane, in sicer: imž. Blaža Pristovška, Stojana Kolobarja in Jožeta Pelikana. Ob zaključku samo še to — naša želja je, da bi se odnosi med celjsko občinsko skupščino ter Olepševalnim in turističnim društvom uredili, saj le tako lahko pričakujemo več delovne- ga poleta, pa tudi več uspehov. -mb EKSPRESNE INFORMA- CIJE V Zelezairni Štore ■so na sestaniku aktiva družbeno iKulitičnih organi- zacij in organov samoupravljamja idelovnih enot iii podjetja sklenili, da boido v todoče poleg glasila de- lovinega kolektiva »Štorski Zelezair«, ki izliaja enkrat mesečno, uvedli še pismene etkspresne informacije, ki jih bodo izdajiali po jK>trebi. j. m. PRED VOLILNIMI KONFERENCAMI ZKS v štorskl železarni Na razširjenem sestanku sekretar- |ev osrispvnitf organizak;ij Zvezg ko- munistov konjiške občine so obrav- navali programe bližnjih konferenc, na katerih bodo volili delegate za občinsko konferenco. Poudarili so, naj bi bili to delovni razgovori, pri- pravljeni v skladu s smernicami zadnjega plenuma Centralnega ko- miteja Zveze komunistov Jugoslavi- je. Na občinski konferenci ZKS v Slovenskih Konjicah naj bi se zbra- lo nad 70 komunistov tega območja. KONJIŠKI UČENCI RAZSTAVLJAJO Učenci prve osnovne šole v Slo- venskih Konjicah so te dni priredili razstavo svojih izdelkov. V šolskih učilnicah so prikazali, kaj so se na- učili pri tehničnem pouku in risa- nju. Njihovi izdelki so v večini pri- merov res kvalitetni. TOlim ZMAGOVAIEC REPUBLIŠKEGA MEDDOMSKEGA SREČANJA Od 18. do 20. aprila je bilo v Celju tretje rapubliako srečanje domskih ekip Kopra, Tolmina, Novega mesta, Kranja, Murske Sobote in Celja. Do- slej sta bili enaki tekmovanji v Kranju in MursA.1 Soboti, letos pa so organi- zacijo meddomskega tekmovanja sprejele domske skupnosti dijaških domov v Celju. Mladi udeleženci so se pomerili v namiznem tenisu, šahu, atletiki, košarki, odbojki ter roko- metu. Za konec pa so priredili še kra- tek kulturni program, ki so ga prav tako ocenjevali. V konkurenci šestih ekip so zmagdli dijaki iz Tolmina pred Celjem. V Konjicah se izobražujejo V knjigovodski tečaj, ki ga je v Slovenskih Konjicah organizirala delavska univerza, se je vpisalo nad 30 slušateljev. Tečaj je že pričel z delom. Zanimivo je, da so predava- telji v glavnem domačini — vodilni uslužbenci računovodskih služb raz- ličnih delovnih organizacij. Program tečaja zajema 120 ur predavanj tako o knjigovodstvu, kot o planiranju in delavskem samoupravljanju. Po te- čaju bodo tudi izpiti. Pri konjiški delavski univerzi pa se je začel še en tečaj. To je tečaj nemščine, v katerega se je vpisalo 33 slušateljev. Med njimi je največ trgovskih in gostinskih delavcev, ki jim lahko znanje tujega jezika veli- ko koristi. ŠTORSKI ŽELEZARJI SO sprejeli statut Pretekli petek je bilo v Štorah pomembno in živahno zasedanje centralnega delavskega sveta, na ka- terega so povabili člane izvršnega odbora sindikalne podružnice in to- varniškega komiteja zveze komuni- stov. Na dnevnem redu so imeli ob- ravnavo in sprejem dveh pomemb- nih aktov. V prvi točki dnevnega re- da so po nekaj mesecih temeljite razprave, ki so se vršile po delovnih enotah in v kateri so sodelovali vsi člani kolektiva, sprejeli statut pod- jetja. Statut, ki jc bil soglasno po- trjen, obsega 46 strani in vsebuje v dvanajstih poglavjih 185 členov. V skrbno izdelanem statutu so v prva poglavja uvrstili položaj delavca v podjetju in vlogo celotnega kolek- tiva, organizacijo in sredstva pod- jetja, organizacijo samoupravljanja in izobraževanje članov kolektiva. V drugi točki dnevnega reda pa so obravnavali in sprejeli pravilnik re- vidirane analitične ocene delovnih mest, ki so jo izvedli na željo čla- nov kolektiva. > PREDAVATELJA NI BILO V okviru programa predavanj za vzgojo članov delovnega kolektiva v civilni zaščiti, je bilo pretekli pone- deljek ob 14. uri organizirano v dvo- rani prosvetnega doma v Štorah za- nimivo priidavanje »O POSLEDI- CAH RADIOAKTIVNEGA SEVA NJA«. Predavanje pa je odpadlo, ker ni bilo predavatelja iz Celja. To je v štorski železarni že drugi primer, da je podobno predavanje odpadlo za- radi predavatelja. Člani kolektiva so takšno ravnanje grajali. V BRE21CAI1: PO.SVET / ORGA- NIZACIJAMI. KI VKLJUČUJEJO MLADINO V Brežicah je bilo \yvvd dinevi po- Kve,tovaiiije vseh onfraivizacij. ki vključujejo imlaidino. Na posvetova- nju sio ugotovili, da v dlosedainjem delu n'i bilo potreibne povezave, zato HO bille tudi niarsikate-re akicije sti-, liiijsk« im slabše pripravljene kot bi bile si«'r. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje redinio iz menjavali pro- gnaime dala. usitanovili poi so tudi koorcbiiiiiaicijski odlbor za letovanje in servis 7.a iiz posojam je opreme za — Upfavni odbor je torej sklenil. .. — — Kaj je sklenil!? — — Da bo tako, kot pravite vi, tovariš direktor! KABIKATUilA: P. IVANOVIC St. 1* — 24. aprila 1964 CELJSKI TEDNIK STRAN 3 V partizanskem Lindeku si želijo luč Ce l>i letos o,b dvaj.selfletniici poboč- ja XIV. divizije hoteli filmati pri- tiOT pohoda skozi hribovsko vas, ibi tohko izbrali Zgornji Lindek, ki se [)d tistih dni ni sipremenil, razen ljudi, ki SiO Zidaj dvajset let starejši. Linidek je partizanska vais, v nji 50 partizani pogosito našli varno in giastoiljuibno zavetje. Vais je bila močno upastošena. po vojni pa je življenje nadaljevalio tu svojo pot po starih kolesnicah. Z I;inideka Ijiudje zirejo v dolino, na bližnje hribe, ki jih ponoči odikriva sve'tla elelktričina luč. Sv^etla eilektriana luč je za Lindek. poleg ceste, velik proiblem. velika želja. Letos so na pobudo predsednika krajevne skupnosti Franikolovo in predsednika krajevne origamizadije SZDL tlovari.šev Žerovnika in Operč- kala vaščani zasukali rokave. Z nav- dušenjem so začeli izvajati svoj to- likanj zakasneli elektrifikacij.ski program. V zimi. ko je živo srebro bilo še globoko poid ničlo, so kopal j jame. Pol potrebni,h jam so morali sklesiati v živo skalo. Drogove so morali spravljati iz oddaljenih host La pred štirinajiStimi dnevi so začeli postavljati drogove. Nad polovico, jih že nakazuje pot, po kateri bo skozi Žioe na Linidek dotekla elek- trika, osvetljevaila hiše, pognala pre- tldkateri motor in prinesla glasbo ter besedo iz vsega sveta. Devet milijonov dinarjev bo po- raibljenih preden 'bodo vaščani Lin- deka obrnili stikalo. Doslej je bito z delom in losom vloženo že idva mi'Lijoinia. Krajevna skupnost bo zmogla dodellitii za te namene mili- jon. Ostaja še oidiprto vprašanje pe- tih milijonov. Vsega tega ne bodo vaišoani zmogli sami, to je več kakor jasno. Končno elektrika in cesta ina Lindek pomeni pridobitev za turi- zem. Vaščani Liadeka se obračajo z vljudnjo prošnjo obomski skupščini Celje, Turističnemu društvu in kra- jevni skuprkOisti v Franikolovem, da bi ijodiprli elektrifikacijo^ enega zadnjih naselij'v. dbčini, ki še nima elaktrike. j. o. REGISTRACIJA PODZEMELJSKIH NAPRAV JE NUJNA Znano je, da se pri nas, kakor tuidi d'rugod po svetu, razen kata- stra zemljišč, vodijo še razni kata- stri kot so: katastor cest, železnic, vodiovja, z'grad'b, gozjdov itd. Pridobitev civilizacije, ki nastaja v razvoju mest in naselij, «0 razne komunalne naprave, ki so se v pre- teklosti izvajale sitihijsko, kar pa se več ali manj dogaja še danes. Podjetja, ki gradijo iposamezne ko- munalne .naprave, jih vzidržujejo in vodijo kot svoja osnovima sredstva, vodijo posebno evidenco in tehnič- no dokumentacijo. Pri graditvi, urejanjiu in rekon- strulkciji podzemeljiskiih. kakor tudi naidzenieljskih komnnalnib natprav, se je pokazala potreba po načrtih, ki naj bi ohranjali kompleksno evi- denco za celotno omrežje komunal- nih naprav in objektov. Zaradi po- manjkanja ta.kih načrtov, se več- krat ponav^lja ,prekopavanje cest in pločnikov, poškodovaini so razni vo- di, zgodile iso se nesreče in nastali veliki materialni stroški. Mairsikje, posebno pa v tnanjših nasfeljih, so pod zemljo razne napeljave z«, ka- tere nihče ne ve, ali pa samo eden, kvečjemu nekaj ljudi. Da bi ostvarili n-avedene potrebe, so potrebni ukrepi, ki bodo zago- tovili uistanovitev »Katasitra komu- nalnih naprav in napeljav« in idiol^o- čili upravni origan, ki bi vodil evi- denoo kompleksno, zbiral tehnično dokuimentacijo in jo vzdrževal po enotnih predpisih. M. F. ŠE ENKRAT ZARADI ZVIŠANJA CEN ELEKTRIKE DRAŽJA PREHRANA Majhna notica o zvišanju cen v samopostrežni restavraciji v Celju — ki je (po izjavah restavracije) nastala zaradi višje cene elektrike — je vzbudila precej zanimanja. Na- njo je namreč že odgovoril kolektiv »Elektra«, te dni pa smo v uredni- štvo dobili še pojasnilo samopo-. strežne restavracije. Takole pravijo: »Elektro Celje v svojem članku izjavlja, da so nam v letu 1963 za- računali električno energijo po 14,20 din, letos pa po 13,80 din. Vse te iz- jave so po njihovih izračunih sicer možne, vendar naše podjetje dobro ve, da smo v telu 1963 plačevali elek- trično energijo povprečno 360 do 380 tisoč din mesečno. Letos pa smo za januar dobili račun za 652.180 din, za mesec februar za 504.000 din, res pa je, da je bil račun za marec dosti nižji — 232.000 din. Samopostrežna restavracija se je z Elektrom že večkrat dogovarjala za ceno električnega toka. Ne že- limo nič drugega kot to, da bi do- bili električno energijo po enaki ta- rifi kot velja to za gospodinjstva — 8 din za kilovatno uro. Mislimo namreč, da imajo potrošniki do te- ga vso pravico — zakaj bi morali elektriko plačevati draže, če se hra^ nijo v samopostrežbi. Res je sicer, da se samopostrežna restavracija bavi tudi s prodajo al- koholnih pijač, vendar tvori ta pro- met samo deset odstotkov dnevne prodaje. Kljub temu torej, da je bil marčni račun za elektriko precej nižji — kilovatne ure so bile obra- čunan* po 16 in 6 dinarjev — ven- dar je razlika do gospodinjskega toka še vedno občutna.« Verjetno s polemiko v časopisu ne bomo mogli razčistiti, kdo ima prav. Morda pa bosta podjetji le našli skupno rešitev — tako, ki ne bo v škodo potrošniku. ELEKTROPLAVŽ NE OBRATUJE Preteklo sredo je bila v Železarni Štore razširjena seja aktiva druž- benopolitičnih organizacij in orga- nov samoupravljanja podjetja. Raz- pravljali so o tekočih gospodarskih problemih in poslovanju podjetja, še posebej pa o najnovejšem pro^ blemu, ki je nastal zaradi okvare transformatorja na elektroplavžu, zaradi česar je moral ta obrat pre- kiniti z delom. J. M. CELJSKI STROKOVNJAKI NA REPUBLIŠKEM SIMPOZIJU mehanografije in operacijskega raziskovanja V Ljubljani je bil nedavno prvi slovenski simpozij iz mehanografije in operacijskega raziskavanja, ki sta ga priredila Društvo ekonomistov in gospodarska zbornica Ljubljana pod pokroviteljstvom sekretariata za splošne gospodarske zadeve SRS. Vsi udeleženci simpozija so lahko prisostvovali delu v obeh sekcijah (mehanografija in operacijsko raz- iskovanje) in poslušali ter razprav- ljali o referatih naših vodilnih stro- kovnjakov na tem področju. Poleg uvodnih referat6v ter koreferatov se je zvrstilo v sekciji za mehano grafijo še 12, v sekciji za operacij- sko raziskovanje pa 14 delovnih re feratov. Posebno nas veseli, da so na tem simpoziju sodelovali tudi trije člani celjskega društva ekonomistov kot referenti, in sicer v sekciji za me- hanografijo tov. Bogdan Hochmiil Icr, vodja oddelka za mehanografije Tovarne emajlirane posode z refera- tom o izgledih avtomatizacije uprav- nega poslovanja pri nas, v sekciji za operacijsko raziskovanje pa dipl. ekonomist Vinko Prelog, strokovni tajnik okrajhe gospodarske zborni- ce z referatom s področja teorije proizvodnje in prof. Ludvik Rebeu- šek, ravnatelj šolskega centra za blagovni promet z referatom s pod- ročja teorije optimalnih zalog. Udeleženci simpozija so bili zelo zadovoljni z referati, o čemer naj- zgovomeje priča dejstvo, da je bila dvorana vse tri dni polna poslušal- cev. Simpozija so se tudi udeležili za- stopniki republiškega izvršnega sve- ta. Podpredsednik Janko Smole je priredil v klubu poslancev sprejem za referente in člane iniciativnega odbora. L. Rebeušek V CELJU SO ZBOROVALI GOZDARJI LESA PRIMANJKUJE V soboto je bil v Celju občni zbor zveze inženirjev in tehni- kov gozdarstva in lesne industrije Slovenije. Poleg članov zvez so se občnega zbora udeležili tudi nekateri predstavniki javnega življenja celjske komune. Občni zbor društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne; indu- strije je bil zdiružen z zanimivim I^oisvetovanjem — o nekaterih prob- lemih dolgoročnega razvoja lesno suroviniskoga zaledja. V zvezi s to temo so udeleženci posvetovinnja ob- ravnavalii najrazličnejša vprašanja. Tako so razpravljali o gozdrii ptro- izvodnji, o planiranju, o podružb- Ijanju gozdov in gozdne proizvod- nje, pa tudi o losim industriji itd. Največ pozornosti so posvetili izred^ no velikemu naraščanju potreb in- doistrtije po lesu. Dejstvo je namreč, dta je kritje teh potreib velik.pnoib- lem. Cozidarji m vzporedtt© z zah- tevami lesne industrije namreč raz- pravljali tudi o nujnosti krepitve gozdov, ki je hkrati tuidu pogoj za diovoilj velifke koiličine lesne mase. Tako posvetovanje, kot občni zbor srnn, »ta nedvoranio veliko pripomog- la k formiranju neikaterih stališč v zvezi s proizvodnjo in potrošnjo le- sa, v Sloveniji. Zanimiv material, ki ga sestavljajo referati in plodna razprava, pa bo tudi koriistno napo- tilo strokovnjakom za delo v teh zanimivih panogah gospodarstva. Visoka odlikovanja delavcem konjeniškega kluba Preteklo nedeljo je bil občni zbor konjeniške zveze Slovenije. Občni zbor je potekel v znamenju pet- najstletnice obstoja. Ker je celjski konjeniški klub eden najbolj delav- nih v tej zvezi,; so na občnem zboru odlikovali tudi nekaj celjskih naj- bolj zaslužnih organizatorjev in športnikov te veje športne dejavno- sti. Tako jih je bilo šest odlikovanih z zlatim znakom prve kategorije, štirje s srebrnim znakom druge in dva z bronastim znakom tretje ka- tegorije. Kriterij za ta odlikovanja je bil precej strog, saj je komisija upoštevala samo nad 15, 10 in 5 let stalnega amaterskega dela v konje- ništvu. Morda velja ob tej priliki omeniti tudi to, da se celjski konjeniški klub bori z dokajšnjimi težavami — zlasti finančnimi. Tako je obstoj kluba kljub smotrnemu gospodarje- nju — opravili so veliko ur prosto- voljnega dela — brez kakšne občut- nejše finančne dotacije ogrožen. DR. mm REBEUŠEK Kako priljubljen je bi.l med vsemi, ki so ga poznali in kako visoko so ga ceinili ti- stii, katerim je pomaigal kot z(lra'vnik, smo vid''eli v 'Srcdo piopoldne. ko ga je množica ljudi spremila na njegovi ■zad- nji poti. Razen železničarske godibe na pihala in moškega komor- nega zbora, so se od dragega jx>kojnika poslovili še ravna- telj celjske bolnišnice, dr. Ivan Kopač, ravnatelj celjske- ga zdravstvenega doma dr. Ja- nez Lovšin in šef kirurškega oddelka,celjske bolnišnice dr. Z v oin im ir Š u š te ršič. Z lx)lečino v srcih in solza- mi v očeh smo sprejeli vest, da je težka -bolezen pretrgala njegovo življenjsko pot. V 45. letu istarostli se je moral poslo- viti od svojih sodelavcev, pri- jateljev in znancev; posloviti od družine, katero je nego- val z veliko ljubeznijo in skrbjo. Za njim bo ostala praznina ne samo v družimi, ne samo v ^eljski bolnišnici, kjer je delal kot zdravniik- speeialist vsa leta po vojn.i, marveč tudi v krogu njegovih športnih prijateljev, predvsem še igralcev namiznega tomiisa. Fronk je bil tisti, ki je nešte- lokrat zimagoval na turnirjih za prvenstvo Celja in ki je znal z izredno borbenostjo prinesti marsikatero dra;go(u'- no točko v pomembnih sreča- njih zvezne in republiške lige. Svoj pomeniben delež je dal tudi 'kot športni zdravnik. Dr. Frane Rebeušek je umiri, toda s'i>oiuin nanj 1xj ži- veL Osnovna PTT enota LJubljana 1 sprejme v službo ^ 1. 10 MOŠKIH Z DOKONČANO OSEMLETKO ZA MANIPULATIVNO SLUŽBO 2. 10 MOŠKIH Z NAJMANJ 6 RAZREDOV OSNOVNE SOLE ZA DOSTAVO POSTE Osebni dohodki po praivilnifcu o delitvi osebnih dohodkov. Sam- sko stanovanje je zagotovljeno. Vloge za službo dostavite na naslov: »Osnovna PTT enota Ljubljana 1, Ljubljana Čopova 'lif«. PROMETNA KRONIKA DVE SMRTNI NESREČI 1 V PRETEKLEM TEDNU I že v zadnji številki smo potročali," dia so prometne nesreče zaradi vi- ajenosti zelo poigoste. Samo v zad njih dveh mesecih je bilo zato 33 prometnih nesreč s |b«o«ledioo; 5 mrtvih in 12 težje telesno poškodo- vanih. Uporabniki cest se še vedno premalo zavedajo, ida je v tako go- stem prometu nujno voziti v trez- nem .stanju. Alkohol — tudi v naj- manjši količiini — oboulino zmanjša pazljivost voznika da postlane ne- varen sebi in drugim. Lani je bilo 134 prometnih nesreč zaradi alkohola. Od teh jih je bilo 9 s smirtnim izidom, 93 s telesnimi poškodbami in 32 samo z material- no škodo. Zavedajmo se, da na' cesti nismo saini — varujno svoja im tuja živ- ljenja! Če bi bilo tako, ne bi v zadnjem tedmu uisliižbenei LM registri ral i dtve pormetni nesreči s smrtnim izi- dom. S KOLESOM V LOKOMOTIVO v četrtek zjutraj se je pripetila na železniškem prehodu v Dobovcu tri Rogatcu težja prometna nesreča, -olesar Ivan Cucek je pripeljal na nezavarovani železniški prehod rav- oo takrat, ko je pripeljal vlak. S kolesom se je zaletel v lokomotivo, 'Ici ga je odbila v jarek, kjer je obležal s hudimi telesnimi poškod- hami. S TOVORNJAKOM V HIŠO v sob to je vozil .šofer Janez Fe- •ttec iz Brežic proti Kr.šikemu s to- vornim avtomob?lom CE-64-93. Ker k vozil z veliko hitrostjo, ga je na Ovinku v Starem gradn zaneslo da •^^ je Zaletel v ograjo, od tam pa v jiišo, ki jo je močno narušil. Na hiši tovornjaku je za približno 400 ^i-f^oč dinarjev škode. BREZ VOZNIŠKEGA IZPITA V SMRT Preteklo sredo se je nia cesiti Ce- |je—škhm smrtno poneisrečiila 39- l^tn^ Božidara Mlakar iz Štor. Pe- •Ja.la se je z mKitornim kolesom ^E-li-'S84 brez izpita po ce.sti '^roti Celju. Zaradi prevelike hitro je izjgulbila oblast mad vozilom je na blagem ovinku zaipeljala y jarek. Pri tem je dobila težJke po- ^odlbe po glavi. Ponoči je v celjski ^laišmici uimrla. OTROKA ZAŽGALA DVA KOZOLCA Prvi požar je nastal v potek na kozolcu Karla Kranjca v (jotovljah. Kozolec je pogorel do tal. Škoda znaša nad_400 tisoč dinarjev. Požar je povzročil lastnikov 4-letni'sin, ki je pod kozolioam zažigal (koruzno slamo. Drugi podolbni požar je povzročil v Li'pnju pri Velenju triletni otrok, ka se je na seniku igral z vžigali- cami. Požar je uničil gosix)idarsko poslopje, last Alojza Jurka in znaša škoda približno 500 tiisoč dinarjev. ZARADI VINJENOSTI IZGUBIL KONTROLO NAD MOPEDOM v nedeljo zvečer se je 26-letni Franc Breznik vračal v vitnjenem stanju z mopedom s Trojan proti Vranskemu. Zaradi vinjenosti je iz- igubil oblast nad vozilom, padel ter obleža.l na cesti. V istem času .sta iz smeri Celja vozila dva ostebna avtomobila. Vozinik Jože Kušar iz Ljitbljajne je prehiteval in med tem opazil na tleh ležeči moped. Med umikanjem je opazil še mioipedista, vendar zaradi premajhne razdalje ni mogel preprečiti nesreče. Breznik je zaradi poškodb takoj umrl. Na mopedu ih osebnem avtomobilu je škode za 70.000 dinarjev. Pokojnii Franc Breznik je letoš- nja 13. žrtev prometnih nesreč v na- žem o^kraju. To pomeni, da je letos že 10 žrtev več kot lani v tem čaisu. To je nezaželen rakoTd in črna sen- ca nad našim prometom, ki bo tra- jala do tedaj, dokler se ne bo vsak posameznik zavedal, da na cesti ni samf ' Okrajna komisija za var- nost prometa TNZ Celje SINDIKALNI ODDELEK POLITIČNE ŠOLE ZAKLJUČIL DELO V tem tednu bosta zaključila s svojim delom oddelka sindikalne politične šole v Slovenskih Konji- cah. Njen program je obsegal okoli 60 ur predavanj, slušatelji pa so se zbirali v dveh oddelkih — v Vitanju in Slov. Konjicah. Večina delov- nih organizacij konjiške občine pa je mnenja, da bi naj politično šolo pripravili tudi za jesenske mesece. V KONJICAH TRI NOVE ORGANIZACIJE SZDL Te dni so se v konjiški občini do- govorili, da bodo ustanovili tri nove krajevne organizacije Socialistične zveze. S tem so se strinjali tudi ob- čani v Konjiški vasi, Gabrovljah in žrečah, kjer naj bi te organizacije delale. Lokalni faktorji so v teh kra- jih že naSli tudi primerne prostore, imenovali pa so tudi že nove začas- ne odbore. Sfl'an 4 CELJSKI TEDNIK $t, 16 - 24, aprila 1964 V ŽALSKI OBČINI BODO LETOS ZAKLJUČILI KATEGORIZACIJO duševno prizadetih otrok že od leta 1961 evidentira- mo in kategoriziramo psiho- somatsko prizadete otroke. Akcija kategorizacije teče si- cer bolj počasi, vendar bo v \ iletošnjem letu zaključena. Trenutno je evidentiranih 182 . otrok. Od teh je 120 otrok aktivnih zavarovancev, 62 pa 4 otrok kmetijskih proizvajal- cev. Od vseh evidentiranih je 108 kategoriziranih, med- , tem ko so ostali še v po- stopku ali pa čakajo na od- ločitev strokovne komisije I. stopnje. Po pravilniku o kategori- zaciji in evidenci otrok z motnjami v telesnem in du- ■ ševnem razvoju se kategori- zirajo otroci in mladina z okvarjenipi vidom, okvarje- nim sluhom, z govorilnimi in glasovnimi motnjami, te- lesno invalidni, duševno za- ostali in otroci s kobinirani- mi motnjami. V sedmo sku- pino pa se v zadnjem času uvrščajo še osebnostno mo- teni otroci. Namen katego- rizacije je, da bi nudili po- moč prizadetim otrokom, jih rehabilitirali in prekvali- ficirali, ustrezno zaposlili idr. Postopek za vsakega ka- tegoriziranega otroka je dol- gotrajen, saj je v vsakem primeru treba napraviti so- cialno in zdravstveno anam- nezo, psihološko poročilo in še druga poročila ali izvide glede na vrsto motnje. En sam kategoriziran otrok sta- ne 17.000 din. Kategorizacija zajema predšolske, šolske in pošol- ske otroke. Evidentirajo jih najpogosteje Osnovne šole, delno pa tudi zdravstvena služba, ki bi v bodoče naj- laže odkrivala telesno ali du- ševno prizadete otroke. Naj- bolj primerni za tako evi- dentiranje so otroški dispan- zerji, kjer teh ni, pa posve- tovalnice za matere in otro- ke pri zdravstvenih domovih oziroma zdravstvenih posta- jah. Dostikrat pa starši sami spoznajo, da je otrok dušev- no ali telesno prizadet. V vsakem primeru naj bi se starši posvetovali z zdravst- veno službo, morda pa tudi že na Zavodu za socialno delo občine Žalec, kjer bodo dobili potrebne nasvete in navodila. Poseben problem je vklju- čevanje duševno prizadetih otrok v posebne šole, ker po- sebnih oddelkov do sedaj na našem območju ni bilo. V šolskem letu 1964/65 bodo v Žalcu ustanovili poseben od- delek Posebne osnovne šole Ivanke Uranjekove v Celju, ki bo zajel le otroke prvih . razredov. Otroci višjih raz- redov bodo morali še nada- lje obiskovati normalne os- novne šole, lahko pa se bo- do vpisali v celjsko posebno šolo, ki ima eksterni in inter- ni značaj. Na posebnem šo- lanju v raznih zavodih je tre- nutno 30 otrok. Oskrbnine znašajo od 27.000 do 43.000 din mesečno za enega otro- ka. Največje, breme pri tem pač nosi občinska skupščina, KZSZ v Celju, starši pa le delno. Kategorizacija in na- meščanje otrok v posebne domove je povezana s fi- nančnimi sredstvi, ki jih da- je sklad za socialno varstvo. V letošnjem letu je posebno za kategorizacijo zagotovlje- no premalo sredstev, zato bo nujno poiskati še dodat- ne vire. K. G. , PRIDOBITEV IZJEMNEGA DOVOLJENJA ZA GRADNJE IZVEN GRADBEMH OKOUŠEV V PREJŠNJI ŠTEVILKI SMO OBJAVILI DOPIS TOVARIŠA I. K. (PRI ČEMER JE POMOTOMA IZ- PADLO, DA BIVA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC), V KATEREM NAS SPRAŠUJE, KAKO JE Z GRAD- NJO IZVEN ZAZIDALNIH OKOLI- ŠEV NA OBMOČJU TE OBČINE. DANES MU ODGOVARJAMO. Kot je že znano, je možno na pod- ročju občine Žalec graditi le v grad- benili olcolišili Žalca, Šempetra, Pol- zele - Pariželj, Prebolda in Vran- skega. Za navedene kraje so izde- lani urbanistični programi oziroma ureditveni načrti. Za smelejšo iz- vedbo teh načrtov je bilo nujno, da se področja teh okolišev nacionalizi- rajo, da se nata način odstranijo morebitne ovire s strani zasebnih lastnikov parcel, ki lahko zavirajo načrtno izgradnjo urbanistično ure- jenih naselij. Mnogi interesenti pa želijo graditi izven gradbenih okolišev zaradi tre- nutnih »olajšav« in ena izmed teh je tudi plačilo prispevka za komu- nalno ureditev zemljišča. Višina pri- spevka za komunalno ureditev zem- ljišča res v primeri s postavko gradbenih del ni tako majhna, če analiziramo ugodnosti, ki jih gra- diteljem nudi urejeno komunalno zemljišče v gradbenem okolišu, lah- ko zaključimo, da je ureditev zem- fišč za gradnjo bistvenega pomena fri izgradnji stanovanjskih hiš. - Zelja po graditvi stanovanjskih objektov izven meja zazidalnih oko- lišev je nešteto. Zakon pa je po- skrbel tudi za take interesente, se- veda če izpolnjujejo pogoje iz do- ločil uredbe o izdajanju izjemnih dovoljenj za uporabo zemljišč izven gradbenih okolišev za gradbene na- mene. (6. člen Vprašanje gradnje stanovanjskega ali gospodarskega objekta zasebnega kmetijskega pro- izvajalca). S 7. členom omenjene uredbe je rešeno vprašanje gradit- ve stanovanjskih hiš izven meja za- zidalnih okolišev, za kar pa mora nezazidljivo zemljišče izpolnjevati naslednje pogoje: Na je znotraj strnjenega naselja, ki ima vsaj sto stanovanjskih enot in vsaj podružnično osnovno šolo; da je znotraj strnjenega naselja, — da je minimalno komunalno opremljeno, tako da ima zagotovlje- no pitno vodo, higiensko ustrezno odvajanje fekalnlh odplak In možen dostop na javno cesto; — da na tem zemljišču niso pred- videne gradnje javnih objektov ali naprav ali druge ureditve, oziroma če zemljišče ni predvideno za raz- glasitev za zavarovano zemljišče ali za družbeno kmetijsko proizvodnjo; — da je gradbeno-tehnično spo- sobno za zazidavo (nosilnost tal), plazovitost terena, poplavljanje tal, osončenje in podobno) in - — da gradnja ne nasprotuje dru-| gim predpisom, skladnemu razvoju vodilnega naselja ali drugim druž- benim koristim. Za pridobitev izjemnega dovolje- nja za gradnjo stanovanjske hiša mora gradbeni interesent poleg pra- vilno kolkovane vloge, naslovljene na občinsko skupščino Žalec — od- delek za upravnopravne zadeve, pri- ložiti še naslednje priloge v dveh Izvodih: 1. mapno kopijo predmetnega zem- ljišča v merilu 1:2880 v širšem oK segu; 2. situacijo v merilu 1:500 z vrisa- nimi obstoječimi komunalnimi na- pravami in objekti (priloge pod toč- ko 1. in 2. izdela Katastrski urad v Žalcu); 3. potrdilo, da zemljišče ni pred- videno za družbeno kmetijsko pro- izvodnjo, ki ga izda upravni organ pristojen za kmetijstvo. Izpolnitev gornjih pogojev preveri upravni organ ob priliki ogleda na terenu. Ivo Herič NI VSE DENAR »v šolstvu zmeraj tarnamo. Največkrat upravičeno. Pa ne toliko samo zaradi oseb- nih dohodkov, ki so v pri- merjavi z onimi v proizvod- nji nizKi, temveč zaradi šib- kega materialnega stanja v šolstvu. Sto let je spet na- okrog. Mislim, da se šolstvu prav zdaj obetajo boljši ča- si, zato sem optimist. V Ko- strivnici se že več let bijemo za četrto učilnico. Zdaj bo vse urejeno. Stanovanje ima- mo novo za učitelje: hvala lepa! Odmaknjen je naš kraj, pa vendar sem rad tu. Denar ni vse. Dosti važnejši so stiki z | ljudmi, medsebojni odnosi, \ tista toplota, ki človeka naj- : tesneje naveže na delovno \ mei o in na kraj. Vsa povoj- I na kta sem tu in pri srcu ' mi je pokrajina pod Bočem z dobrimi ljudmi. Včasih me je mikalo, da bi se pomaknil kam bolj v ,promet', pa sem se že preveč tu zakoreninil.« Tako je pripovedoval di- rektor kostrivniške osnovne šole tovariš Tone Napast, ki je vsa leta tudi aktivist v SZDL in v drugih organiza- cijah. »Direktor?« se je nasmeh- nil. »To čudno zveni, nisem vajen. Dobivam ,materialno' predstavo s proizvodnjo, pa mi ne diši, ker se ne bi rad prebudil iz sanj. Sicer pa beseda ni konj niti denar. Vem le to, da bomo morali v šolstvu korenito poprijeti povsod, tudi tam zgoraj.« r. s. NEVAREN DEL CESTE BO TREBA POPRAVITI BO TREBA POPRAVITI Na cesti od Radeč do Lo- ke, na predzadnjem ovinku pod Cesarjevo hišo je jesen- sko deževje toliko zmehčalo teren, da se je zemlja used- la in se je tako del ceste po- greznil. Začasno zavarovan ovinek (z dvemi koli) seve- da ne zadostuje, saj se lahko pripeti, da težak tovornjak s šoferjem, ki ceste ne po- zna, zdrsne v potok. Ta od- sek okrajne ceste'je nujno potreben temeljitega popra- vila, saj bo v kratkem zaprt promet na cesti drugega re- da proti Krškem in bodo preusmerili promet zopet skozi Breg in Loko v Rade- če. S. S. Vova šola v Slivnici NEGOSPODARSKE INVESTICIJE V ŠENTJURJU ZA 27% VEejE V šentjurski občini bodo narastle investicije v nego- spodarske objekte za 27 %. Zaprosili smo šefa oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Šentjur JOŽETA POSPEHA da nam pove, za- kaj se bodo ta sredstva upo- rabljala. Povedal nam je to- le: »V naši občini bodo v le- tošnjem letu znašale investi- cije za negospodarske nalož- be 141 milijonov dinarjev. Pretežni del teh sredstev bo- mo uporabili za gradnjo sta- novanj. V Šentjurju bomo dokončali blok, v katerem bo postaja LM in 9 stano- vanj ter pričeli z gradnjo 20- stanovanjskega bloka. Da bi za stanova j sko gradnjo vključili čimveč sredstev za- sebnih investitorjev, bomo s krediti stanovajskega sklada podpirali individualne grad- nje. V Slivnici so se že pričela pripravljalna dela za grad- njo nove šole in tudi grad- nja se bo kmalu pričela. V tem letu bomo uredili stano- vanja za učitelje v Kalobju in Loki pri Žusmu ter izvr- šili manjša popravila tudi na drugih šolah. V dolini regulirane Pesni- ce v Šentjurju bomo pričeli graditi plavalni bazen. Zra- ven pa naj bi bila še šport- na in otroška igrišča ter park, tako da bo tam rekre- acijski center Šentjurja.« L. S. Tudi na Šmarskem večji promet Vse večji je promet po na- ših cestaih, tudi na Šmar- skem. Po vseh šolah skrbijo za prometno vzgojo, da bi tako preprečevali nesreče. Avto-moto društvo v Bistrici ob Sotli in v Kozjem ter društvo LT v Rogaški Slatini skrbijo za varnost na cesti s tem, da vzagajo mlade voz- nike motornih vozil, prireja- jo tečaje za mopediste in ko- lesarje, skrbe pa tudi za sti- ke med vozniki-amaterji. Pri tem si naj^bolj prizadeva Av- to-moto društvo v Bistrici ob Sotli, ki vsako leto prireja tudi zabavno srečanje šofer- jev. Pred kratkim so se spet srečali v Bistrici ob Sotli iz vseh krajev šmarske občine. Pravka pa zaključujejo šo- ferski tečaj 25 šmarskih ob- čanov, ki ga je v Šmarju pri Jelšah priredilo ADM Bistri- ca ob Sotli. To društvo je v dvanajstih letih, odkar ob- staja, vzgojilo že blizu 1000 šoferjev. s. r. POZDRAV IZ JLA Savinjski fantje, ki služijo vojaški rok v Mostarju — Vinko Fonda z Gomilskega, Toni Joniovnik iz Mozirja, Polde Breznikar iz Prebolda in Štefko Kocmelj iz Šem- petra — pošiljajo ob Prvem maju domačim in vsem de- lovnim ljudem Savinjske do- line prisrčne pozdrave. POZDRAV IZ DUBROVNIKA Slamnik Jože in Oberžan Jože, ki služita vojaški rok v Dubrovniku, želita vsem domačim, znancem in prija- teljem vesele prvomajske praznike z željo, da bi jih čim lepše preživeli. KRONIKA NESREČ Pri padcu so si zlomili nogo: Dornik Smar- čan, iz Hrenove pri Strmcu, Franc Mastnak iz Smiklavža, Franc Černec iz Dobrne, Dane Liikner iz Malih Braslovč in Stana Franc iz Celja. Pri padcu si je poSkodovala nogo Marija Končnik i/. Ložnice pri Žalcu. Na razbili steklenici si je prerezal roko 10-letni Slavko Mlakar iz Kasaz. Na Jožeta Kneza iz Loč pri Smartnem, je padel vprežni voz. Po.škodoval mu je prsni koš. Z mopedom so padli: Edvard Žolnir iz Ga- licije pri Žalcu. Pretresel si je možgane in zlomil nogo, Martin Breznik iz Brezove pri Vojniku. Zlomil si je nojzo in Stanko Pinta- rič iz Vrbja pri Žalcu. Zlomil si je nogo. Ivan Planinšek iz Zabukovce si je pri de- lu poškodoval roke. Cirkularka je poškodovala prste na roki Avgustu Cverlinu iz Zidanega mosta. Mirko Bošnak iz Celja je padel z balkona 4 metre globoko in se poškodoval. Rajko Intič iz PireSice, si je pri padcu poškodoval nogo. Anton Gernek iz Zgornjih Selc pri Ponik- vi jei padel in si poškodoval glavo. V pretepu jih je dobil po glavi Milutin Krivovič, sezonski delavec iz Celja. M. C. GIBANJE PREBIVALSTVA VELENJE Od 5 aprila do 18. aprila se je rodil 1 deček POkOCILI SO SE: Konrad Žager, delavec iz Šoštanja in An- tonija Hartman, gospodinjska pomočnica iz Otiškega vrha. Karel Grobelnik, rudar iz Velenja in Karolina Stropnik, delavka iz To- polšiceč Stanislav Dvorjek, električar iz To- polšice in Olga Kotnik, delavka iz Topolši- ce, Jože Peterka, delavec iz Saleka in Aloj- zija Karlo, delavka iz Saleka. Rihard-Ernest Kozjak, učitelj iz Velenja in Marija Lam- preht, učiteljica iz Gornjega Doliča. Jože Pe- čečnik, mehanik iz Lipja in Hedvika Pod- pečan, delavka iz Saleka. Ervin Uranjek, električar iz Hrastovca in Bernarda Tamše, trg. pom. iz Hrastovca. UMRLI SO: Jurij Planko, upokojenec iz Velenja (78). Mihael Špegel, preužitkar iz Šaleka (74). Elizabeta Brdnik, preužitkarica iz Raven pri Šoštanju (90). Marija Mayer, gospodinja iz Šoštanja (90). Helean Bouha, družinska upo- kojenka iz Šaleka (75). Matija Gomilšek, kmet iz Ostrožnega (68). .ŠENTJUR PRI CELJU Od 11. aprila do 18. aprila se je rodila 1 deklica. POROČILI SO SE: - Ljubivoje Vesič, uslužbenec iz Beograda in Martina Grom, uslužbenka iz Primoža pri Šentjurju. UMRLI SO: . Marko Sehur iz Praprotnega (82). Marija Kodrin iz Loke pri 2usmu (69). ŽALEC ^ Od 11. aprila do 18. aprila se je rodil 1 deček in 2 deklici. POROČILI SO SE: Silvester Verzelak, rudar iz Velikega vrtia in Marija Košak, gospodinjska pomočnica iz Zaloga pri Šempetru. Anton Kveder, rudar iz Pongraca in Štefanija Podveržen, usluž- benka iz Zabukovce. Osman Alihodžič, dela- vec iz Janja in Ivana Pavlic, krojaška po- močnica iz Sela pri Vranskem. Jožef Dobri- šek, pletilec iz Zgornjih Grušolj in Agata Ribič, pletilja z Brega pri Polzeli. Anton Brumen, delavec iz Zabukovice in Friderika Ajtnik, delavka iz Zabukovce. Ivan Vipotnik, kolar iz Gotovelj in Rozalija Antloga, šivilja iz Gotovelj. Jože Roropevšek, delavec iz Latkove vasi in Emilija Kos, delavka iz Lat- kove vasi. Alojz Svet, zidarski pomočnik iz Polzele in Marija Zaje, poljedelka iz Polze- le. Jože štemic, električar iz Podvrha in Elizabeta Rudolf, tovaTniška delavka iz Pod- vrha. UMRLI SO: Marija Cuk roj. Verdev, upokojenka iz Založ (71). Ivan Skornšek, traktorist iz Vrb- ja pri Žalcu (31). Marjan Ugovšek, sin kme- ta iz Lenarta pri Gor. Gradu (1). Urban Ra- taj, upokojenec iz Šentjanža (73). Marija Knafelc, kmetovalca iz Arje vasi (72). Franc Kralj, kmetovalec iz Ložnice pri Žalcu (62). Marija Lipovšek, kmetovalka iz Ložnice pri Žalcu (82). Ivan Vuk, rudar iz Kostel (25). Barbara Reberšak, preužitkarica iz Ločice pri' Vranskem (56). BREŽICE Od 11. aprila do 18. aprila so bili rojeni 3 deklice in dva dečka. Porok ni bilo. UMRLI SO: Vincenc Kos, inv. upokojenec iz Mihalov- ca (56). Franjo Ivkovič-Pavkovec, kmetovalec iz NorSič sela (55). Frančiška Žurko, soc. podpiranka iz Gor. Pirošice (69). Terezija Gramec roj. Tomše, družinska upokojenka iz Globočic (73). Antonija Teodorovič, osebna upokojenka iz Pisec (77). Alojz Ceglar, kme- tovalec iz Senuš (70). Peter Pavlovič, osebni upokojenec iz Brežic (76). Marija Borušak roj. Belja, gospodinja iz Radakovega (48). Martin Tonkovič, delavec iz BorSta (48) Pilštanjski i„vodiijak" Trški vodnjak v Pilštanju je že dokaj časa predmet kri- tičnih govoric v trgu. Čudim se samo, kako to, da Pilštanj še ni nikoli obiskala sanitar- na inšpekcija in si ogledala »higit/nski« način črpanja vo- de. Vsa stvar je namreč v tem, da na vodnjaku ni montira- na črpalka, ki se je zaradi malomarnosti pokvarila. Kljub temu je dolžnost ob- čine, da se pozanima za to »higieno na podeželju«. Go- spodinje dan za dnem tovo- rijo polna vedra vode, ki jo zajemajo z vedrom iz vod- njaka in pri tem vsa nesna- ga teče nazaj v cisterno. To se ponavlja dan za dnem in vsi tržani čakamo, kdaj bo tega konec. Okoli vodnjaka naj bi zgradili ograjo in po- novno montirali črpalko. M. S. Zaščitni ukrepi za gozdove . že nekaj let nazaj je v gozdarstvu v ospredju pereč problem nege gozdov. V pre- teklih letih so individualni posestniki nevestno krčili ti- ste gozdne površine, ki i>o svoji starosti in zmogljivosti niso ustrezale. V celjskem okraju ta problem izstopa tembolj, ker je velik del po- vršin hribovit in i)orasel z gozdovi; vendar ta vzrok ni edini. Do slabega stanja g(r/dnih fondov, prirastka in zato tudi etata je prišlo za- radi prevelike sečnje goz- dov v zadnjih šestde-setih le- tih^ predv.sem pa v obdobju med obema vojnama. V tem obdobju so najbolj trpeli za- radi strokovno slabega go- spodarjenja, pretiranega trebljenja predvsem gozdovi poraščeni z rdečim borom. Pri tem iztrebljanju je od- igral važno vlogo tudi gosjK)- draski in socialni razkroj vi- šinskih kmetov, od katerih so mnogi pred migracijo ali vključitvijo v industrijo svo- je gozdove izčrpali, ali celo posekali. Da bi ta problem omilili in začeli z načrtnim gozd- nim gospodarstvom so na zadnji seji obeh zborov žal- ske občinske skupščine od- borniki sprejeli gozdnogo- spodarski načrt za gospodar- sko enoto zasebnih gozdov »Marija reka«. Gozdno go- spodarski načrt za gospodar- sko enoto »Marija reka« je sestavil obrat za urejanje gozdov pri gozdnem gospo- darstvu Celje. S tem načrtom bi se etati črpali v bodoče na ustrezni skupini parcel s pomočjo po- stopne skupinske in obrobne oplodne sečnje. Skupine par- cel se bodo formirale z ope- rativnim gojitvenim planira- njem. S tem bi se onemogo- čila popolna devastacija teh gozdov. Takšen način gospo- darjenja z gozdovi ne bo og- rozil socialno-gospodarskega .stanja gozdnih posestnikov, saj so gozdovi te gospodar- ske enote razparcelirani na 1.770 gozdnih posestnikov; z drugimi besedami, prevladu- je mala kmečka posest s po- vršino gozdov do 2 ha. J. Sever št. 16 — 24. aprila 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 5i TEDEN SLOVENSKE DRAMATIKE V CELJU JOŽE JAVORŠEK KRIMINALNA ZGODBA MESTNO GLEDALIŠČE - LJUBLJANA Da je Javorškova igra zanimiva, pestra, razgibana, izrazno, miselno in teatrsko blesteča, ni dvoma. Kar pa je tudi ugotovljivo, je, da ostaja ta blesk na površini. To je blesk gledališke očarljivosti v najboljšem smislu, vendar umetna svetlol>a for- malnih bravur ne vsebuje tudi do- volj toplote, da bi ogrela človekovo notranjost, težečo po naravni sončni svetlobi pristnega doživetja. Pred skoraj desetimi leti (1955) je dobila Kriminalna zgodba prav v Celju na festivalu nagrado za slo- vensko noviteto. Danes pa bi je ne mogel postavljati pred Božičeve Kaznjence ali Remčeve Srečne zma- je. Nedvomno je Jože Javoršek (ro- jen 1920) eden najbolj razgibanih sodobnih slovenskih kulturnikov — pesnik (Partizanska lirika), pisa- telj (Obsedena tehtnica), dramatik (Povečevalno steklo, Veselje do živ- ljenja. Manevri),, pisec svojskih, barvitih potopisov (Okus sveta, In- dija Koromandija), knjige o gleda- lišču 20. stoletja (Harlekinov plašč) itd. V kriminalni zgmlbi je Javoršek na zanimiv način obdelal problema- tiko umetniškega ustvarjanja, umet- niške moči in nemoči ter različnost in podobnost realnega in nadrealne- ga sveta. Končno — ali ni naša predstava o nečem tudi »realna«, ali ni umetniški lik živ v naši za- vesti in ali ne živi avtonomnega življenja izven avtorjevih intencij? Spomnimo se^na Balzaca, ki je go- voril: sedaj pa preidimo na kaj bolj realnega — in začel govoriti o ose- bah svojih romanov. Bizarna zamisel, da oživi avtorju Matiji Klancu junak njegovega de- la Mark Zidar, izpade kar naravno in neprisiljeno. Zaplet nastane ob vprašanju avtorjevega sjjoprijema z gradivom, ki mu uhaja iz rok (glav- na figura). Težnja literarnega lika je, da zaživi svoje življenje, avtor- ja pa, da življenje usmerja obvla- duje, stilizira. Življenje, ki diha iz vsake resnične umetnosti, avtorja Klanca, ki trmasto vztraja na svojih pozicijah, pmtisne ob stran. Spor med umetništvom in občanstvom je zaznaven v odnosu umetnika in nje- gove žene. Živi ljudje in literarne figure se izkažejo enako čudni ali navadni (groteskna para: meščana gospa in gospod Finta ter gangster- ja Toto in Zozo). Življenje je skrat- ka kompleksno — tvori ga ne le vsakdanja resničnost, ampak celot- na skupnost naših pi-edstav, čustvo- vanj, slutenj in misli o njem. Vrhunčeva režija je bila kot ved- no gledališko efektna, barvita, upo- rabljajoča vse izrazne možnosti za smiselno dopolnitev predstave. Med igralci so se odlikovali Maks Baje kot avtor Matija Klanec, Vera Mur- kova kot njegova žena Katarina, skrbno pa sta bila izdelana tudi . drobna lika gospoda in gospe Finta (Brezigar in Pugljeva). Cigojeva kot Vijolica je bila naivno prisrčna, Saša Miklavec pa kot Mark Zidar nekoliko suhoparen in premalo iz- razit. ANDRIJAN LAH 200 milijonov knjig letno Na Japonskem hodijo otroci v osnovno šolo šest let, v višjo šolo pa še tri leta. Da bi zadostili potre- bam po učnih knjigah, izdajo letno 200 milijonov knjig, pri čemer zna- šajo naklade od 170.000 do 500.000 izvodov. Z RAZSTAVE LIKOVNEGA SALONA V CELJU Jelica Žuža: Posoda z draperijo (olje) Foto V. Berk Za zaključek REDNIH ABONMAJSKIH KONCERTOV Te dni bo dopotoval v Jug^oslavijo RENSKI KiOMORNI ORKESTER IZ KOLNA, ki ga vodita dirigenta Rou- al Aslanian in Thomlas Baldner. Svo- jo turnejo bo začel v Sloveniji s koncerti v Marib^oru (23. aprila), Ce- lju (danes zvečer) in v Kopru (25. aprila). Asambcl .sestavlja 15 godbenikov v sestavi komornega godalnega or- kestra. Vsi so izvrstni solisti ter čla- ni znamenitega orkestra kolnskega radia. Izvajajo predvsem baročne skladatelje (Bacha, Handla, Vivaldi- ja, Telemanna in Mozarta), seveda pa tudi romantike in moderne moj- stre. Renski komorni orkester je v svo- jem nekajletnem delu že dosegel za- vidljivo umetniško raven ter nede- Ijena priznanja kritike tako v Nem- čiji kot tudi v Holandiji, Franciji, Belgiji, Avstriji in Italiji. Kritika v Parizu je zapisala, da je Renski ko- morni orkester eden najboljših an- samblov, kar jih je v zadnjih letih gostovalo v Franciji ter da je bil njegov koncert umetniški dogodek. DODATEK K DOBJANSKEM PRIMERU Zadeva okrog dobjanske šo- le in tistega, kar je bilo z njo • V zvezi »publicirano«, je z ugo- tovitvami uradne komisije vsekakor zaključena. Zato je ne nameravamo pogrevati — čeprav se nam, mimogrede, niti ne zdijo dovolj prepriče- valni protesti, ki so skušali po vsej sili zanikati sleherno možnost pobalinskih izpadov, ker je namreč povsem verjet- no, da bi lahko kaj podobnega našli na katerikoli drugi šoli, kajti vzgoja učencev navsezad- nje ni samo stvar prosvetnih delavcev! V tem primeru je nemara bolj zanimivo nekaj drugega. Poleg protestnih pisem, ki smo jih dobili, se je v redak- ciji zglasil predstavnik dob- janske šole in med drugim pokazal dopis, ki ga je vod- stvo naslovilo na postajo ljud- ske milice, da bi ta raziskala odnose med učenci in snažil- ko! Ker nam pisma žal ni pu- stil, da hi ga tu v celoti citi- rali, mu lahko kvečjemu po- svetimo nekaj komentatorskih vrst. Predvsem se ni mogoče znebiti občutka, da se je vod- stvo šole osmešilo, kajti orga- ni ljudske - milice se pač ne morejo ukvarjati še s pedago- škimi vprašanji! Ker je upra- vičen dvom, da vodstvo šole tega ne bi vedelo, smemo skle- pati, da so bili v ozadju mor- da kakšni posebni nameni, ki naj hi v skrajni konsekvenci prizadeli zlasti snažilko, — če hi, pač po logiki avtorjev tega izjenuiega dokumenta, ljudska milica stvar »prijela«. Toda tudi če bi, je ljudska milica še vedno organ, ki ščiti zako- nitost (kot že rečeno, ne v pe- dagogiki!). Kakršenkoli je že bil namen takšnega postopka, je ta ven- darle tudi klavrn, ker očitno kaže poniževalen odnos avtor- jev te »ovadbe« do tako ne- močnega človeka, kakršen je snažilka. Če že vodstvo šole ni moglo samo urediti zadeve, predvsem tako, da bi zaščitilo snažilko, ki je kljub poklicu, kakršnega opravlja, navsezad- nje enakopraven član kolek- tiva, tega namesto njega ne bo mogel urediti nihče drug. Se najmanj pa oboroženi organi, kajti oblikovanje humanih odnosov med ljudmi navse- zadnje ne sodi v njihovo kom- petenco! Dva večera lepih melodij Po enoletnem zatišju je Sestav celjskega godalnega orkestra z di- rigentom Dušanom Sancinom po- novno ojačan in tako je ansambel, ki nosi naslov amaterskega prvaka Jugoslavije, pripravil kvaliteten kon- cert, ki je zaradi velikega zanimanja občinstva doživel reprizo s prav tako polno dvorano, kakor je bila ob premieri. Orkester, ki je v teku svojega ob- noja izvajal celo simfonije in soli- stične koncerte, je v letošnjem letu segel po izrazito popularnih kompo- • žici j ah skladateljev Štolca, Smeta- ne, Leharja, Bizeta, Kalmana, Ned- bala, Drdle, Gobca in Gregorca. U- speh je bil presenetljiv, če upošte- vamo, da v zadnjem času ne manjka koncertnih prireditev. Številčno in kakovostno močni »prvi« in »drugi« violinisti so ustvarili vtis suverene- ga obvladanja svojih partov, razvili so pa tudi veliko izrazno moč. Diri- gent Dušan Sancin je s svojim bo- gatim poznavanjem literature res izvrstno in z ambicijo tolmačil kom- pozicije, pa naj je to bila pesem iz operete Vesela vdova ali pa Ogrski ples. Vokalne delnice iz oper Pro- dana nevesta, Vesela vdova, Car- men. Grofica Marica in Planinska roža sta pela Jože Kores in Zlata Žohar ter žela obilo odobravanja občinstva. Koncert bi se izplačalo še večkrat ponoviti v obliki gostovanj, kakor je to bilo v prejšnjih letih. VLADO MODJC Razstava slik V počastitev delavstkej?a prazfnika in 3()-letniajem vzamem jazz trobento. Naslov v 2 "pravi Usta ^ajenca za kleparsko obrt in 2 pomožna ^elavca sprejme takoj: Dolžan Franjo, kle- Parstvo in vodovodne instalacije, Ceije. # stanovanja Sob9 išče mimo dekle. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Cetiter«. Garsonlero v Mariboru zamenjam za enako ali enosobno stanovanje v Celju. Celje, Na- zorjeva 15. Samski moški išče sobo, ali gre za 8o$tano- valca. Ponudbe na iipravo lUta pod Stfro »Plača naprej«. Vzamem solidno sostanovalko. Kolfiek, Jen- kova 7. . , Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam solidnemu nameščencu. Naslov v upravi lista. • prodam Hišo z vrtom, sadonosnikom in večjo de- lavnico prodam, v Trnovijah štev. 19. Motbrno kolo JAWA 250 ccm, v dobrem sta- nju, ugodno prodam. Vprašati: Kučer, Ža- lec 65. Nemškega ovčarja — čiste pasme, črne bar- ve, zgoraj rumen, 6 tednov starega, pro- dam. Cret — barake, desno pred mizar- jem Stuklekom. Motorno kolo TOMOS — Puch-SVS 175 ccm, dobro ohranjeno prodam. Naslov v upravi lista. Semenski krompir proda: Dolenc Franc, Babno 10. 2 panja čebel, manjša, prodam. Naslov v upravi lista. Rabljeno stružnico, prodam. Podgorje 2 — Šentjur. Poceni prodam pohištvo za samsko sobo. Naslov v upravi lista. Prodam pohištvo za spalnico. Celje, Otok 2, stanovanje 14. Ogled ob nedeljah dopoldne. Dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo in šte- dilnik prodam. Vprašati pri Vidmar, Celje, Miklošičeva 7. Kravo s teletom prodam. Zagrad 102. Prodam odlično ohranjen kratek klavir, (del- no na ček), okroglo orehovo mizo in 6 tapeciranih stolov. Vehovar, Oblakova 3. Prodam 2 postelji, 2 nočni omarici, komodo in psiho. Conč, Oblakova 6, Prodam vse glavne dele za Fiat 600: karose- rijo, motor, menjalnik, osi itd. Naslov v upravi lista. Količke za trsje — kostanjeve, prodam., Zg. Hudinja 8. Skoraj novo uvoženo preprogo 3 krat 2 pro- dam. Naslov \f upravi lista. Prodam (ali dam v najem) hišo s sadonos- nikom v Savinjski dolini in klavir, ki ga zamenjam tudi za čebele. Naslov v upravi lista. Zaradi selitve prodam trodelno omaro, po- steljo, dvodelno omaro, manjšo posteljo. Naslov v upravi lista. 200 litrov domačega vina prodam po 150 din za liter. Trbovc Jože, čevljar, Rečica 34, Laško. Motorno kolo »Diirkop — Diana« prodam. Naslov v uoravi lista. ŠOTOR s tremi ležišči, za taborjenje ugodno prodam. Vprašati Kolar Viljem, Otok 11. • KUPIM Moped Colibri, v dobrem stanju, kupim. Re- beršek Slavko, Trnava, Gomilsko. Zazidalno parcelo v Petrovčah, cca. 500 m«, kupim. Naslov v upravi lista. #SLUŽBE Gospodinjsko pomočnico sprejmem takoj. (Soba, lepa plača, zavarovanje.) Gostilna »BELEJ« — Koštomaj Irma, Celje. Gospodinjsko pomočnico sprejme tričlanska družina. Naslov v upravi lista. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 26. aprila do 30. ma- ja 1964 — Ivan Pleterskl — veterinar, Trubarjeva 93 (Otok) — telefon: 29-26 — Ciril Umek, veterinar, Ker- snikova 37 (vogal — Ker- snikove in Dečkove ceste). PREKLIC Podpisani Venčeslav Prevolnik, delavec v TEP Celje — izjavljam, da nikoli nisem imel intimnih odnosov z Nežo Lazar iz šmarjete št. 214 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Venčeslav Prevolnik Komisija za sprejem in odpuščanje delav- cev Hotela Evropa Celje razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE Zaželjena je končana srednja šola z nekaj prakse. Ponudbe poslati na gornji naslov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. OBVESTILO V počastitev 1. maja in 50-letnice Svobode Celje prireja Likovna sekcija 2PD »France Prešeren« Celje s sodelovanjem Likovne sek- cije »Relik« Svobode Trbovlje-eenter. RAZSTAVO SLIK v mali dvorani Uniona v Celju od 29. aprila ob 17. uri ob otvoritvi do vključno 7. maja letos. • turizem GODBA IN PLES V VELfeNJU Hotel »Paka« Velenje nas obvešča, da Itna godbo In ples ob četrtkih, petkih in sobotah zvečer, restavracija »Jezero« pa vsak torek, sredo in nedeljo. Igra kvintet Latakoft s pevko. OBVESTILO TURISTOM ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE Zaradi Izrednega zanimanja domačih in tu- jih tiirlstov, ki bodo v velikem številu obi- skali za prvo majske praznike naše področje, opozarjamo vse, da fo v vseh turističnih po- stojankah potrebne predhodne rezervacije, da ne bo neljubih presenečenj in sporov. LEPO MESTO Olepševalno in turistično društvo Celje spo- roča, da je zadnja številka časopisa LEPO MESTO, ki Je izšla 12. aprila 1964 že razpro- dana. Le nekaj izvodov je na voljo še v Tu- rističnem informacijskem uradu v Staneto- vi ulici. UREDITE VRTOVE, OČISTITE OKOUA HIŠ Olepševalno in turistično društvo Celje na- proša hišne lastnike ter hišne svete, da ure- dijo vrtove in okolja hiš. Istočasno obvešča, da Je razpisalo tudi letos posebno nagradno tekmovanje za okna in vrtove, ki bodo naj- lepše krašeni s cvetjem. IZLETNIK Vabimo vas na naše izlete: ZURICH-LONDON-PARIS-MCNCHEN 9-dnevno potovanje z vlakom; ISTANBUL-SOFIJA ' 8-dnevno potovanje z vlakom; FIRENCE—RIM—NEAPELJ—CAPRI—BE- NETKE—TRST 9-dnevno potovanje z vlakom. PARIS-NICA-MONTE CARLO-MILANO 9-dnevno potovanje z vlakom; KIJEV-LENINGRAD-MOSKVA - poto- vanje preko BUDIMPEŠTE z vlakom (špaN ni in jedilni vagon) —avion, i4-dnevno po- tovanje; ATENE-SOLUN-PELOPONEZ-DELFl 9-dnevno potovanje z avtobusom; BENETKE-TRST dvodnevni izlet z avtobusom; TRST — enodnevni izlet z avtobusom; DUNAJ — 4-dnevni izlet z avtobusom na svetovno cvetlično razstavo; KOROŠKA — enodnevni in večdnevni iz- leti, z avtobusom; BUDrMPE.STA-WARSZAWA-BERLIN- PRAGA-DUNAJ 5 držav — 5 glavnih mest, 14-dnevno avto- busno potovanje; GRČIJA — 10-dnevna ekskurzija za matu- rante vseh šol; PO GORENJSKI-PRIMORSKI 2-dnevni izlet z avtobusom za kolektive; PLITVICE — dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive; PO ISTRI — dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive; PO DOLENJSKI - dvodnevni izlet z avtobusofai za kolektive; OHRID — 5-dnevno potovanje z avtobu- som za kolektive; IZLETNIK VAM NUDI: —organizacijo izletov in prevozov strokov- nih ekskurzij z modernimi turističnimi av- tobusi po domovini in v inozemstvo, — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času, — vršimo menjavo valut, — vršimo rezervacije v sj>alnih va|onth in na JAT avionih. rezervacije za letni od- dih, — v prodaji imamo avtokarlc Slovenije in Jugoslavije, turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Ti- tovem trgu številka 3 pri avtobusni postaji — telefon 28-41, poštni predal 162. Se priporočamo za cenjena naročila. IZLETNIK CELJE Upravni odbor podjetja Plinarna — vodovod, Celje razpisuje delovno mesto sekretarja Pogoj: pravnik. Interesenti naj k prošnji prilože kratek življenjepis. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. OPOZORILO Delavskemu prazniku prvemu maju, mora naše lepo mesto tudi letos dati svoj zunanji svečani videz. Vse prebivalce mesta Celja in okolice vabimo, da v dneh pred prvim majem uredijo svoja dvorišča, vrtove, zelenice, plotove, predvsem pa pozivamo gospodarske orga- nizacije, da uredijo svoje manipulativne prostore, okrasijo in očistijo svoja izložbena okna, vrata, naipise itd. V stanovanjiskih hišah so pred- vsem hišni sveti in hišni lastniki dolžni, da uredijo svoje hiše in dvorišča, da jih primerno okrasijo in izobesijo lepe zastave. Kontrolni organi podjetja Javne naiprave v Celju bodo kontrolii- rali izvedbo gornjih obveznosti in kršitelje odloka o videzu naselij in javni snagi v mestu Celju prijavili sodniku iza prekrške v kaznovanje. Oddelek za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve ^^i^.^.*.^,^...Mi^^.^.^^^- Občinske skupščine Celje DRUGO VELIKO MAGRADNO ŽREBANJE KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO hranilnico in ekspoziturami objavlja drugo veliko nagradno žrebanje V poštev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 1. aprila do 30. junija 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 din in to vlogo vezali na odpovedni rok od 12 mesecev dalje in vlagatelji, ki bodo vložili najmanj 100.000 dinarjev in ta znesek vezali za dobo 3 do 12 mesecev. Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Laškem, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Vidcm-Krškem in Sevnici. Nagrade: 1 MOPED 1 TELEVIZOR } 1 ŠIVALNI STROJ 1 HLADILNIK 1 SESALEC Žrebanji ho dne 10. julija 1954, izid žrebanja pa bo objavljen v časopisih Večer in Celjski tednik. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7 %. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE, KORISTILI BOSTE SEBI IN SKUPNOSTI! KOMIINAIMA BA\KA CELJE Razpisna komisija pri »Metki« tekstilni tovarni in konfekciji Celje za razpis mesta direktorja delovne organizacije po členu 78 Temelj- nega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov uprav- ljanja v delovnih orgainizaoijah (Ur. list SFRJ ši. 15/64) razpisuje mesto DIREKTORJA delovne organizacije »Metke« tekstilne tovarne in konfekcije Celje, Ipavčeva 22 Pogoji: a) visokošolska izobrazba te^kstilne, ekonomske ali pravne stroke z 10-letno prakso na vodilnem delovnem mesitu v delovnih orgami- zacijah; ■ b) višješolska izobraziba tekstilne, ekonomske ali pravne stroke z 12-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v delovnih organi- zacijah; c) srednješolska izobrazba tekstilne ali ekonomske stroke s 15- l^tno prakso na vodilnem delovnem mestu v delovnih organizacijah. Razen navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevali še splošne pogoje po Zakonu o delovnih razmerjih ter pogoj moralne in politične neoporečnosti. Prijave sprejema razpisna komisija pri »Metki« tekstilni tovarni in konfekciji Celje, Ipavčeva 22. Prijavi je potrebno priložiti dokaze o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ter dokaze o dosedanjem delu v drugih organizacijah. Razpis izteče v roku 3 mesecev po objavi. Razpisna komisija Stran 8 CBLJSKl TEDNIK Št. 16 — 24. aprila 1964 lepi načrti MOZIRSKIH PLANINCEV Minuli občni zbor planinskega društva v Mozirju je bil eden naj- bolj obiskanih letnih pregledov de- la vseh društev v Mozirju, saj se ga je udeležilo okoli tri četrtine vseh članov. Po izčrpnih poročilih društvenih funkcionarjev, se je raz- vila plodna in živahna razprava, v kateri so največ govorili, kako pri- praviti ne samo člane, marveč tudi ostale ljudi, da bodo znova v več- jem številu obiskovali gore. Ustanovili so tudi mladinski od- sek, ki si je zadal hvaležne delovne naloge. Tako bo pripravljal najprej krajše, zatem pa daljše izlete mla- dih ljudi v planine. Odsek vodi iz- kušeivi planinec in no-silec znaka slovenske planinske trausverzale. Stane Štlglic. Deset člriiov mozirskega planin- skega društva se bo udeležilo semi- naria Gorske straže v Logarski doli- ni. V načrtu za letošnje leto je tudi skupinski izlet na Triglav. Računa- jo, da se ga bo udeležilo vsaj 15 članov. Ce lahko sodimo po poteku obč- nega zbora, potem bo tudi delo v društvu v letošnji sezoni boli ži- vahno, pa čeprav so bili tudi lani doseženi prav lepi uspehi. Kot lani bo tudi letos predsedoval mozirskim planincem, tovariš Martin Zaje, Motiv Iz Robanovega kota KEGLJI PADAJO Na republiškem prvenstvu v kegljanju 7a posameznike je nastopilo tudi pet Celjank, ki so dosegle naslednje izide: Zupane (Celje) 731, Veber 708, Ocvirk 698, Veselak 687 in Ludvik (vse Štore) 680. V počastitev dvaj.sete obletnice službe no- tranjih zadev je bil v Celju pokalni turnir 16 kegljaških moštev. Nastopili so v borbenih partijah. Zmagal je Olimp z 810 podrtimi keglji, 2. Elektro 784, 3. Kladivar 763, 4. Celje 756, 5. »13. maj« 725, 6. Store 698, 7. Invalid 707, 8. Pošta 696 itd. V prijateljskem srečanju ženskih ekip je vrsta iz Slovenjega Gradca premagala ekipo iz Štor 2232:1986. V ekipi Štor sta najboljša rezultata dosegli Ocvirkova 384 in Ludvikova 349. TUDI GABRCANI V nedeljo se začne prvenstveno tekmova- nje v obeli skupinah druge slovenske odboj- karske lige. V vzhodni skupini bodo igrala kar tri moštva iz celjskega okraja. Razen Braslovč in Šempetra še ekipa gabrskega Partizana, ki je zasedla mesto v tej skupini po odpovedi murskosobošklh odbojkarjev. Vtem ko bodo Gabrčani igrali v nedeljo v Ljutomeru, pa bosta imeli ostali dve domači moštvi medsebojni obračun. LUBEJ VODI V soboto in nedeljo je bil na keg- ljišču Ingrada prvi del republiškega prvenstva v kegljanju za posamez- nike. Od 73 kandidatov jih je nasto- pilo 36. Trenutno je v vodstvu Ce- ljan Jože Lubej s 1748 keglji, Mojko Druškovič (Elektro) je peti s 1687, Viki Vanovšek pa deseti s 1667 po- drtimi lesi. Glavni favoriti za osvojitev prven- stva bodo nastopili šele v soboto in nedeljo. Ne glede na to, je Lubej že zdaj dosegel lep rezultat, ki mu bo vsekakor prinesel odlično uvrstitev. STRELSKO TEKMOVANJE V ŠENTJURJU v nedeljo je bilo mladinsko in pionirsko prvenstvo šentjurske občine v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je nad 60 strelcev. Najboljši med njimi so bili tekmovalci iz Dramelj, ki so zavzeli vsa boljša mesta. MLADINCI-EKIPNO: 1. SD Miloš Zidanšek, Dramlje 804, 2. SD Slivnica 730, 3 Ponikva 713 itd. POSAMEZNO: 1. Olga Kožar, Dramlje 228, 2. Franc Jager, Dramlje 223, 3. Potrata, Sliv- nica 213 itd. PIONIRJI-EKIPNO: 1. Drd?nlje 462, 2. Sliv- nica 405, 3. Ponikva 397. POSAMEZNO: 1. Smolej, Ponikva 148, 2. Golež, Dramlje 134. PIONIRKE-EKIPNO: 1. Dramlje 389, 2. Šentjur 267. PO,SAMEZNO: 1. Cvetka Kožar 119, 2. la- nika Grabicr, obe Dramlje, 111 krogov. DUŠAN GRADIŠNIK, VNOVIČ PREDSEDNIK PD CELJE V pripravah na začetek nove planinske se- zone se je pred dnevi sestal novoizvoljeni upravni odbor celjskega planinskega društva. Ko so povorili o nekaterih tekočih nalogah, so sprejeli sklep, da bodo čimprej popravili tiste planinske poti, ki so jih poškodovali spomladanski plazovi. Mimo tega bodo poskr- beli za primerno oskrbovanje planinskih po- stojank, saj že kmalu pričakujejo prve goste. Na seji so predsedniško mesto v društvu \nii\'ič zaupali tovarišu Dušanu Gradišniku. OBČINSKE ŠPORTNE IGRE Letošnji praznik dela v štorah bodo skrb- no nripravIH, po.sebno obeležje pa mu bo dal zaključek občinskih .športnih Iger, povezan s praznovanjem kraievnecB prazniki Štor. Program proslave bodo pripravili skupaj s Svobodo, osrednja proslava praznika pa bo že 29. aprila zvečer v veliki dvorani pro- svetnega doma v Štorah. Poleg slavnostnega t-ovora bo dramska sekcija uprizorila igro Pred puškami sfoiimo, vtem ko bo godba na oihala lv;rala budnico v štorah, Lipi, Teharju in Šentjurju pri Celju. PIONIRJI V ŠAHU V nedeljo je bilo v Celju okrajno prven- stvo pionirjev v šahu, na katerem je sode- lovalo nad 50 mladih igralcev in igralk. V posameznih skupinah so se na najboljša me- sta uveljavili: PIONIRJI DO 12. LETA: Kodrič (Zreče) in Vidmajer (Velenje) 7 in pol, Pešec (Šmart- no ob Paki) 6 točk itd. PIONIRJI DO 15. LETA: Bogadi (Celjski tisk) 11, Godec (Velenje) 9, Cetina (Žalec) 7 itd. Bogadi je premagal vse svoje nasprot- nike. PIONIRKE DO 12. LETA: Hudomel (Ravne nad Šoštanjem) 4, Dolar 3, Antloga (obe Ža- lec) 2. PIONIRKE DO 15. LETA: Sušeč (Ravne nad Šoštanjem) 4, Zalokar (Griže) 3, Polanec (Celje) 2 točki. DVAKRAT ZABUKOVJE IN ŠENTJANŽ Pred kratkim je bilo v Sevnici občinsko prvenstvo pionirjev v šahu. Nastopilo je se- demnajst ekip, ki so jih sestavljali učenci osnovnih šol iz Sevnice, Boštanja, Šentjan/a, Tržišča, Loke. Zabukovja in Primoža. V skupini starejših pionirjev so zmagali šahisti iz osnovne šole v Šentjanžu z 20 in pol točke. 2. Boštanj 15. 3.-4. Zabukovje in Sevnica 13, 5. Primož 10 in pol, 6. Tržišče 3. Starejše pionirke: 1. Zabukovje 13, 2. Tržiš- če 8, 3. Loka 6 in 4. Sevnica 3. Mlajši pionirji: 1. Zabukovje 9 in pol, 2. Boštanj 7 in pol, 3. Tržišče 7, 4. Sevnica 6. Mlajše pionirke: 1. Šentjanž 7 in pol, 2. Tr- žišče 5, 3. Zabukovje 2 in pol. Zanimovo je, da so na občinskem prven- stvu prevladovali tekmovalci iz vaških šol, medtem ko so pogrešali mlade šahiste iz Kr- melja. B. D. PRVO MESTO ZA CINKARNO V počastitev prvega maja so v Celju pri- pravili šahovski brzoturnir sindikalnih ekip. V konkurenci desetih moštev je zmagala Cin- karna z 21 točkami, sledijo: Ingrad 20 in pol, Emajlirka 15, Klima 15, IFA 12, Tovarna teht- nic 6 In pol Itd. ŠPORT V PREBOLDU V nedeljo je Partizan v Preboldu priredil turnir \' namiznem tenisu. Udeležile so se ga ekipe iz Polzele, Griž in dve domači ekipi. Zmagala je ekipa Prebolda I pred Preboldom II, Grižami ia Polzelo. Prejšnjo soboto so se v nogometu pomerili pionirji Prebolda in Griž. Zmagali so mladi igralci iz Griž s 2:0. ODBOJKARJI IZ BRESTANICE V DRUGI REPUBLIŠKI LIGI Letos bo moška ekipa iz Brestanice vnovič sodelovala v zahodni skupini druge republi- ške odbojkarske lige. V njej bodo še igrali: Kamnik, Elementi iz Ljubljane, Kropa, Jd- šane, Kočevje, Trebnje in Predoslje pri Kra- nju. Brestaničani, ki so vso zimo počivali, bodo imeli že na začetku tekmovanja težko delo, saj se bodo srečali v Kamniku s ta- mošnjo ekipo. V moštvu oziroma sekciji pa so vladala tudi nekatera nesoglasja, ki so jih zdaj odstranili in ugotovili, da imajo na raz- polago 15 igralcev. Skrajni čas je že bil, da so v ekipo vključili mlajše igralce. Vsi priča- kujejo, da bo letošnja sezona uspešnejša od lanske in d? bodo v tekmovanju zasedli me- sto nekje v sredini lestvice. Tudi ženska odbojkarska ekipa ima letos lepe načrte. Vrsta, ki jo sestavljajo v glav- nem mladinke, bo sodelovala na republiškem turnirju v spomladanskem delu tekmovanja. Za uspešno delo obeh ekip pa bo treba preurediti igrišče ter nabaviti nove rekvi- zite. Ljubitelji odbojke v Brestanici z zani- manjem pričakujejo prve tekme v drugi re- publiški ligi, ki se bodo začele v nedeljo, 26. aprila. Z. š. PRVI PORAZ KONJIC Tretje kolo spomladanskega dela tekmova- nja v okrajni nogometni ligi je prineslo ve- liko presenečenje; gre namreč za prvi poraz konjiških nogometašev v srečanju z Vojni- kom. V vzhodni skupini so igrali takole: Zreče— Radeče 1:5. Vojnik—Slovenske Konjice 3:1 ter Rogaška Slatina—Senovo 5:2. Na lestvici še zmeraj vodijo Konjičani z 20 točkami, sle- dijo Radeče 18, Rogaška Slatina 12, Senovo 11, Vojnik 10 itd. Kot vse kaže pa bo prišlo na lestvici do sprememb, kajti ustrezna ko- misija bo namreč morala upoštevati pritožbo Vojnika za izid tekme z Radečami. Zadnje tekme- zahodne skupine so se kon- čale z naslednjimi rezultati: Žalec—Gotovlje 4:1, Velenje—Šoštanj 4:1, Šmartno—Nazarje 5:1 ter Polzela—Vransko 4:2. Vodijo Veleaj- čani z 19 točkami, sledijo: Žalec 18, Šmartno 14, Šoštanj 11, Gotovlje 10 itd. , V nedeljo bodo igrali: vzhodna skupina: Senovo—Rogatec, Konjice—Zreče ter Radeče —Brežice; zahodna skupina: Vransko—Šmart- no, Nazarje—Velenje, Šoštanj—^Žalec ter Sa- lek—Gotovlje. SLABA IGRA ZMAGOVALCA Šesto kolo spomladanskega dela tekmovanja v slovenski nogometni ligi je prineslo trem celjskim predstavnikom le eno zmago in dve točki. Ta uspeh je po medli igri, ki ni nič kaj ličila na zmagovalca, dosegel Kladivar v borbi z mariborskim Železničarjem. Tekma se je končala z zmago domačinov 2:0. Celjskim Železničarjem je zmago zapravil nezanesljiv vratar. Četudi so Celjani vo- dili 2:1, so nazadnje zmago prepustili ekipi iz Murske So- bote 4:2. Druga ekipa Maribora je lahko opravila z Olimpom in do.segla v igri izven konkuren- ce rezultat 5:1. Kladivar je tudi po tej zma- gi zadržal prvo mesto na lest- vici. Pa še več, glede na to, da je njegov največji tekmec, ljubljanska Svoboda, izgubila dvoboj v Kranju, se je razlika med prvima na lestvici pove- čala za štiri oziroma za šest točk, če upoštevamo, da ima Kladivar tekmo manj. Vtem ko ima Kladivar 28 točk, so Celjani s 16 točkami na os- mem mestu, Olimn pa na zad- njem s tremi točkčiini. V naslednjem kolu bo Kla- divar igral v Murski Soboti. Lanska tekma mi'd obema enaistoricnma se ir končala z zmago Kladivarja 3:1. Ostala dva celjska tekmeca bosta imela medsebojni obrnčun. Lansko srečanje med Olim- pom se je končalo z neodlo- čenim izidom 1:1. rSPEL OBRAČUN DELA STRELCEV V LOKI; Četudi je bila ustanovljena šele v maju preteklega leta, je strelska družina v Loki pri Zidanem mostu dosegla prav lepe rezultate. To je potrdil nedavni občni zbor, na kate- rem se je zbralo nad 50 odstotkov članov; pogrešali pa so predstavni- ka občinskega strelskega odbora iz Sevnice. V minulem obdobju so imeli dvoje tekmovanj: nastop pionirjev v Sev- nici ter sodelovanje v okrajni ligi. Tu so v prvi skupini med desetimi ekipami zasedli šesto mesto. Novoizvoljeni odbor je sprejel ne- kaj hvaležnih nalog, kot ureditev strelišča za malokalibrsko puško ter tekmovanje pionirjev za pokal strel- ske družine v Loki. Ob zaključku zbora so podelili petim najboljšim strelcem lepe na- grade, ki sta jih prispevala kolekti- va Lisce in Kopitarne iz Sevnice. Nagradili pa so tov. Kociana, Srtna- da, Bobero, Zeliča in Tajhmajstra. ROKOMET ODLOČITEV ŠEL : V ZADNJEM KOLU v nadaljevanju štajerske rokometne lige sta vodeči moštvi Celja in Brežic brez težav premagali svoje nasprotnike. Tako je Celje na domačem igrišču premagalo Nafto iz Len- dave 32:2, Brežice pa Beltince 28:11. Derby moštev v sredini lestvice med Partizanom Celje ter velenjskim Rudarjem se je končal brc/, zmagovalca in rezultatom 15:15. Stanje na lestvici: Celje 20, Brežice 19, Radeče 15, Partizan Celje in Velenje po 12 itd. V okrajni rokometni ligi ni prišlo do no- benih presenečenj. Po zmagi nad Kovinarjem so igralci iz Griž že zanesljivo prvi. Prese- neča edino poraz Žalca proti Zidanemu mo- stu. Rezultati zadnjih dveh kol: Kovinar—Gri- že 6:7, Zidani most—Žalec 15:11, Griže—Šo- štanj 16:9, Velenje B — Kovinar 0:5. Tek, Zaiec—Celje B je biia preložena na pozne termin. Stanje na lestvici: Griže 20, Kovinar 18, Šoštanj in Žalec U, Laško 9, Partizan Celje B 8, Celje B 6, Velenje 5 in Zidani most 4. \ LAŠKEM PRVENSTVO PIONIRJEV IN MLADINCEV V STREUANJU V nedeljo je bilo v Laškem občinsko pr- venstvo z zračno puško pionirjev in mladin- cev. Od pionirjev sta zasedla prva mesta PLAVSTAJNER VITO 135 in GRICAR BOJAN 1.34 krogov od 200 možnih; od pionirk pa GREŠAK OLGA 116 krogov. Od mladincev pa so zasedli prva mesta MATEK MIRO 220, SOBER R\DO 211 In ROZMAN DUŠAN 201 krogov od 300 možnih, od mladink pa LtS- JAK VERA 232 La PILIH MAJDA 215 krogov. CELJSKI TRG PKRl IMNK ŠE VEDNO P KI MANJKLJE Kaže. da ,.se je sploi-šiieinu jM>ni an j ka n ju me.m prid r ii žii lo tudi stainje na celj.ski tržnid. V streidrf>, ko je tržni dan in ko 1W) navadi ničesar ne manjka, ni bilo namreč t1'U tržiii tržrt co za o- žile s semeni, Aj^roproimet jia v isreido z li'moiiami im> 2">0 .di- narjev k.iloprram. Kroinpiir so v,preteklem ted- mi prodajali po 45 do 55 din za kg, belo ,glavn.ato zelje po 90. kislo po 80 do 120. rdečega g^lavnataga zelja i>a isploh ni bi.lo. Špinača se še vedno |)0- s ta v! j a z zek) različiiio ceilo. Družbeni sektor jo j>ro'diaja po 140 im lf)0 dimairjev za kilo- grani. i[>r'ivaitni pnoiizv^ajiailci im no 500 do 600. Na tržnici lah- co kupimo tudi že solaito be- ri vko, ki je po 400 do 600 di- narjev ter razmeroma veliko glavaatie solaitfe. ki se je — fwweni'la. V sred« iso jo proda- i,ali i>o 280 do '^OO dii.nairjev ki- l(),giram. Raldič je po HO do 550. motovileč pa po 500 do 400 dii.niarjev. 'Cvetače ni. ku- mar-e pa ,s<) iše vedino'draige — 420 dlinarjev kiiloigra.m. Poma- ranče so po 500. orehi po 1250, jajčka pa po 25 dO' ^26 din. PIOMR.II OTOKVZV IMIVI \IAJ Stanovanjska skupnost Otok pri- pravlja skupaj z ostalimi množič- nimi organizacijami svojega območ- ča v fKJČastitev prvega maja prire- ditev, na kateri bodo nastopili pio- nirji kot pevci in recitatorji in kjer bodo po umetniškem delu sporeda zakurili še kres. Zanimiv program bodo izvajali na vzpetini, kjer so se pozimi zbirali mladi smučarji. VRUNCEVA LLICA - SMETIŠČE Na Vrunčevi ulici, v bližini iiove- bloka, se posebno ob .sončnih dneh širi neznosen smrad od kujjov smeti, ki jih kljub protestom bliž- njih stanovalcev nenehno dovažajo. Ali je kdo od tistih, ki so odgovorni za dovažanje. pomislil, da tak »ma- terial za planiranje«, ne stimo da je skrajno neprijeten za okolico, že iz hiig:ienskih razlogov, ne sodi meti stanovanjske zgradbe? ATLETI NA STARTU V polčasu nogometne tekme med Kladivar- jem in Železničarjem so nastopili tudi neka- teri celjski atleti. V teku na 1000 metrov je zmagal Stajiier s 2:33,1 pred Žuntarjem in Kovačem. Ženske so tekle 600 metrov dolgo progo: 1. Podmilščak 1:47.0, 2. Čebela 1:48.2, 3. Jelovnik 1:50.0. RADIO CELJE Zaradi prvomajskih praznikov bo program celjske radijske postaje v tednu od 27. aprila do 3. maja nekoliko okrnjen. V običajnih okvirjih se bo razvijal samo do vključno četrtka, 30. aprila, nakar bo Radio Celje od 1. do vključno 3. maja v celoti prenašal siv>- red RTV Ljubljana. V dnevih od ponedeljka do četrtka bo celjska kronika vsak dan na sporedu ob 17.00, plošče po željah ob 17.35, zabavna glasba In reklame pa ob 17.45. Razen tega lahko v po- nedeljek prisluhnete športnemu pregledu, v torek mladinski oddaji, v sredo šoli za star- še, v četrtek pa radijski univerzi. Radio Celje oddaja na srednjem valu 202 metra. Umrl je naš dolgoletni sodelavec dr. FRANC REBEUŠEK Požrtvovalnega člana naših komisij bomo ohranili v trajnem spominu Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje Komisija za volitve in imenovanja Skupščine okraja Celje razpisuje delovno mesto DIREKTORJA DIREKTORJA Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Pogoj: 1. medicinska faikulteta; 2. strokovni izpit; 3. specialistični izpit iz higiene; 4. postdiplomgki tečaj za upravnike zdravstvenih zavodov; 5. 10 let prakse v zdravstveni službi. Prošnjo z življenjepi.som in navedbo doisedanjega službovanja, naj prosilci pošljejo oddelku za skupne službe Skupščine okraja Celje, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. OPOZORILO Opozarjamo interesente na razpis v Uradnem listu SFRJ štev. 48/63, kjer je Glavna centrala Službe družbenega knjigovodstva pri Narodni ba.n'ki Jugo.slavije razpisala prosta delovna mosta finančnih iu.špeklorjev za podružnico Celje. Pogoji: , 1. Visoka šolska izobrazba s 5-letno prakso 2. Višja šoli-ska izobraziba z 8-letno prakso 3. Srednješolska izobrazba z 10-letno prakso in to na kontrolno-finančnih poslih. ^ Za kandidate, ki bodo sprejeti, so zagotovljena lopa, nova dru- žinska stanovanja. Kandidati morajo oddati prošnje v sekretariatu podružnice SDK pri NB .Jugoslavije 603-11 Celje najkasneje do 10. maja 1%4. ^. 16 — 24. aprila 1964 eiBiJSRI VIDNIR Stran • TEDNIKOV ROMAN — HUMORESKA — SUKANICA — ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — TEDNIKOV ROMAN AXEL BROOX: AFERA BAXTER 16 »Čakam na Mr. Hopa«, je rekel, kakor da se opravičuje, in pri tem pokazal dve vrsti ravnih belih zob. »Pismo sem vam poslal jaz,« je rekel Clay. »Ali mishte s tem reči, da ste pismo pona- redili?« »Na vašem mestu stvari ne bi imenoval s pravim imenom,« je odvrnil Clay. »V tem pri- meru bi namreč morali vaše odnose z Mr. Ho- pom imenovati goljufija!« Možiček je začudeno gledaj. »Tale gospod,« je nadaljeval slikar, »je in- špektor Heppel od Scotland Yarda. Najbolje za vas bo, da mu vse lepo po resnici poveste.« »Moja vest je čista,« je rekel možiček pa- tetično. »Trener lahko samo na ta način zasluži nekaj več denarja, če z nekom stavi na konje, ki jih je sam treniral.« »Gospod Hope je bil torej vaš poslovni ko- lega?« »Da.« »Zakaj sta se sestajala na skrivnem?« »Hope ni hotel, da bi kdo v gradu zvedel za njegove stave, pa tudi meni je bilo tako bolj prav.« Freeman nam je pritekel nasproti. »Mr. Heppel! Kliče vas Scotland Yard, sir. Pravijo, da je zelo nujno.« »Gotovo novica o \Vollandu,« je rekel inšpek- tor in pohitel za slugo. Ko sva Clay in jaz prišla do gradu, je Heppel stal na pragu. Njegov obraz je bil zaskrbljen. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal Clay. »Slaba novica,« je odvrnil detektiv, »Roth- man je mrtev.« SEDEMNAJSTO POGLAVJE Clay je izstopil iz avtomolpiila v bližini svo- jega ateljeja. »še živ se mi ni zdel posebno privlačen,« je rekel s svojo značilno brezobzirno odkritosrč- nostjo. »Zdaj je gotovo gnusen mrlič.« Zmenila sva se, da ga obiščem naslednje jutro v ateljeju, potem smo se poslovili. Pred hišo, v kateri je stanoval Maks, se je trlo zijal. Nekaj žensk s praznimi vrči za pivo se je bilo na poti v gostilno ustavilo in je zdaj zijalo v umazana okna; postopači so stegovali vratove, da bi bolje videli, paglavci, brezdelneži, soseska, starci, pijanci so lačni vsake najmanjše podrobnosti vseprek komentirali in nestrpno pričakovali trenutka, ko bodo prinesli truplo iz hiše. Stražnik pred vrati je zdolgočaseno gle-, dal čez številne glave nekam na drugo stran ulice. V Rothmannovi sobi je sedel policijski urad- nik in bral časopis. Soba je bila prav tako v ne- redu kot zjutraj. Vsepovsod po stolih razme- tane obleke, na kaminu nekaj steklenic in kup bakrenega drobiža. Prašne pomečkane zavese so bile še vedno zastrte. Samo postelja je bila prazna. »Sodni zdravnik je pravkar odšel, čakamo samo še na fotografa,« je rekel uradnik in vstal. Sledil sem njegovemu pogledu. Kolena so se mi zašibila, postalo mi je slabo. V kotu je na nekakšni skrinji sedel Roth- mann z glavo vnic. Usta so bila nastežaj odprta. Iz vratu mu je štrlel leseni ročaj, prav tak, ka- kršnega je imel nož, ki sem ga videl na Lincotu in ki bi bil kmalu prebil Clayju lobanjo. Celo inšpektor Heppel, ki zares ni bil po- sebno občutljiv, se je naglo obrnil proč. »Kdo ga je našel?« je vprašal uradnika. »Hišnica. Odpeljali so jo v bolnišnico, ker je dobila živčni napad.« »Ali je zdravnik ugotovil, kdaj se je zgodilo?« »Med deveto in enajsto uro dopoldne.« Oblila me je zona. Mogoče je prav takrat, ko sva bila s Clayjem v sobi. Jim Whistler čakal, da odideva. Spomnil sem se, da so se zavese zazibale in je sončni žarek naenkrat izginil in se potem zopet prikazal. Mogoče naju je Jim zasledoval že vse od Victoria Street, nemara se je peljal z istim tramvajem kot midva... Ko sva odšla, je Maks vstal, da bi za nama za- pahnil vrata. Obrnil se je in hotel spet zlesti v posteljo, pa je zagledal pred sabo Jima Whist- erja ... Vstopil je Mackenzie. »Kakšna sled za Wollandom?« je vprašal Heppel. »Ne, pač pa imam spodaj v avtu Meg John- stone.« »Pripeljite jo gor.« »Kje je Jim Whistler?« jo je vprašal Heppel, k,o je stopila v predsobo. »Kako naj to vem,« je rekla Meg, »Lahko si prihranite kakšno leto kaznilnice, Meg. Povejte, kje je Wolland.« »Ne vem.« »Za vaša izsiljevalska pisma vam ne uide pet let! Ce poveste, kje se zdajle nahaja Jim, jih dobite morda samo tri.« »Kakšna izsiljevalska pisma! Vprašajte Mak- sa, povedal vam bo, da v pismih ni bilo niti besedice o kakem izsiljevanju ...« »Bojim se, Meg, da Maks ne bo hotel pričati za vas.« »Kje je Maks? Pustite me k njemu!« »Prav, Meg, če tako hočete!« Z lahkim korakom je stopila v sobo. Potem je zakričala, si pokrila obraz z rokami in se opotekla čez prag. V predsobi se je naslonila na steno. »To je Jimovo delo,« je rekel Heppel. »Po- vejte, kje je!« Maud je histerično zajokala: »Ne vem, ne vem, ne vem ... Odpeljite me proč!« »Žal mi je, Meg,« je rekel Heppel. »Macken- zie, naročite naj jo odpeljejo na Scotland Yard. Torbo mi morate pustiti.« Heppel JI je vzel torbico, ki jo je krčevito stiskala k sebi. Ko je s stražnikom odhajala po stopnicah, je še vedno hlipala in ponavljala: »Ne vem, odpeljite me proč!« Heppel je odprl torbico in stresel vsebino na mizo. Med ceneno kramo je našel listek. »Preteklo soboto je nekdo oddal v garderobo kolodvora Voctoria kovček.« »Na katero ime?« Pogledal sem listek. »Dalmagary,« je črkoval Heppel. »Rad bi ve- del, kako je potrdilo prišlo v torbico Maud Johnstone.« »Kaj ni to škotsko ime?« sem vprašal. »Da,« je odvrnil inšpektor. »Vendar se mi zdi, da si ga je sposodil Amerikanec!« Imeli smo srečo. Uslužbenec, ki je sprejel kov- ček, je bil na delu. Poiskal je kovček in ga pri- nesel. Sotli, PrI-stavi, plesne .šole pole« Rogaške Slatine zda) obiskujejo še v Kozfem in Smariu pri Jelšah; skoraj povsod so se udeleževali še krajših predavanj in političnih se- minarjev. Tokrat pa jc mladinski komite pozval šmarsko mladino te k delovnim akcijam. Pomagajo n.ij pri krajevnih orgsnizacljah SZDI,, ki se lotcvafo urejevanja komunal- nih zadev, kot nnr. ffradnie nest v Veračah. na Virštanju in Bučah, urejevanja turističnih točk in osnov- ne šole v Kozjem ter podobnega. Po- leg tega pa vabijo mladinke in mla- dince k udeležbi pri gradnji jadran- ske magistrale, kjer naj bi tudi šmarska mladina sodelovala na od- seku slikovite črnogorske obale. Usposabljanje, delo in razvedrilo naj se prepleta skozi rast in raz- voj našega mladega človeka! šmar- ski mladinci in mladinke, sporočite vaše želje svojemu občinskemu ko- miteju! \ s. r. i PRVA PARTIZANSKA MISIJA Ko smo že natovarjali »Bakar«, je' NOIC sporočil, da bomo čez kakšno uro dobili 400 ton premoga. Hkrati so napi ukazali, da premog do zore natovorlmo In spraz- nimo vagone, ker jih bodo potrebovali. To- je bilo NOICOVO maslo, ker je vedel, da smo (Iz previdnosti) zahtevali precej več premoga kakor pa smo ga mogli spraviti na naše ladje. NOIC jc razen tega menil, da nimamo dovolj delovne sile, ki bi moi^a v tako kratkem času sprazniti vagone. Too še cesto): Vzpon na Paski Kozjak, »menda 'rt ure hoda,« izlet v Dobrno. Ce mi je to predaleč naj bi stopil do Saleka, na velenj- ski grad, v Šmartno, k jezeru, v Šentjanž, Sentandraž In v Šoštanj. NATAKAR RUDI V »JEZERU« me je napo- di le v Dobrno in Topolšico. JIATAKARICA SONJA IZ »JEZERA«, me je ?a'ožila s hojo za ves teden: na Kozjak me J? poslala, kjer naj bi si pogledal spomenike ^OV v spomin na pohod XIV. divizije. Po- 'nidil naj bi se na Sleme In od tam na ^nirekovec. Tudi v Dobrno naj bi odkorakal. ~* sprehod po kosilu je svetovala velenjski |.''ad, šalek, bližnje gradove iri posestvo . . . p-er me je zažejalo po kulturi mi je pripo- ^čila prireditve v kulturnem domu in de- '^vskem klubu v Velenju, bodoči muzej na »"■adu, razgiban Slovenji Gradec ter Celje . . . J;ovedala mi je, da velenjsko jezero nI na- pvno, da je nastalo po vdoru zemlje zaradi lut P* premoga. Spomnila me jc na »hudo ^iknjo«, nI me pa opozorila, da je nevarno iti 'a neurejen podzemski svet . . . Kdor se ^"ima za Velenje, spomenik izgradnje, ga ^"'ma tudi revolucija. Sonja mi je povedala ^»goro jurišev« — Graško goro, za Bele kjer jg padel pesnik Kajuh, za podobne l,P°"iinske točke v Šoštanju, Pesjem in oko- Velenju so mi znali postreči z glavnimi "'■'»lacijami vsi in sicer kako pridem do "ravnika, kakšne so avtobusne zveze, kjer glavne institucije Itd. p',* nioja naloga; da ocenjujem, zato pre- nii«^'" '"■alcem, da razdelijo točke turistič- Son,delavcem, ki se jih obiskal. Zastavo nosi ^'sak ' pa moral turistu povedati s« »' drugače sode^jc v pestrem Duri- •^'"iMlčnc dejavnosti. Sovjetski pisatelj Od k je napisal, da človek ne živi samo tufj^'""ha. Prenesimo to tudi na turizem, da ne hodi po svetu samo zaradi klaslč- "Sa dunajskega zrezka In čaSe piva. Razgovor ob jezeru Prvo, kar sem si ogledal, ko sem prišel v Braslovče, je bilo jezero. Cesta, ki pelje iz vasi k jezeru je si- cer ozka, a dobro vzdrževana. Oko- lica jezera pa je še vedno neureje^ na: klopi so polomljene, poti okoli jezera so neurejene in blatne, obala pa ravno tako. Le na nasipu je lesen pomol, s katerega lahko skačejo ko- palci v jezero ter ob obali trije čol- ni. Da bi zvedel kaj več o načrtih za ureditev jezera ter o pripravah za turistično sezono, sem prosil direk- torja gostinskega podjetja, ki je obe- nem tudi predsednik turističnega društva, tovariša Ivana Dernača za kratek razgoVor. Povedal mi je tole: »Braslovčani z okolico imajo vse pogoje za razvoj turizma. Največja privlačnost je jezero, ki je poleti toplo in primerno za konanje, po- zimi pa ga prekrije debela plast le- du, ki je zelo primerna za drsanje. Ra/.en tepn se bo v maju začel tudi športni ribolov. Jezero je bogato z ribami, ker smo spustili vanj 20 ti- soč ameriških postrvi. Lete so se že zelo razmnožile. V okolici je tudi več lepih izletniških točk; razvaline gradu Žovnek, Grmada in gora Olj- ka z lepo urejeno kočo, ki jo naše podjetje oskrbuje celo leto. Do nje je speljana dobra cesta. Okolico jezera počasi urejamo. Letos nameravamo napeljati do je- zera vodovod in po možnosti cam- ping. Kupili bomo tudi tri dvojne čolne. Ko bomo dobili sredstva, na- meravamo graditi vikend hišice in večji gostinski objekt. Za vse to smo že naročili urbanistični načrt. Ško- da, da ne moremo naročiti tudi de- narja? PROBIEM I AR I Š Čil MOZIRSKI SUVENIRI Turisti so kot križ.inke. Izpolnjuješ jih In vcnd;ir nisi nikoli trdno prepričan, da si iz- n'»tnil pravilno. Z'-'rešlš akcent pa je narobe. Turistov je več vrst. Turisti, turisti In turisti. Prvi so turisti zaradi turizma, drugi so turi- sti zifradi .sosedov. In tretji? Turisti zaradi turistov. Mi smo spadali v tretjo vrsto. Ni- smo f;«»vorili niti nemško, kaj šele kitajsko. Sedli smo v mozirsko eoslilno »Pri nošti«. Iz kuhinje jc prijetno dišalo. Naročili smo si hriz<;ancc in čakali na gostinskega vajenca, ki je poslijeval radioaparat. Ko je predirkal od Peste preko Ljubljane do GracR in nazai, ic radioaparat še samo hripavo oddajal nem- ška poročila. Ko nam je postregel, se je ležeče naslonil na mizo in se zatopil v športne ko- mentarje. »Ali ste vi fotograf?« je vprašal, ko je za- (rledal staro »Praktiko«, s teleobjektivom. Ko- lega je vzel teleobjektlv s seboj, da bi bil vi- deti bolj turističen. »Ne!« je,7.ačel mencati kolega. »Zakaj pa potem nosite to s .seboj?« Tako, sedaj smo pa tam! Kolega je začel mencati nato smo se izmuznili v stranišče. Cez čas, ko smo se vrnili, je tovarišica, ki je bila natakarica, imela na naši mizi velik uma- zan lavabo, v katerem je izmakala krpo in praln okna ter noge stolov. Ko je odnesla lavabo, je na prtu ostal lep, pravilno zarisan krog. »Boste morda kaj kosili? Imamo hrenovke, kranjske klobase, rezančevo juho, krompir, govoje zrezke. Po naročilu pa viner šnicl, pa- riški šnicl in natur šnicl.« Hvala. Potegnili, smo se do Luč. V majhni prijetni gostilni smo dobili ocvrtega kozljiča, star, okusen savinjski želodec in na koncu ob dobri turški kavi majhno vijolico. Tek se nam je vrnil... smo zavili za kolegom v stranišče. Naravnost, na desno, nato po hodni- ku na levo, nato zopet na desno. Smrad, ki je prihajal z desne strani, nam je dal čutiti, da smo na pravi poti. Prebledelega kolega smo našli Kar zadeva cene dnevne oskrbe, se bodo te gibale med 1.200 in 1.500 dinarjev, pri čemer je zlasti zanimi- vo, da bodo v privatnem sektorju nekoliko nižje. si Pri ureditvi in zbiranju gradiva za to stran so sodelovali: Drago HRIBAR, Jure KRAŠOVEC, Janez SEVER in Lojze STEPANCIC. DVAJSET LET SLUŽBE ORGANOV VARNOSTI — DVAJSET LET SLUŽBE ORGANOV VARNOSTI - DVAJSET LET SLUŽBE ORGANOV VARN NA BRANIKU SOCIALISTIČNE UREDITVE Letos 13. maja bo poteklo dvajset let, odkar je s sklepom AVNOJ na vsem jugoslovanskem ozemlju orga- nizirana posebna služba in posebni vojaški oddelki, katerih glavna na- loga je bila zaščititi novo družbeno ureditev in pridobitve .socialistične revolucije. Nič novega ne bomo povedali, če spomnimo naše bralce na čas, ko so se domača reakcija, hkrati pa tudi mednarodne reakcionarne sile pri- zadevale, če ne rušiti, pa vsaj ovirati jugoslovanske narode pri njihovi čvrsti odločenosti, da si po končani vojni zgradijo tak dom, tak družbe- ni sistem, za katerim so desetletja stremeli delovni ljudje v naši domo- vini. Z organiziranjem kvizlinških čet, pozneje pa z vtihotapljaajem naj- bolj okorelih sovražnikov ljudstva in povezovanjem teh s potuhnjenimi sovražniki doma, so hoteli »prepri- čati« svetovno javnost, da jugoslo- vanske množice niso za socialistično ureditev. Organi varnosti so bili ves čas in v najrazličnejših pogojih ved- no uspešen branik socializma, one- mogočali banditom in bandam de- javnost, jih spravljali pred sodišča, ki so jim sodila tako, kot so za- služili. Pred praznikom in po njem bomo na tem mestu objavljali spomine iri zapise o akcijah organov varnosti v tistih dneh. Brali boste zanimive sestavke o uporni, iznajdljivi borbr, o dogodkih, ki so se dogajali preden so sovražniki ljudstva pred sodišči prejeli zasluženo kazen. Enota Vojske državne varnosti, ki je bila leta 1944 ustanovljena na osvobojenem ozemlju x Gornji Savi ujski dolini TURISTIČNI TEST V GORNJEM GRADU »Dober dan ...« Besede so izzvene- le med prazne mize v prazni gostil- niški sobi. Nato je prišla natakari- ca. »Oprostite, želeli bi nekaj toplega. S čim nam lahko postrežete? Imate morda kakšne domače specialite- te?« »Da, lahko dobite kranjske kloba- se, pečenice, oprostite Scimo pečeni- ce, zelja nimamo ,..« »Drugega nimate?« »Nimamo. Ne kuhamo, ker se nam ne izplača. To lahko dobite pri Trobeju, to je tam pred križiščem, privatno gostišče ...« »Hvala, Popili bi pa vseeno nekaj, kaj lahko dobimo? Jaz bi brizganec z navadnim rdečim vinom ,..« »Nimamo. Imamo rebulo in ham- burški muškat...« »Drugih vin nimate?« »Imamo buteljke. To dvoje je od- prto.« Izbrali smo brizgance s ham- burgerjem. Kolega, ki se je vsedel z novimi hlačami na umazan stol, je z dvignjenimi obrvmi odtaval v stra- nišče. Počasi sem pod mizo z nogo spravljal na kup cigaretne ogorke. Ostanke včerajšnjih gostov. Nato v hodniku, ko si je čistil hlače. Vo- da je curljala iz polomljenih pisoar- jev, ki so bili od umazanije in staro- sti prevlečeni z nesimpatično rume- no rjavo prevleko. Do njih si lahko prišel čez večjo mlakužo. Obrnili smo se in odtavali nazaj. Ker nata- karice še ni bilo, smo pokukali v ku- hinjo. Oprostite, likalnico. "Na mizi za pripravo jedi je bilo perilo in la- kalnik, na drugi mizi pa posoda z ostalim perilom ... Sicer pa so to pravzaprav predse- zonski vtisi. Kakor so nam zatrdili gostinski in turistični delavci, se na sezono vendarle pripravljajo. Tako adaptirajo gostišče »Turist«, v kate- rem bodo uredili 11 sob z 18 oziro- ma 21 ležišči ter apartmajem. V ko- likor ne bo kakšnih zastojev v obrt- nih delih, bodo lahko sobe sprejele prve goste že maja. Razen tega so razpisali 5 milijonov dinarjev kredi- ta, da bi povečali privatne nočitvene zmogljivosti. Samo tujih nočitev je bilo lani 600, letos pa predvidevajo, da jih bo 1.500. Zanimanje za Gornji grad je veliko, za kar gre zasluga so- lidni propagandi. Že zdaj imajo pre- cej prijav. NA PRAGII SEZONE TURISTIČNA SEZONA JE NA PRAGU. NA PRAGU VSAKE SEZO- NE SO V NAVADI TUDI INVENTURE. ODLOČILI SMO SE, DA S PA- BERKI OD TU IN TAM POGLEDAMO KAKO SMO LETOS PRIPRAV- LJENI NA TURISTIČNO DEJAVNOST, NA USPEH DOSLEJ PRECEJ ZANEMARJENE GOSPODARSKE PANOGE. ŽAL TO NE BO INVEN- TURA, KER PAC NE MOREMO ZAJETI VSEGA, KAR V TO OBŠIRNO PODROČJE SPADA. TOKRAT SMO OBISKALI GORNJO SAVINJSKO DOLINO, ZADRESKO DOLINO IN ŠALEŠKO DOLINO TER BRASLOV- ČE V SAVINJSKI DOLINI. NAŠLI SMO DOBRE IN SLABŠE RAZME- RE, ZVEDELI MARSIKAJ, PREBRSKALI N.4CRTE IN SE POGOVAR- JALI S TURISTIČNIMI DELAVCI. NERODNOSTI IN NAPAKE, KI SMO JIH NAŠLI NA PRAGU SE- ZONE, NAJ BI SE NE PONAVLJALE V SEZONI. TAKŠNE SO, DA n^ JE MOGOČE ODPRAVITI CEZ NOČ. DOBRI PRIMERI SO VREDNI POSNEMANJA, SAJ NISO PODVRŽENI »PATENTNEMU URADU«. stran 12 CELJSKI TEDNIK St, 16 — 24. aprila 1964 JIGOSIOVANSKI ZNANSTVENIK ODKRIVA SKRIVNOST HIPOFIZE Jugosloveinski znanstvenik akademik dr. Peter Martino- vič, ki uživa svetovni sloves kot raziskovalec na področju eksperimentalne citologije, histologije in embriologije, je pričel z raziskovanjem vloge hipofize v človeškem organizmu. V sedanjih poskusih bi rad odkril funkcionalno aktiv- nost hipofize. Mišim je z operativnim posegom od- stranil hipofizo iz njenega mesta v medmožganih in jo presadil pri samcih v pred- njo očesno vothno, pri sami- cah pa na jajčnike. S tem presajanjem hoče ugotoviti, v kolikšni meri ima hipofiza samostojno vlogo v drugače zelo kompleksnem delovanju žlez z notranjim izločanjem. Rezultati teh poskusov ka- žejo, da ima presajanje hi- pofize velik vpliv na funkcio- nalno aktivnost samčeve spolne žleze, nadledvičnih žlez in ščitne žleze. Z vpli- vom na ščitno žlezo je imela tudi velik vpliv na ra^_^ži- vali. Rezultati dobljeni na samicah še niso dovolj jasni, ker gre za zelo kompleks- no delovanje hipofize na jajčnike. Ti poskusi nimajo samo teoretske, važnosti, pač pa tudi praktično, ker bodo po- kazali ali ima presajena hi- pofiza terapij ski vpliv na do- ločene žleze, kadar je delo- vanje teh nepravilno. Znano je na primer, da je krivda za nepravilno rast ravno na ščitni žlezi. BREZ POMOČI DRUGIH v francoskem dnevniku Petit Parisien z dne 21. apri- la 1926 je neki okrožni načel- nik iz Mosela zapisal: »Goto- vo vam je znano, da je naše okrožje glede porasta prebi- valcev danes na prverA me- stu. To smo dosegli z lastni- mi napori, brez pomoči dru- gih.« AVabci so znani kot odlični jezdeci, s katerimi se lahko merijo samo še Kozaki. Na svojih hitri^ in sijajno iz- urjenih konjičih počenjajo vratolomne reči. Pri večini arabskih ljudstev je konj po- leg velbloda življenjskega pomena, kajti puščave so za sodobna prometna sredstva še vedno problematične. Po- leg tega pri nomadskih ljud- stvih pomeni konj merilo bogastva in veljave. Na gornji sliki vidimo a- rabske jezdece med tekmo- vanjem v starodavnem me- stu v Tuniziji. V tem prime- ru je stara besedna raba upravičena, saj so jezdeci res visoko na konju. IZJAVA DETEKTIVA v Ameriki imajo državno^ javno in tajnO policijo ter privatne detektivske družbe. V neki televizijski repor- taži je direktor neke take družbe izjavil: — Preteklo leto je 70.000 zapuščenih žena zahtevalo, da jim najdemo može, med- tem ko je le 15 mož zahteva- ol, da jim najdemo žene. VIŠJI IN CENEJŠI OD EIFFELOVEGA STOLPA Novi televizijski »stolp v Tokiu s svojim spodnjim de- lom povsem spominja na znameniti pariški Eiffelov stolp, le da je za 33 metrov višji. Razen tega je bila nje- gova gradnja občutno,cenej- ša, saj so porabili polovico manj materiala. V Eiffelov stolp so namreč vgradili 7.300 ton jekla, in 2,500.000 prečk, medtem ko so za to- kijski stolp porabili le 3.600 ton jekla in 1,200.00 jeklenih prečk. Japonski stolp je vi- sok 253 metrov, v podaljšku pa ima še 80 metrov visoko televizijsko anteno. PADEL Z BRZOVLAKA Pred nedavnim se je vozil z brzovlakom proti Zagrebu tudi Ivan Levanič iz vasi Sre- činič pri Varaždinu. Med po- stajama Blanca in Brestani- ca je odšel na stranišče. Ko je stopil iz njega so se odpr- la vrata vagona in zračni su- nek ga je povlekel iz vagona. Kljub precejšnji hitrosti vla- ka se je pri padcu na nasip ob progi le laže opraskal po rokah in obrazu. Sam je de- jal, da ne ve, kako in kam je padel, da jo je tdko sreč- no odnesel. ZA DOBRE OČI IN SPOMIN Filmska igralka na kolesu in z velikanskim klobukom na glavi je gotovo bila trd oreh za vse, ki se sicer dobro spo- znajo na filmske zvezde. Moramo malo pomagati. Ni re- čeno, da je star kroj in starinski rekvizit, kot je bilo zadnjič kolo, zanesljiv znak, da gre za igralko iz časov nemega filma... ' Tokrat objavljamo tretjo >-sliko iz naše serije, ki je hkrati tudi zadnja. Kdor bo uganil imena igralk na vseh treh dosedaj objavljenih slikah, bo po odločitvi žreba šel z naročniki — nagrajenci na enodnevni izlet v neznano. Rešitev pošljite do 30. aprila na uredništvo. KDO JE TOREJ IZZIVALNA LEPOTICA NA NAŠI DANAŠNJI SLIKI? PVROSCAIVII postavlja diagnoze Neka britanska tvrdka je začela proizvajati kamere z infrardečimi žarki, namenje- ne postavljanju zdravniških diagnoz. Kamera, imenovana Pyro- scan II snema slike na osno- vi termografskih metod ter odkriva nenormalnosti v te- lesni temperaturi, ki so po- sledica različnih patoloških vzrokov. V bolnišnici Queen Mary v Roehamptonu je ka- mera odkrila celo primere malignih tumorjev. Pyroscan II sestavlja elek- trooptični mehanizem s kon- trolno napravo, ojačevalec, snemalec in mehanizem za beleženje. Bolnike slikajo na razdalji metra in pol, pri če- mer so infrardeči žarki pre- ko leč in ogledal usmerjali na določeno mesto telesa. Čeprav je bila kamera pr- votno namenjena izključno v znanstveno raziskovalne namene, kažejo rezultati nje- no širšo uporabnost. V ZDA sicer že delj časa poznajo podobne kamere, vendar po- rabijo te za sliko 15 minut, medtem ko je čas pri Pyros- canu samo od 20 do 30 se- kund. LIMUZINA JE ROJENA... Ste že kdaj slišali za lesen avtomobil? No, o takih, ki jih otroci prevažajo po dvo- riščih gotovo, toda o lesenih avtomobilih v naravni veli- kosti bolj malo. V oddelku za oblikovanje Fordove tovarne v Detroitu izdelajo za vsak avtomobil lesen prototip z natančnimi merami bodočega A/ozila. Na sliki pravkar nastaja taka maketa za dvosedežno vozilo Mustang. Model uporabijo tudi za izdelavo odpresnega orodja, s katerim potem v pločevini odtisujejo karose- rij ske dele ... Na sliki spo- daj je lesen Mustang, ki ga ni mogoče ločiti od pravega. I POTRES KOT BRITEV Nedavno je potres na Alja- ski hudo prizadel prebival- stvo in gospodarstvo te dr- žave. Pri katastrofi je bi- lo,mnogo prav čudnih prizo- rov, ki jih je povzročila sti- hija. Tako na primer tole drevo, ki ga je zemeljska razpoka odrezala kot bi pod- zemni velikan vrezal z o- gromno britvijo od spodaj navzgor. J. DAVIŠ: NEVARNI SOPOTNIK James Esson je bil star šestintrideset let. Že pri sedemnajstih letih je bil obsojen na tri leta poholjševalnice in po enem letu po- novne prostosti je zagrešil umor Jn je bil obsojen na dosmrtno ječo. Kazen je presta- jal v jetnišnici v Columbu v državi Ohio. Po nekaj letih so ga dodelili na kaznilniško far- mo, od koder je pred desetimi meseci pobeg- nil. James Esson je bil sopotnik Wagnerjevih. Okoli pol pete zjutraj je Carl Wagner po- gledal na napisano ploščo ob cesti in olaj- šano vzdihnil: — Cansas City sto pet kilo- metrov. — Znova je povečal plin. Naenkrat pa je kdo ve zakaj pokrov nad motorjem popustil in se odprl. Wagner je naglo zavrl in ustavil avto. — Kakšna sreča, je dejal, da ponoči v teh krajih ni prometa. Lahko bi grdo treščili. — — Kaj se je zgodilo? je vprašal mož na zadnjem sedežu. — Pokrov se je odprl, je odvrnil Wagner in izst&pil. Medtem ko je Carl šel pred avto, je nje- gova soproga Molly začutila v hrbtu nekaj hladnega in trdnega. Obrnila se je in one- mela od strahu. Neznani sopotnik ji jc priti- skal cev samokresa v rebra. Carl je medtem zaprl pokrov in se vrnil v avto. V trenutku, ko je hotel vžgati motor, ga j.e Esson strahovito udaril s pištolo po sencu. Carl je čutil ostro bolečino. Kri se mu je vlila po licu. — Stori natanko kar ti bom ukazal, je za- sikal Esson, ali pa vaju oba ubijem ... — Cev samokresa je bila uperjena v Carlovo glavo: — Tako. Pelji zdaj naravnost naprej! — Ko je Wagner pripeljal avto do poljske po- ti na desni, je Esson ukazal zaviti nanjo. Pol kilometra so se vozili po poljski poti, ko je nasilnež zahteval naj Carl avto ustavi: • — Ustavi. Izstopita oba! — Molly je tiho jokala, ko sta z možem dvig- njenih rok stala ob avtu. Esson je nekajkrat z.hil Carla oh tla, tako da ga je udaril s sa- mokresom. Kri je ohlila Carla že iz druge rane na glavi. Zločinec je naposled zapo- vedal: — Odpri prtljažnik! Carl je ubogal, ker pri najboljši volji ni vedel storiti kaj drugega. — Tako. Spravi še v prtljažnik!, je ukazal Esson. Ko je Waener to storil, je Esson krep- ko zaloputnil pokrov. — Prosim, je Hitela Molly, pustite naju tu in vzemite avto! — Tiho. Ti sedi tja, kjer si sedela po- i prej. — Potem je Esson sedel za volan in poželjivo škilil na Mollyne prsi, ki so od razburjenja plale... (Se nadaljuje) KRIŽANKA VODORAV.MO: 1. prefinjen obču- tek za kakšno stvar, smisel za pet- je; 7. sodobno prevozno sredstvo; 11. ime našega državnika Kardelja; 12. cilj pri streljanju; 14. najbolj razširjena rastlina; 15. ljudje roje- ni istega leta; 16. pitanje, r'editev; 17. utežna enota; 18. vzvišena lirska pesem; 19. izrastek na deblu dre- vesa, tršat starejši človek; 20. cona, področje; 22. ime slovenskega alpi- nista Mahkote; 23. barva kože, ten; 24. drevo in sadež; 27. pomembna športna tekma; 28. Ljubljana zača- sa Rimljanov; 29. morje na severu Evrope; 30. »električna« morska ri- ba; 31. italijanska vojna luka ob Jadranskem morjii. NAVPIČNO: 1. kraj v Savinjski dolini, ob cesti Celje—Trojane; 1. vojaški oddelek, tudi nekdanji ljub- ljanski nogometni klub; 3. prepir, prerekanje; 4. vulkanski izmeček; 5. časovna enota; 6. različna soglas- nika; 7. grška boginja modrosti; 8. sanitetni material; 9. bodica; 10. or- gan vida; 13. nauk o zvoku; 15. kraj v Dravinjski dolini, ob cesti Polj- čane—Slovenjske Konjice; 17. vin- ska rastlina; 19. šunka; 20. pristoj- bina za premalo frankirano poštno pošiljko, 21. moško Ime; 22. itali- jansko žensko ime (filmska igralka Magnani); 23. gora v Julijcih (blizu Jalovca); 25. reka v severozahodni Nemčiji; 26. živčni pretres; 27. del tedna; 29. kemični znak za barij. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: I. Fala, 5. kramp, 10. selen, 11. Evfrat, 13. tros, 14. tr, 15. polo, 16. Ana, 17. orst, 19. žep, 20. da, 21. Leonov, 22. ol, 23. Inn, 25. stik, 26. Azi, 27. oder, 29. OK, 30. slon, 31. neroda, 33. Pavla, 34, lovor, 35 Odak. (F. P.) — Kako boš oblekla to majhno obieko? — Raz- tegnila jo bom, kot moram plačo.