Iz naše organizadie. Društvene vesti. + Ustanovitev okrajnega učiteljskega društva v Borovljah na Koroškem. Na povabilo okr. šol. nadzornika tovariša Aichholzerja se je zbralo učiteljstvo boroveljskega šolskega okraja dne 7. t. m. v prostorih meščanske šole v Borovljah k ustanovitvi okr. učit. društva za boroveljski šolski okraj. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 38 tovarišev in tovarišic ter so tudi vsl takoj priglasili svoj pristop. To dejstvo jasno priča o pravi stanovski zavednosti našega učiteljstva. Zborovanje ju otvoril tovariš Aichholzer in je v kratkih besedah pojasnil namen iii pomen ustanovitve. Tovariš Mahkota je poročal o že obstoječih učiteljskih organizacijah, opisal smer našega društva in razpravljal o društvenih pravillh, ki sobila sprejeta z malitni — nebistvenimi — izpremembami. Nato se je vršilo vpisovanje članov. Po vpisovanju se je vršila volitev odbora / vzklikoin. Za predsednika je bil izvoljen tov. Mahkotči, nadiičitelj v Borovljah. Fodpredsednik ie tovariš Zdravko Kovač. nadučitelj v Kotmari vasi. Tajnik je tovariš France Pavletič, namestnik Minka Medič, oba v Borovljah. Blajiajink je tov. Joško Relchmann, učitelj v Hodišah, namestnica tov. Mikuluš Mara, učiteljica v Št. Jakobu. Odborniki: tov. Aichholzer Franc, okr. šol. nadzornik v Borovljah, Birsa .lakob, nadučitelj v Hodišah, in Mayer Julii, nadučitelj v Št. Janžu. Pregledovalca računov: Roblek Vinko, nadučitelj v Št. Marjeti, Lipovec Ivana, učiteljica v Podljubelju. Nato je podal tovariš-nadzornik obširna navodila o delovanju v šoli in zunaj nje rned našim narodom. Učiteljstvo je z zanimanjem sledilo njegovini izvajanjem, za katere mu je iz srca hvaležno. S posebnim spoštovanjem in hvaležnostjo pa se je spomnilo učiteljstvo na svojem prvem oficijelnetn sestanku narodnega prvoboritelja generala Maistra in mu na predlog tov. Kovača poslalo pozdravno brzojavko. Tovariš Kovač je predlagal sledeče resolucije. ki so bile soglasno sprejete: I. Učlteljstvoboroveljskegaokraja izreka iskreno zahvalo vsem i z v en kor o šk im rodoljubom za gostoljubje in dejansko pomoč, izkazano koroškim učiteljem begunc e m. II. Iziavlja, da se v zgodovinskem trenotku zaveda svoje velike odgovornosti napram narodu in hoče posvetiti vse svoje sile narodnemudelu. Odklanja v teh odločilnih časih vsako strankarstvo in ogorčeno protestira protl vsakemu sumničenju v tem oziru. III. Z vsem poudarkom protestira proti naiinu, kako so se izvršila nameščenja učiteljstva na Koroškem, kjer ni imelo učiteljstvo P" svojili zaupnikih nobene odločilne besede. Zato zahtevamo svojega poročevalca v višjem šol. svetu. IV. Odločno zahtevamo In hočemo pri tej svoji zahtevi brezpogoino vztrajati, da se okr. šol. komisarijat nadomesti z okrajnim šolskim svetom, sestavljenim na podlagi koroškega šolskega zakona. Dokler se to ne zgodi, izvršuj okrSol. komisarijat pravice in dolžnosti okr. š o 1. sveta. Izrekamo sedanjim šolskim nadzornik om s v o ie popolnozaupanje. V. Ker je v svrho strokovne iz" obrazbe učiteljstva nujno potrebno, da se čim preje ustanovi okručiteljska knjižnica v Borovllah' pozivljamo višji šolski svet, da iz" Poziv vodsivom in ravnateljstvom Ijudskih in nieščanskih šol, nadalje upokojenim učiteljem, ter vdovam učiteljev v Sloveniji. Da se morejo čimpreje odmeriti in nakazati aktivnim učiteljem in učiteljicain javnih in meščanskih šol v Sloveniji draginjske doklade, po naredbi ministrskega sveta kraljestva Srbov, Hrvatov in Sloveacev z dne 1S. julija 1919, štev. 575, Ur. 1., se pozivajo šolska vodstva in ravnateljstva, da nemudoma vpošljejo deželnemu knjigovodstvu v Ljubljani izkaze za vsakega učitelja aa šoli, tako da bodo vpisaai podatki natančno v sledečem redu: a) iine in priimek učitelja; b) šolski kraj; c) ime soproge: č) če je učitelj vdovec; d) če je učitelj ločen od svoje žene ia če je dolžan skrbeti za njeno vzdrževanje; e) je-li žena učiteljeva tudi učiteljica ali državna uradnica, kje je nameščena in v kakšni lastnosti; f) je-li učitelj oženjen z upokojeno učiteljico ali državno upokojenko; g) imena otrok (tudi nezakonskihj, dan in leto rojstva, za vsakega otroka, je li preskrbljen (glede otrok, ki so v državni službi, je treba navesti, ker se jih v sinislu 3. člena navedene naredbe, ne more upoštevati pri odmeri draginjske doklade); k) iiuena pastorkov in adoptivnih otrok; dan ia leto rojstva, nadalje, če so preskrbljeni, kakor pod g) glede zakonskih otrok; i) glede neoženjenih učiteljev in neoženjenih učiteljic, ki žive v skupneai gospodinjstvu s starim očetoni, ali s staro materjo, ali s starši, je treba navesti. ali zaradi pravae in moralne obveznosti dejansko pokrivajo največji del izdatkov za vzdrževanje teh sorodnikov, zaradi njih uboštva. (Opozarja se torej na to, da torej po novi naredbi samski učitelji, ki žive v skupnem gospod.injstvu z ubogimi brati in sestrami, iz tega naslova ne bodo več dobivali višje draginjske doklade. Zato bratov in sester ai treba navajati.) Podatki pod črkami g), h) in i) morajo biti potrjeni od občinskega urada. Izkaze je izpolniti po stanju od 1. juli.ia 1919, torej se morajo vpoštevati tudi namestni in začasni učitelji, ki so namesčeni samo do konca šolskega leta 19181919. Namestni in začasni učitelji, ki pred koncem šolskega leta niso bili nameščefii in vsled tega niso dobivali službenih prejemkov, se ne vpoštevajo, pač pa je treba izpoliniti izkaze za one nainestne in začasne učitelje, ki so bili (v koroškili in štajerskih šolskih okrajih) nastavljeni šele po 1. juliju 1919. Ti učitelji bodo pre- jeinali draginjsko doklado izza 1. dne cnega meseca, ki sledi dnevu nastopa službe. Pri takih učiteljih naj se v izkazu pripomni, kdaj so nastopili službo. Upokojenim učiteljem in učiteljskim vdovam bo višji šolski svet poslal golice za prijavo z navodilom, kako jih morajo izpolniti.. Če bi jih kdo po pomoti ne prcjel, kadar jih drugi dobe, naj reklamira pri višjem šolskem svetu. Predsednik: V a d n j a 1, 1. r. Poziv. Abiturijeati ijubijaaskega učiteljišča iz 1. 18b9, obliajajo letos 30ietaico svojega prosvetnega ueia. ii so: Albrelit Luka, uciteij v uerkljaii, Anaic Josip, učitelj v Velenjein; uerar lvan, aaducitelj na CrnučaH; Uorjup Pavel, mestni ucitelj v Ljubijaai; fiorvat Kudoii, aadučitelj v Iniovem pri liuski bistnci; iVlegušar Kiharci, aauučitelj v i^odzemiju; Novak Josip, ravnatt;lj, okraj. sol. aaazornik v Kočevju; .-"iliak llugo, aaducitelj aa biauki gori; bauar Veauelin, mestni ucitelj v i-jubljaai; bič Aiuert, proiesor aa liceju v Ljubljani; btiitar Josip, naducileij y St. Vidu (Grobelno); bciiecliel Al., audučitelj v bloveajem Uradcu; voliinc cdvard, naducitelj v Meagšu; volc tniii, ucitelj Trbovije-Vode. — 5 tovarišev je uiailo*. t*alk, Kambič, Pretnar, Wider, /_upan. — Program slavja: Uae 18. avg. zvečer sestanek pri »beigaatu« v lraovem. Dne 19. avg. ob 8. uri maša zadušliica za umrle tovariše v Traovem. Ob pol 12. uri skupni obed »Pri panju« v Vegovi ulici. — Ob 2. uri 9 minut s kauiniskim vlakom izlet na Crnuče, ali ob lepem vremenu tudi peš. Zdravo! lvan Cerar, (Urnuče.) Draginjske doklade. boiska vodstva aaj sestavijo aa podiagi poziva od straai visjega šolskega sveta, ki so ga že prejea, oziroma ga piejmejo v kratkem razkaznice saai i ia naj ue čakajo golic, ki jih dobe sarao upokojenci. Tako sestavljene razkazaice naj pošijejo šolska vodstva naravaost na deželno knjigovodstvo v L^ubljani, ki bo takoj likvidiralo draginjske aokiade, čiin prejme razkaznice. Po sflovanskem svetu. lz čehoslovaške republike. Učiteljjske zbornice. Milan Silha, učiteij v brau, se zavzema v 21. številki čascpisa »Koia&asky« za ustanovitev učittljskih zbornio na Ceškem, po vzorcu trgovskih in obrtniških zbornic, ki se povsodi sijajno obaašajo v dobrobit trgovini in obrti. Učiteijska zbornica se bi deiila na okrožno in državao. Prva bi odgovarjala piejisnjemu dežeinemu šolskemu svetu in bi obsegala nad 1000 učiteljev. Obravaavala bi nastavitve začasnih učiteljev, o koedukaciji učencev in učenk, di-ciplinirala bi v prvi instanci, vodila klasifikacijo, nakazovala plače itd. Državna učiteljska zbornica bi bila druga in zadnja instanca, kateri pvipadajo vsi drugi pravni posli in pa piizivi in pritožbe proti ukreporn okrožae učiteijske zbornice. Dekliške. strokovne šole so se začele ua Češkem in Moravskeni ustanavljati pod znano naklonjenostjo rajnke Avstrije šele po 1. 1890. Eliška Krasaoliorska je ustanovila prvo žensko gimnazijo Minervo v Pragi. Razaa društva so irnela ediuo nalogo ustanavljati ženske strokovne šole. Ob polomu Avstrije so imeli Čehi na Moravskem 12 ženskih obrtnih šol, Nemci pa — 3, gospodinjskih 7, Nemci 5, a na Češkem in Moravskem v celern 33 obrtnih m 17 gospodinjskih šol, Nemci pa 9 cbrtnih in 11 gospodinjskih. Od vseii čeških srrokovnih šol ni rajnka Avstrija vzdrževala niti jedne, pač pa vse nemške. Številke govore dovolj jasno, odkod grcmcn napredek pri bratih Cehih. Pozdrav republiki in prezidentu čeških tovarišev: ;>Ne udanostne brzojavke, nitl ne »dajati se na razpolago«, temveč izkazovati se z delom in z dobrimi, plodnirai čini, to bodi naš vzor! Vsakdo ima svoje mesto, kamor ga je postavila uso<ia, tam vršimo radi svoje začrtane dolžuosti. in med seboj: Bodimo strogi in pravični varuhi svojih dolžnosti!« Tako Cehi! Poziv v pokoj. Češko stanovsko gla_ilo piše: Tovariši, ki dokončaio letos poslednje leto službe, nam gotovo oproste, če so dobili dopis, ki naj jih spomni, da izvrše svojo dolžnost nasproti mlajšim tovarišern. V današnji clobi se mora socijalizem, ki smo ga priznavali dosedaj v besedah, izpremenili v dejanja. Tovariši! Dolgo ste orali celino na šolskem polju, dosegli ste cilj popolne samostojnosti, svojo dolžnost ste dovršili! Napravite mesta potrebnejšim, da se Vaše delo ne izgubi v Vaši lastni nedoslednosti! Čast njiai, ki poslušajo glas vesti! Tako češke učiteljske organizacije pozovejo vsakogar, ki je dopolnil službeao dobo, da stopi takoj v pokoj. Bodoca vzgoja na Ceškem se ravna po geslu: »Vsak Ceh bodi popoki človek!« Zaobljuba češkega učiteljstva se glasi sledeče: »Obljubljam, da bom vršil svoje dolžnosti kot vzgojitelj aatančno tako, kakor mi veleva glas vesti, da bom navajal izročeno mi miadino-k dobremu, k resaici ia lepoti, da bo raoja prva naloga dobrobit šolstva, da se bom ravnal po veljavaili zakonih in predpisih ia da Dom delal z vsemi močmi za povzdigo in veljavo čehosiovaške republike.« Dragiojske doktade za učitelje v bratski čehoslovaški republiki v 1. 1919. zaašajo v celoti 108.000.000 K. Učitelji — ministerijalni tajnikl. Tovariši buzek, Ceray in Ttuaa so dodeljeni kot ministerijalni tajniki v naučno ministrstvo v Pragi. Učiteljske organizacije povdarjajo sedaj, da dvema gospodoina ne morejo služiti, torej se morajo odreči raorebitnira lunkcijam v učiteljskili društvih, al pa mestu v mkiistrstvu. Masafyk in telovadba šolske miadiue. Pisiuo predsednika Masafyka aaučaeiau ministru iiabermanu: »Ni Vaiu potieba razkladati, da aaj aauono niiuistrstvo naroda Komeaskega išče vsemoROče napiedke moderne didatktike in pedagogike. lloče se mi samo povdariti potrebo učinkujoce in razumae telesne vzgoje; s posebno uobro telovadbo sc doseze mojsterske spi etnosti. N a š a š ola pripravljaj aašo inladež za aašo narodno armado, naša armada bodi aadaljevalna šola doraščajočega moštva. Naša naio'ga ne zapadaj enostranskeaiu iatelektualizmu; ne pozaDljajmo, da poleg pouka in vzgoje oplemeajuje gojeaje lepe literature in oDrazujočili umetaosti, ae samo srce, temveC da krepča ia veča dar pozorovanja in mišljenja. Nameravaina locitev cerkve od države provedi se v šoistvu s potreb-nim taktora, ta ločitev ae i;ode vzgoji aa kvar; prepricaa sern, da se posveti tem problemoia v ministrstvu, ki mu načeljujete Vi, potrebna pozoruost.« L- Ceške visoke šole. Zakonitim potoai bodo priliodnje šolsko leto otvorjeae nastopne visoke šole aa Cehoslovaškeai: Na Masarykovem vseučiiišču v Brnu, prvi ia tretji letaik juridične fakultete ter prvi in drugi letaik aiedicinske fakultete; dalje vsi štirje letniki veterinarske visoke šole y Brnu, tretji, četrti ia peti letaik mediciaske iakultete čeaoslovaškega državaega vseučilišča v Bratislavi ia evaagelska teološka .akulteta v Pragi. Tudi se bo ukrenilo vse potrebno za ustaaovitev trgovske visoke šole v Pragi in poljedelske visoke šole v Brau, kakor aitro bo sklep aarodne skupščiae dobil pravomočnost. ,at za učiteljice odpravljen. V zadn,. ..eji pred počitiiicami (24. m. m.) je bila v čehoslovaškeai parlameatu soglasno ia brez debate, v prvem in drugeia braaju, sprejeta zakonska osnova glede ociprave celibata učiteljic. Porocevalec, češki aarodni socijalist Koaečay, je utemeljeval predlog zelo stvarao. lzvajal je m. dr.: »Za odpravo celibata govori veuko okolščin, med ajimi posebao ta, da se jemlje s celibatom učiteljicam možaost popolaega razvitja žeaske individualiteto. Celibat učiteljic je v svobodni republiki popolnoma nemogoča iaštitucija. Ce so učiteljice prisiljene, da se po poroki odpovedo svojemu poklicu, izgubi s tem država celo vrsto izkušeaih in kvalificiranih sil. A.ko pa ostanejo učiteljice pri svojeta poklicu in se ne omožijo, izgubi s tem aarod celo vrsto inteligeatnih mater in celo vrsto dobro vzgojenih in pametnih otrok. ^odbinsko življenje bo stvorilo učiteljici zadovoljne ia vesele misli, ki aetijo gorljivejše in radostaejše delo in ki bodo ustvarile novo, boljše, ljubeznivejše in prijaznejše razmerje med šolo ia rodbino samo. Danes moramo trditi, da je celibat učiteljic šolstvu le škodoval, ker je izganjal fizdatne sveže moči iz učiteljskega stanu; in škodoval je tudi fiaancam posameznih dežeJ, ker so te morale izplačevati mladira in zdravim učiteljicam pokojnine. Ker govori vse proti celibatu, zato prosim v iaienn kulturnega odseka »Narodne skupščine«, da se predlog sprejme. Iz Jugosiaviie. — Stare krivice se moraio poravnati. Kam je dovedla prejšnja vlada šolstvo v Sloveniji, vidimo sedaj, ko se prikazujejo posledice tega režima v vsej nagoti. Stanje našega šolstva je tako, da bo potreba mnogo časa, predno ga zopet dovedemo v normalne razmere in izbrišemo stare grehe. Glavna podlaga temu delu je pa zadovoljstvo učiteljstva in zaupanje v sedanje šolske oblasti. Mnogo učiteljstva je trpelo krivico, prizadeto od prejšnjih šolskih oblasti in težko je, da se kar čez noč izbrišejo temu učiteljstvu utisi, ki so vzbudili nezaupanje do šolskih oblasti. Krivica je krivica in izbrišeš jo le, če prizadetemu priznaš, _da se mu je godila krivica, in mu jo temeljito popraviš. Daj mu zadoščenje, če hočeš, da mu dvigneš zopet zavest zaupanja. Dokler pa tega ni, vidi vsakdo, ¦ki je prizadet, še jstari režim, z novimi osebami na čelu. Če se trpi, da se možje, ki so vršili vestno in točno svojo dolžnostin so bili prezrti vsled starega režima, trpe sedaj še nadalje krivico starega režima in oni, ki so bili krivično postavljeni na nekatera mesta uživajo še sedaj nadalje svoje krivično pridobljeno mesto — se s tem, molče prizna, staremu režimu veljavo. Ni pa tako postopanje v korist šolstva, ker naj bodo šolske oblas.i uverjene, da ono učiteljstvo, — ki danes še upa, d.a se mu storjene krivice poravnajo in da zmaga sedaj pravica, —s tistim trenotkom, ko spozna, da šolske o~ biasli nimajo smisla za kako poravnavo, ponisti svcje agilno delovanje na >olskeir pNju in se uda resignauii — kar bo na veiiko kvar šohiva. Sklicevati se na vest, tu ni na mestu, ker je notranji psihološki mornent večji od vnanjih predpisov, in konečno, če se ne najde vesti pri predstojnikih, naj se ne sklicuje na-njo pri podložnikih! Še nedokončano poglavje za nas je: očiščenje tudi v učiteljskih vrstah! Očiščenje sledov krivičnega postopanja s strani avstrijske uprave z ozirom na narodno-germanizujoče tendence in očiščenje sledov konimpiranega krivičnega postopanja s strani domačih šolskih obiasti s strankarsko politiškimi tendencami! — Vsi oni, ki so prizadeti v smislu gori navedene notice naj opišejo svoj shieaj in naj pošljejo dopis na »strokovno tajništvo »Zaveze«. Opozarjamo, naj bo opis kratek, stvaren in podprt z vsemi dokazi. dati in odloki. Kar ni podprto z dokazi, naj nihče ne navaja in zgolj doumnevanja in namigavanja naj tudi, v interesu stvari, izostanejo. Za resničnost podatkov je vsakdo osebno odgovoren. Strokovno tajništvo bo uporabljalo te podatke za informacijo našim zastopnikom v šolskili korporacijah, da po potrebi intervenirajo aii pa podprejo svoje stališče ob raznih prilikah z navedbo posameznih slučajev. Opozarjamo tudi, da se za vsak slučaj ne bo takoj interveniralo, temveč moramo to prepustiti razsodnosti iiašim voditeljem. — Na naslov višjega šolskega sveta v I.jubljani. Učiteljstvo, ki prihaja na svoja službena mesta na Koroškem najdc premalo zaslombe pri političnih oblastvih. Najtežje je glede stanovanj in hrane. Od nemškega in nermkntarsKega učreljstvn, ki je odpuščeno, so Ijudje že toliko nahujskani, da prihajajoče učiteljstvo ne dobi nikjer stanovanja. Odstranjeni r.etnški kolegi se ne marajo umakniti s svr ' mest, posebno voditelji ne iz stanova? riporočamo Viš. šol. svetu, naj tozadevno kaj ukrene in stopi v stik s tamošnjo vrliovno našo oblastjo, kar je nujno potrebno v interesu naše narodne stvari na Koroškem. — V interesu naše narodne stvari na Koroškem vprašamo jasno: Zakaj se trpi, da odstavljeno nemškutarsko učiteljstvo na Koroškem ostaja še vedno na svojih mestili, nekateri celo dalje poučujejo, driigi pa sc ne izselijo, temveč ostajajo v krajih dosedanjega svojega službovanja, da agitiiajc za Nemško Avstrijo, četudi s-) Gcr rještajerski rojaki. Od kje dobiva to učileljstvo plačo, to si iahko vsakdo sam razlaga. Izvedeli smo celo, da ie gctovim liudem vedno pot odprta v Celovec. Po kaj hodijo, si ludi lahko misli vsakdo, kdor je vpeljan v tajnosti narodne propagande. Ti učitelji imiiujejo čez noč vse delo, kar ga napravi naše učiteljstvo čez dan na Koroškem. Obziri v takih slučajih, v sedanjih kritičnih dneh za našo narodno stvar na Koroškem, Tiiso na mestu. — Nezdrav pojav za šolo. Na Viču pri Ljubljani so v zadnjem času odšli kar trije učitelji hkrati na Koroško. Pa ne, da bi jim ne ugajal kraj, temveč so glavni vzrok notranje razmere na šoli s strani voditelja. Radi ene osebe mora trpeti vsa šola. Dvomimo, da bo sploh kdo od moških kompetiral na Vič, dokler bo vladal sedanji režim na tej soli, ker so te razmere preveč razupite med učiteljstvom. Kaj bodo porekli k temu starši, si lahko mislimo. Kako bo pa šolska oblast zagovarjaia te razmere in ta pojav napram staršeni, to je pa težko vprašanje. Naše mnenje je, da bi se s strani voditelja lahko napravile vzdržne razmere na tej šoli, a je prevladovala vedno le strast, vsled nepojmovanja novih razmer in položaja. Nekateri Ijudje se niso ničesar naučili od sedanjega prevrata, ampak misiijo, da bodo uganjali svoje orgije nadalje. kakor so jih za časa Avstro-Sušteršieeve dobe. — Za pravice upokojenih učiteljic ročnih del. Dragi nam »Učit. Tovariš«, t". neumoren borilec za naše pravice, sprejmi /te vrstice v pojasnilo bednega položaja pozabljenih trpinov, nas upoko jenih učiteijev in učiteljic. Da, trpinov, v vsakem oziru! Kdor ie učitelj z dušo in telesom, ve dobro, kako grenko je biti v pokoju, brez šole, brez naše ljubljene dece. Kako rad bi deloval še mnogi izrned nas v šoli, sredi ljubih otročičev, kako bi jim vcepljal ljubezen do mile majke Slave; toda žal. bolezen, morda tudi starost nani je neinilo zapahnila vrata v šoisko sobo. 2e ta grenka usoda nas dela nesrečne, a temu se pridružuje še naš obupni gmotni polpžaj. Mojzes je smel pred svojo smrtjo še gledati v obljubljeno deželo; mi, učiteljski apokojenci, pa se razlikujemo oa njega močno v tem, da smo prišli sicer vanjo, v našo rajskomilo Jugoslavijo, a v njej ginjamo vsled pomanjkanja. Medteui. ko_ se je aktivnemu učiteljstva odrezal poštano zasluženi kos kruha v obliki zvišanih plač in draginjskih doklad, dalo se je natn komaj nekaj drobtinic. Dejstvo je, da nihče od nas ni šel mlad in zdrav v pokoj, vsakogar nas tare bolezen ali pa starost, ali pa — oboje. Treba je večkrat zdravniške pomoči, zdravil, bolniške hrane, treba je imeti postrežnico, ki pa tadi zahteva lepo plačo in lirano, povrh pa nam je še skrbeti za stanovanje in obleko. A odkod naj vzaine upokojenec toliko denarja, ko ima n. pr. pri 20 službenih lctih mesečno komaj 166 K 66 vin pokojnine in bornih 60 K draginjske doklade. Gotovo bi si vsakdo rad poiska! p_stranskega zaslužka, toda — bolan ]e, slabotne in njegove moči izčrpane. Prihraniti si pa pri znanili skromnih dohodkih tudi ni bilo mo^oče ničesar. Človek v tako bednem, gmotnem položaju mora izgubiti veselje do življer.ja sploh. Kai srno veiidar zakrivili mi, ki smo vendar precejšen del našega življenja posvetili izključno le delu za naš narod, im, ki smo že v polni meri dovršili svojo dol?nost, da se nas pri odrneri višjih prejemkov tako mačehovsko zapostavlia. In kaj n aj rečejo upokojene učiteljice ženskih ročnih del? Te so bile pri zvišanju plač in pokojnin popolnoma prezrte. N a r e d b a oprejemkih z d n e 14. febr. 1919 namreč nikjer ne 0 m e n j a u p o k o j e n i h u č i t e 1 i 1 c ženskih ročnih del, koje s. c, bile upokojene pred 1. ja n. 1919. One torej dobivajo še vedno saino istopokojnino in 1 s t o b o r n o d r a g. d o k 1 a d o k o t v bivši Avstriji, niti vinarja v e č. Poznam tako revo, koja ima pri svojih 18 službenih letih samo 75 K pokojnine in draginjske doklade. Vsakdo bo priznal, da je neinogoče taki revi se j-ošteno preživljati. Dolžnost naše vlade, Višjega šolskega sveta in sploh merodaj:i_i oblasri je, pomagati tem, da bodo vsaj zadnje in najtežje dneve življenja mogli preživeti brez gmotnih skrči, v svobodni državi SHS. Krivica, ki sc je v naredbi napravila, naj se popravi, iu naj se inaredba v tetn smislu popravil — Storite povsod tako. Neko učiteljsko društvo na Stajerskem je stavilo na zborovanju sledeči, nad vse pravični predlog: Učitelju, ki se ga predčasno upokoji,inkisijevslužbi nakopal bolezen, naj se mu všteje cela penzija. — Komu niso znane razmere v naši Sloveniji? Učitelj deluje kakor stroj. V soli ga najdeš kot vnetega pedagoga, kojemu je blagor mladine glavni smoter, njegovo vse. Zaman iščeš društva brez delovanja učitelja. Najdeš ga pri pevskih društvih, izobraževalnih, telovadnih drsštvih, požarnih brambah. Deluje kot organist, kot tajmk; deluje pri kmetijskih družbah, kjer z vso požrtvovalnostjo podpira razne kmetijske panoge, oskrbuje naročila, vodi velike drevesnice, trtnice itd. Kratko, kjer se pokaže kaj dela za blagor ljudstva, povsod je učrtelj na mestu. Ali je potem čudo, če omaga pod bremenom? Ali je pošteno, da se učitelja, ki ga je z 20—25 službenimi leti zadela nesrečna bolezen, kratkomalo hladno odslovi, točno po tem, kar mu gre. da se mu ja kaj ne priboljša. Ali ne zasluži cele penzije? Ali niso zlasti učitelji-očetje v tem oziru vredni usmiljenja? — Proslmo merodajne tovariše, npoštevajte te vrstice in storite tudi za tc nesrečne reveže kaj njim v prid. — Prizadeti. — Za pravo upokojenih učiteljevvoditeljev. (Dopis.) K pojasmilu dveh tovarišev v tej zadevi še sledeče: Učiteljvoditelj je vedno navezan na dom in biti mora mnogokrat jako p r e v i d e n.. Dočini je podrejen učitelj v prostem času svoboden, gre lahko kamor hoče, mora šolski vodja ostati doma; zlasti ob nedeijah, na deželi, da posluje z načeLnikoni kr. šol. sveta v šolskih zadevah. V mestih in trgih je sporazum lliter in lahek, a težji je na deželi, posebno v gorah, kjer krajni šolski sveti oziroma njihovi načelniki, nimajo mnogo smisla za napredek šole. Zato mora šolski vodja s takimi osebami jako prevdamo in razumno postopati; največ težav, poleg poslov za šolo, inia z opomini glede šolskih zamud! — Ravno vsled tega pride med njima najlažje do nesoglasja, kar napravi slej tudi višjim šolskim oblastem neprilike in sitnosti, ki jiin niso ljube. V onih občinah, kjer šolskega poslopja ni bilo, in se je v neprimernih privatnih sobah poučevalo, je moral tudi šolski voditelj biti zadovoljen z vsakim še tako slabim stanovanjem; zadovoljevati se in trpeti je moral mnogo, predno je dosegel, da je priislo do zidanja nove šolske stavbe. Naj naveden en zgled. Nekje v koriiiiškem okraju je bilo potreba zidati novo šolo. Deiiarja ni bilo! Krajni šolski svet si ni znal pomagati, okrajni šolski svet se ni hotel za to brigati iri posojilnica ni hotela v to svrlio posoditi denarja. Prevzel je vso zadevo aiarljivi učitelj-voditelj, ki je iskal tako dolgo po raznili posojilnicah posojila, da ga je konečno dot)il. Izposloval je 12.000 K (6000 gld. takrat), kot amortizacijsko posojilo. Sedaj se je šele pričelo z delom in stavba se je v resnici tudi dozidala. Solski vodja je prevzel med delom tudi vso skrb in pisarske posle aa svoje rame. Bode li prejel ta marljivi učiteij-voditeljupokojeaec tudi sedaj kako priznanje oz. povišek od nove šolske oblasti, za delo, ki ga je vršil iz ljubezni do šole in naroda? Se bode li sedaj poravnala krivica vsem upokojencem za oranje ledine na šolskera poliu, ki jim je bila storjena v preteklosti, ko so morali delati in živeti ob sramotno nizki plači? Dan svobode naj bo dan plačila in priznanja vseai <na~ rodnim delavcem v preteklosti. A ni videti, da se je obiinilo na bolje: Minilo je že štiri do pet mesecev, marca it: apiila sem, kar so vložili upokojeni učitelji svoje prošnje z dekreti na višji šolski svet, a mnogi od teh še do danes niso prt^jeli nakaznic ne denarja in tudi ne odgovora ali pojasnila, zakaj da se ne rešijo njihove prošnje. Obljube in vedno obijube, nani vedno dajejo, od katerih pa ne moremo živeti. No, sedaj so zopet zahtevali poročila o stanju družine posaraeznih učiteljev. Ko bi se vendar sedaj izpolnile vse obliube in bi prišli do svojih pravic, predno nani rojenica prestriže nit življenja. O p o m b a : Na našo žalost, vladajo glede izplačevanja in nakazovanja še precej avstrijske razmere. Tako je prvega avg. prejelo že večina drž. uradnikov in profesorjev nove draginjske doklade in tudi razliko od 1. jul. za nazaj. Černu so ravno za učiteljstvo vnovič potrebni osebni podatki o družinskem stanju, nam ni jasno. Je pa še v našem uradništvu tudi mnogo avstrijskega duha v tem oziru, da še vedno konkurirajo v tem, kdo bo kaj pristrigel temu ali onemu pri dohodkih, in inu otežkočil, da si pribori svoje pravice šele po dolgih potih. — Učiteljske draginjske deklade. Po listih je bilo ponovno razglašeno, da so učiteljstvu dovoljene draginjske doklade kakor državnim uradnikom. Da pride zadeva bolj v svet, se je pred dnevi istini potom uradno naznanilo, da dobi učiteljsko osobje nekake vprašalne pole, da se morejo nakazati draginjske doklade. — Pa glej, šmenta! Vse to je le na papirju. Za učiteljstvo je likvidacija zaspala. — Čemu begati ljudi, če ni resne volje, da bi se izplačalo? Ljudstvo živi v trdni veri, da dobivamo »velikanske« doklade, pa nam zaračunava življenjske potrebščine tem dražje. Zakaj se je razglasilo, če oblast nima namena izplačati o pravem času? Če so se uradništvu mogle razposlati vprašalne pole precej, ko se je zvedelo, bi bila šolska oblast tudi za učiteljstvo mogla to storiti. Votla tolažba, da razpošljejo vprašanja, je bila popolnoma nepotrebna. Če kna oblst dobro voljo, naj razglasi vprašanja, pa bo v par dneh imela vse odgovore. Oospodje, ki odločujete o usodi uoiteljstva, pomislite, da si učitelj v počitnicah lahko nabavi drva in marsikaj drugega, ka ker leži draginjska doklada deponirana, bo plačeval vse tem dražje, ker po sedanjem ravnanju pridejo doklade šele po nekaj tednih (mesecih?) na vrsto. Verski ljudje pravijo: »Delavcem zaslužek zadrževati, je vnebovpijoč greh.« — Nejevolja, ker se je drugim državnini uradnikom in profesorjem že izplačalo s 1. avgustom nove draginjske doklade in razlike za nazaj, je velika ia upravičena. — Pridite na Koroško, vsai za čas plebisdta! Gnala rne je zgolj radovedaost, da si ogledam sedanji položaj po Koroškem. V marsičem se je opazila razlika — napredek od prej. Povsod liodijo zavedni narodni Korošci z zavestjo, da so lešeni nemškega jarma. Povsod sem opazil narodno zavednost, to celo pri ljudeh, ki so bili še pred kratkim mlačni politični i)olmišarji. Cudom pa sem se čudil, ko sem se preprical, da je do pred par dnevi poučeval v Zihpoljah še vedno tamošnji nadučitelj — Nemčur! Kako je on vzgajal našo slovensko mladež, naj si vsak sam vstvari sodbo iz sledečega slučaja. Prišla je v Zihpolje mlada učiteljica in kot seni pozneje izvedel, je ž njo občeval izključno neaiški, dasi ga je rodila slovenska mati. Rekel ji je celo: Cemu ste prišii? Saj še niso Zihpolje prisojene Jugoslaviji! Sploh pa seni dobil zelo žalostcn vtis v tem kraju. Menda je ta aeinška nesramnost kar pred očmi orožništva na tii_em rovala in deiovala proti nam. Zakaj irpe naše oblasti, da sedi na takem rnestu oseba, ki je odločno proti nani in je ce!o poučevala? Se li niso gotovi gospodje še spametovali ter spoznali koroškega nemčurja? Ali so že pozabljeni žalosi;ni dnevi švabske brezobzirnosti in nasilja? Kje pa so nadučitelji, ki so baje nameščeni po naših vaseh? (Obetajo naai jiii že dolgo.) Pomnite gospodje: ne kar mora, kar m o r e, to mož je storiti dolžan! Malo jih je bilo izvoljenih — a še teh ai. — Pa ne mislite, da je drugod bolje. V Svetni vasi, Kaplji ab Dravi, Bistrici, Kotmari vasi, Bilčovsu enako težko pričakujejo rešitve kot na Zihpoljah. Na noge torej, tovariši, komur mar narudno delo! Trenutek je dovolj resen! — Zadnji cas se je pojavilo na Koroškem precejšnje število učiteljic. To je tem bolj razveseljivo, ker so se oine pogumno spravile na ogromno delo čiščenja stare ¦— nemškutarije. Kličemo jim krepak »Na zdar« ter želimo obilo uspeha na tem trnjeveni potu. Zalostno pa gledaiao na še vedno prazna nadučiteljska aiesta. Kje ste učitelji voditelji, ki vas sedaj kliče dumovina na Koroško, da nas vodite ter pomagate mlajšiin močem? Ne slisite li klica naišega naioda, osvobojenega aeinčurskega biča, ki vas kiiče: pridite skoro, da nam pomagate otresti se težke inore, ki nas še vedno tlači? Hočete nas li pustiti na cedilu, da poginemo pod neznosno propagando, ki se bo skoro pričela radi bližnjega glasovanja? Kličemo vas v zavesti, da nam pridete na ponioč! Zadtiji čas je, hitite! — Z ozifom na razna vprašanja glede novih draginjskih doklad opozarjamo na današnji poziv višjega šolskega sveta. V interesu učiteljstva je, da šolska vodstva čimprej odgovore na vsa vprašanja. Kako se bo reševalo, nam ni znano. Prepričani pa snio skoro, da bo šolska oblast rcševala pole sproti in ne bo zadrževala izplačila iz vzroka, da še hiso vsa vodstva poslala poročii. Toliko v vedinost skupno, ker ni mogoče odgovarjati vsein posamezaiikom. Šc.lska vodstva naj odgovore kar na vprašanja, ki jih navajamo v lozadevnem pozivu v današnjern listu, ker uradnih pozivov na vodstvo ne prejmejo — kakor smo poučeni. — Uredn. — Tvornica šolskih zvezkov ima sedaj vse liniamente za odpošiljanje v zalogi in jih je veliko množino že odposlala. Naročiia prihajajo neprenehoma, vsled česar bi bilo onim šolskim vodstvom, ki naročila še niso doposlala, priporočati, da zvezke nemudoma naroče, oziroma trgovce opozore na pravočasne naročbe, Tvornica opozarja, da letos z risankami, radi prir.anjkanja risalne?a rapi;j;> žal ne more postreči, pač pa se za risanje in prostoročne vaje lahko porabijo zvezki L-6 in L-12, ki so nečrtaini. Podkladki obojestransko črtani s štev. 1 in 3 so izstotako na razpolago in se na zahtevo po zmernih cenah oddajajo. — Državni uslužbenci za svoje pra' vice. Društvo državnih uslužbencev kraljestva S. H. S. na slovenskem ozemlju v Ljubljani, je sklenilo 31. p. m. pri delegaciji zastopnikcv vseh slovenskih strokovnih in avtonomnih nastavljencev, v imenu 5700 članov nastopno resolucijo: 1. Slovenski državni in avtonomiii nastavljenci ugotavljajo, da postaja 7Astem draginjskih doklad usodepolen ne samo zanje, marveč tudi za državo; draginjske do-klade izgube svoj pomen in iz' grese svoj namen v tistem trenutku, ko vlada noče imeti ali nima dovolj močiv da bi nevzdržno rastočo draginjo vseh živIjenjskih potrebščin z energično roko zaustavila. II. Draginjske doklade se stekajo iz državnih blagajen skozi roke javnih nanieščencev naravnost v kapitalistione rnalhe trgovcev in verižnikov, od koder ni več izhoda. One prizadevajo državi ogromno breme, slabe nje finančao siio in tako polagoma upropaščajo državni ustroj. III. Ker slovenski državai in avtonuinni nastavijeaci aucenio biti niti posrcdno niti neposiedao grobokopi jedva združene troimene domovine, pozivijamo vlado: 1. da reši v najkrajšem času valutno vprašanje brez škoue za javne laameščeacc. Sredstva za izravnavo valute naj se vzame od ondot, kaiaor se neoviraao stekajo, od vojnih dobičkarjev; 2. da dovoli razpecavanje vseh za živijenje potrebnia predmetov samo iegalnim trgovcem, produceatoia živil pa prodajo le njim lastnili proizvodov. Upouebiti je vsa sredstva, da se ti producentje pod plaščera lastaiii proizvodov ne bodo mogli Daviti z uničujocim prekupcevanjem ter se linajo v to svrho opreiaiu s potrdili politicnin obiastev, da pioaajajo resnično sarao lastae proizvode; 3. da se uveljavijo najradikalnejša sredstvu proti tiliotapcera, prekupeevalceni, zakotaim prodajaicem, venziakom, prikrivalcem in zbiraicem biaga, aavijaicem cen in izvozaikoai, ki uaiecno draže bigao in se na zvijaeen naein odtresajo davčni dolžnosti in splošni produktivni delavnosti. Vse take elemeate je z vso brezobziraostjo privesti zopet do njiii predvojnega poknca in vsako prekupcevanje ter draženje, pa bouisi v katerikoli obliki, iiajodločneje zatreti. 4. Cene imajo biti pri vsem blagu glede na vrsto in koiiCiao vidno oznacene. Vsak, kdor zahteva, daje ali ponuja več, kakor dovoljujejo doioCene dnevne tržne cene in krajevne tržne razmere, naj zapade najstrožji kazni. 5. V ta namen je urediti tržna sodišča, ki aaj sodijo naglo in kazaujejo vsp prestopke in neprilike takoj, čim se ugotove. Nastaviti je ne sarao tržae stražnike, ki so po večini samo za odjemalce gluhi, marveč tudi nadzornike ia poverjcnike, ki imajo oblast, da krivcu takoj prisodijo zasluženo kazen in na ta način izpodbijejo tla prevejanosti in oderuštvu prodajalcem in kupcem. 6. Dovoli naj se uvoz, zabrani izvoz vseh onih predmetov, ki jih naše solidno prebivalstvo potrebuje. Izkušnje vojnih let so zadostno dokazale, kako kvarno vplivata pomanjkljivi uvoz in preobilni izvoz na trg in prodajalne prilike. 7. Osnujejo aaj se javna skladišča in tržnice z aajizdataejšo subvencijo države in občine, prva za rezervo neskvarljivih zivil, drugo za dnevno potrebo prebivalstva. 8. Vzpostaviti je po možnosti takoj zopet redni in neprikrajšani promet, na vsak način pa odgovornost pnšte, želez nice in drugih prometnih podjetij za prevzete pošiljke in tovore. Zaostajanje pošiljk in tovorov ogroža trgovino in draži blago. Zato je treba preprečiti posledice z najuspešnejšimi naredbami in osebno odgovornostjo onih, ki jini je odprava blaga poverjena. IV. Protestiramo proti zgrešeni carinski poliiiki, ki ne le sama po sebi omejuje uvoz prebivalstvu neobhodno potrebnih predmetov, temveč tudi cene tem pi-edmetom nerazmerno visoko dviga. Žrtev sedanje carinske politike torej ui trgovcc, temveč odjemalec, pred vsemi drugimi javmi nameščenec. V. Izenačenje službenih prejemkov državnih nastavljencev celokupne kraljevine je v interesu države nujno potrebno. Slparatizem povzroča predsodke, nezadovoljnost, nezaupnost, slabo vero v prihodnjost in delomržnost, ustvarja slabc in nezanesljive državljane ter goji boljševizem. VI. Pokazalo se ie, da so se izvršila v zadiijem času iinenovanja, vsled katerih so gotove osebe brez zadostnih predštudij dosegle neprimerno visoke čine in veliko oškodovale druge, ki so imeli do teh mest vsestransko kvalificirano pravico. Vsa taka imenovanja, ki bi se pod i*oko morda še namerjala, je nemudoma ukiniti in vsa, kakršnakoli vakantna, ali nanovo sistemizirana mesta za javno konkurenco vedno razpisati. Imenovanje posatneznih resortov in strok, v kolikor še niso izvršena, je nemudoma izvesti. VII. Apeliramo na celokupno Narodno predstavništvo, da napram najbednejšim izmed bednih, o katerih ne sme pozabiti, da tvorijo lastno voljo in hrbtenico države, vrši v polni meri svojo dolžnost. Opozori nai, ne glede na desno in" levo, vlado, da politike, ki bi tirala ujedinjeno domovino na rob prepada, ni voljno daljepodpirati. — Visokošolcem. Sestanek, ki je bil napovedan 12. t. m. v salonu pri Mraku, bo šele v ponedeljek, 18. t. m. ob 6ih zvečer, ker moramo počakati vrnitve visokošoicev iz Beograda. — Fran Scliiffrer. — Analfabetski teeaji. Po inicijativi vrliškega občinskega upravitelja, legionaža in učitelja Bribana se je učiteljstvo vriiške okolice odločilo, da bo v dobi šolskih počitnic vodilo analfabetske tečaje, v katerih liočejo ljudstvu pojasnjevati svetovne dogodke. Občina bo učiteljstvo zato dobro nagradila. Upati je, da se bodo tudi druge občine in učiteijstvo v drugih krajiii oprijeli te hvajevredne misli. — Nagrade srbske učiteljske zveze. Hčiteljska zveza je poslala denarne nagrade osobju pisarne Narodne skupščine in delavcem državne tiskarne, in sicer vsakemu po 125 dinarjev. Ta znesek je delom kot nagrada, da se zakon o narodnih šolah natisne čimpreje. — Novi učni nači t za srednje šole v kraljevini SHS, naj bi se po želji prosveinega ministra uveljavil že z začetkom šolskega leta 1919/20. Njega bistvo je toie: srednja šola bo obsegala osem let (tudi realka!) Razredi 1—111. naj so po cq;i kraljevini enotai, in sicer se v 1. ud saaio i.iaterinšcina (5 ur), verouk (2), zeailjepis (3), prirodopis (2), matematika .4 ure), vsega skupaj 16 ur na teden. Torej nobenega tujega jezika ne, niti latiiiščinc niti ne modernega. V 11. razredu se začnc s francoščino (3 ure), a vseh ur bo le 17 na teden. V III. razreau se pnčne tudi z zgodovino (predvsem jugosiovansko), po 3 tedcnske ure. Do tu so vsi srednje_-o!e: čisto enako uče in vzgajajo. V IV. razredu (ko bodo starši že nekoliko presodili, za kaj iraa učenec več smisla), se bodo bčili: eni bodo privzeii k dosedanjiin predmetora latinščine po 3 tedenske ure, drugi bodo privzeli angleščino (eventualno nemščino po 3 tedenske ure, realci). Oboji tudi kemijo (po 2 uri aa teden). Načrt računa s tem, da bodo po IV. razreda nmogi ostavili srednjo šolo. S IV. razredom iieha tudi pouk v veronauka (ako ne bosta država ia cerkev v poedinih slučajih drugače določili). V V. razredu se bodo giirma.zijci spet ločili: eni bodo začeli z grščino (humanisti, po 4 ure),. drugi pa z anglesčino, oz. nemščino po 3 are, realna gim- nazija). . , _ - • — V Velikovcu se otvon letosnjo jeseni 1. razred gimnazije (z opisnim risaiijjein) in 1. letnik učiteljišča. # Nova slovenska šola na meji. lik pred Cmurekom na desnem bregu Mure, na Sladkem Vrhu se začne v kratkem slovenska šola. Prejšnja šulferajnska sola je ponemčila od 1, 1886. naprej v tamosnii okolici skoro ves slovenski zarod. Za nadučitelja na tej sedaj slovenski šoh, je imenovan tov. I. Bregant, dosedaj nadučitelj na Keblju pri Konjicah. — Kočevska nemška nižja drzavna gimnazija se preosnuje v slovensko nižjo realno gim^azijo. V začetku šolskega leta 1919/20. se otvori prvi razred s slovenskim učnim jezikom, drugi, tretji, četrti razred še ostanejo z nemškim učnim jezikom, pa se leto za letom opusti. Solsko leto se prične 19. septembra. Vpisovanje učencev v 1. razred bo 15., 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure. — Kdor želi vstoplti v 1. razred, se mora zglasiti v spremstvu staršev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu. Predloži naj rojstni in< krstni list ter cbii-kovalno izpričevalo ljudske šole; v tem morajo biti ugodni redi iz verouka, slovenščine in računstva. Učcnci morajo imeti dopolnjeno deseto leto ali naj to starost doseči vsaj do konca leta 1919. Vplačati je 7 K 70 vin,; ako učenec ne napravi vsprejemnega izpita, se mu ta denar vrne. — Vsprejemni izpiti se prično v četttck 18. septembra ob 9. uri. Vpis učenca pa se lahko izvrši letos izjemoma tudi pismenim potom; do 17. septembra naj vpošljejo starši omenjene listine, denar pa bodo vpiačali, ko pridejo 18. septembra k sprejemnemu izpitu. Vpisovanje učencev v II., III. in IV. razred bo 17. septembra od 9. do 12. ure. Ti učenci nai prineso seboj zadnje tetno izpričevalo ter vplačajo 3 K 50 vin. -- Še dve novi vseučilišči v naši državi. Vlada namerava otvoriti vseučilišče v Skopljit in Sarajevu s tehniško, i)ravniško in modroslovsko fakulteto. — Vsi tovariši in tovarišice iz 1.1908., se snidemo, kakor sem se dogovoril z nekaterimi tov. dne 6. sept. tl. Podroben spored sestanka objavim v prihodnji številki. Albin Lajovic. — Visoka veterinarska šola v Zasrebu. Poročajo, da je podpisan ukaz o ustroju visoke šole za veterinarstvo v Zagrebu. — Poverjeništvo za uk in bogočastje je absolviranega pravnika Ivana Kocha porodboma prevzelo v državno službo. — Nameščeni so: na državni gimnaziji v Mariboru za stalnega učitelja Janko i.eskovšek, učitelj na državni gimnaziji v Mariboru; na državneia učiteljišču v Ljubljani za stalnega glavnega učitelja Ludovik Azzaz, glavni učitelj na učiteIjišcu v Gorici, prideljen državni realki v Ljubljaini; na državnein inoškem učiteljišču v Mariboru za stainega glavnega učitelja lvan Veseajak, začasni glavni uciteij na državnem učiteljjšeu v Ljubljani; za stalaega učitelja risanja Anton Gvajz, profesor risanja na ženskem učiteljišču v Gorici, sedaj na nemški vzporednici giinaazije v Mariboru; za stainega učiieija telovadbe Adoli Scliaup, učitelj telovadbe na moškem učiteljišču v Gorici, sedaj iia državni gimnaziji v Mariboru. lnienovan je narnestni učitelj na državni gimaaziji v Celju Mirko Kmet za pravega učitelja v IX. činovaeai razredu. Glavni učitelj na državnem učiteljišču v Ljubljaai dr. Ivan Orel je z žeaskega učiteljdšča premeščen na moško učiteljišče v Ljubljani. Začasno učao aiesto na državnem ženskem učiteljišču v -Ljubljani za zeailjepisje in zgodovino je biio provizorno podeljeno Adeli Zajčevi. — Imenovanje. Josip Bergant, učitelj-voditelj na Turjaku, je imenovan za stalnega nadučitelja v Grosupljem. — Sprejeti niso v javno službo. Jancz Andrae, nadučitelj v Ribaici ob Vrbskeni jezeru; Filip Harrich, nadučitelj v Kotaiari vasi; Aleksander Staudacher, nadučitelj v Hodišali; Horijan Velikogna, nadučitelj v Škoiičah. — Istotako ni sprejeta v javno šolsko službo Antonija Guggenberger, učiteljica v Kotmari vasi. — Osebne vesti: Učiteijica Marija Hinspieler, ki jo je koroški deželni šolski svet odpustil, je upostavljena na prejšnje službeno mesto v Pokrčah. Karel Hribernik, nadučitelj v Blačah pri Zilji, je začasno dodeljen na trirazrednico v Rožeku. — Začasno sta premeščeni: Valentina Vrhovec-Vidic, stalna učiteljica v Hinjah, na šolo v Logu in Emilija Kaligar, stalna učiteljica v Logu, na šolo na Viču. — Imenovani so: Vinko Modemdorfer, bivši nadomestni učitelj, za začasnega učitelja v Malem Št. Vidu pri Trušnjah; Jelica Božič, bivša začasna učiteljica v Moščuiiški Dragi (Istra), za začasno nčiteljico y Št. Primožu v Podjuni; Simon Dobernik, učiteljski kandidat, za začasnega učitelja v Šmarjeti v Rožu; učiteljski kandidat, za začasnega učitelja v PodRorjah v Rožu; Rudolf Prosenec, učiteijski kandidat, za začasnega učitelja v Šmarjeti v Rožu; učiteljski kandidat Jakob Wutte, zdaj poročnik pri dravski diviziji, za začasaega učitelja v Žitari vasi. posluje pri vladi v ta namen Izdatno subvencijo. Po končanem dnevncm redu se tov. predsednik zahvali za obilno udeležbo in zaključi zborovanje. + Zvcza slov. učiteljev In učlteljlc na blvšera Štaierskenj je v svoji, dne 13. julija vršeči se odborovi seji, sklenila sledeče: 1. Vodstvo zveze se obrača do vseh okrajnih učiteljskih društev, naj ista uplivajo na šole, da uvedejo "Widrovo ,,M o j e prvo beril o". 2. Ministerijalni odlok, ki prepoveduje sprejem učiteljev gažistov v aktivno vojaško službo, utesnjuje učiteljstvo v njega osebni svobodi. Ta očllok je v navskrižju z zahtevo, da morajo biti javne službe vsem državljanom v jednaki meri dostopne, in sili na enl strani prizadete v stan, katerega more u s p e š n o izvršiti le, kdor čuti za to poklic; na drugi strani pa jim zabranjuje dostop v stan, v katerem bi se lahko z velikim uspehom uveljavili, medtem, ko bi bili šolstvu le balast. Izvedba te min. naredbe bi tedaj pomenila velik udarec za šolstvo in istotako po zasebni sreči in zadovoljnosti prizadetih. Učiteljstvo zahteva v interesu človečnosti, da vlada omenjeno odredbo prekliče in se tako ustreže načelu, da morajo biti vse javne službe vsakemu državljanu v jednaki meri dostopne. 3. Zveza izjavlja, da z ozirom na narodno vzgojo ne simpatizira s sklepom viš. šol. sveta, da bi se nadalje rabile y naših narodnih šolah z avstrijskim duhom prežete šolske knjlge, ter pozivlje v i š. š o 1. svet, da naj delujez vsemi sredstvi na to, da se to zlo kolikor mogoče kmalu odpravi in se izda v najkrajšem času nove čitanke. Z ozirom na navedeno, naj viš. šolski svet podrejenih šol ne sili rabiti omenjene knjige iz c. kr. zaloge. 4. Zveza predlaga iz praktičnih razlogov, da se državna gimnazija v Celju že s prihodnjim šolskiin letom preustroji v realno gimnazijo. Principijalno pa stojimo, iz pedagoških razlogov, na zahtevi po enotni nižji srednji šoli. 5. Za poročcvalca v ministrstvu prosvete v Beogradu je bil določen tovariš Fran Voglar, učitelj v Celju. + Gornjegrajsko učitelisko drtrštvo je zborovalo dne 20. julija t. 1. na Rečici. Udelcžba ni bila, kakor bi mogla i morala biti. Tovariši, več stanovske zavednosti! Tudi tovariš Bizjak, naš prejšnji predsednik (uradno prestavljen v Celje kot vodja mestne petrazredne deške ljudske šole) je prihitel v našo sredo, prinašajoč pozdrave učiteljskega društva. V svojem nagovoru se spominja t. č. podpredsednik, tov. Terčak, pokrovitelja šolstva, naSega kralja Petra, kateremu navzoči navdušeno zakličejo trikratni ,,živio'! (Pri tej priliki se je odposlala tudi udanostna brzojavka na kabinetno pisarno v Beograd.) Pozdravi tudi novopristopivša uda: tovarišico Matekovo in tovariša Dolinarja. Tovariš Klemenčič je nato prav stvamo predaval o preustroju šolstva, katero predavanje je moralo pri zadnjem zborovanju v Oornjein gradu zaradi pomanjkanja časa izostati. Zel je zato tudi zaslu/.eno pohvalo; istotako tov. Bizjakova, dosedanja tajnica. za svoje večletno, prav vestno tajnikovanje. (Tov. Bizjakova je namreč uradno prestavljena v Cclje.) Za začasnega tajnika je bil izvoljen tov. Strmecki. Kot delegat za Zavezino zborovanje je bila izvoljena tovarišica Černe, za namestnico pa tov. Matekova. Razpravljalo se ie nato, kaj je ukrenltl, ker novoizvoljeni udje krajnega šolskega sveta še niso potrjeni. Konštatira se. da ostane stari krajni šolski svet tako dolgo, dokler se raztnere ne urede. Sploh, naj se o zadevi poroča na okr. šol. svet. Tov. Burdian opozarja na slab Solski obisk. omenja, da se predlagane šolske kazni ne izvedejo, marveč celo zamude se vračajo nerešene nazaj. Tov. Bizjak nasvetuje, naj se odpošlje izjava celokupnega učiteljstva na okr. Sol. svet. Naj isti v tem oziru kaj ukrene, da bo vsaj o novem šolskem letu že več reda. Podpredsednik se zahvali dosedanjemu društvenemu predsedniku tov. Bizjaku za njegov vzoren red pri predsedovanju. Tovariš Pulko nasvetuje, da se tovariša Bizjaka izvoli za častnega člana društva, eemur navzoči navdušeno pritrdijo. Ko se podpredsednik zahvali vsem udeležencem za zanimanje in veliko agilnost pri zborovanjn, zaključi isto, želeč prihodnjič obilnejše udeležbe. + Savlnjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 24. julija v Gomilskem. Tokrat ob udeležbi vseh članov, mnogih gostov. Predsednik je radostno pozdravil vse društvenike i zaklical prisrčno dobrodošlico našemu velespoštovanemu nadzorniku Černeju. Savinjsko u.iteljstvo je z radostjo i zadoščenjem sprejelo imenovanje svojega narodnega voditelja-nadzornika, katerega smo tokrat z odkritim veseljem pozdravili med nami! Vsikdar so nam gosti dragi! Ta dan so bili med nami: Tov. Levstikova, Voršičeva, Omladičeva i pa naša domača prijatelja, tov. Pečar in Šmid, tcr pravnik Stanko Virant. Po odobrenju zapisnika je bilo rešenih par zadev stanovske organizacije. Sledilo je predavanje tov. Zotterja: ,,Kaj je upoštevati pri jezikovnem pouku materinščine na Ijudski šoli, da se doseže povoljen uspeh." Tovariš Zotter, ki ima že lepo vrsto službenih izkušenj, je podal svoja stvarna razmotrivanja, proučena po lastnem delu, po zahtevah modernih učnih načel, i z izrazom ljubezni do ma.erinščine. Vodilna misel celotne obravnave je bila ta: ,,Pismen izraz misli je zrcalo jezikovni usposobljenosti." K temu navaja predavatelj praktična navodila. — Z odobravanjem smo sprejeli obljubo, da nas tov. Zotter o priliki povabi v svoj razred, k uri jezikovnega pouka. Zanimivo je bilo danes naše zborovanie! Prvi predavatelj nas je zainteresiral o učilnici, tam, kjer smo doma; drug je vezal naše misli i jih odvedel v politično ozračje naše Jugoslavije. Gospod pravnik Stanko Virant, ki sodeluje v Zagrebu kot časnikar, nas je seznanjal z razmerami strank na hrvatskih tleh. Podal nam je jasno sliko današnjega politienega razvoja i razmerja strank v Sloveniji i na Hrvatskem, i o razpoložepju ljudstva napram strankarskemu razvoju. Snov ie bila podana brez iluzij i predavatelj je zaključil: ..Politično ozdravljenje pride. priti mora, ko bo razširjena civilizacija i ubita kor upc i j a!" Obema predavateljema ie bila izrečena zahvala. Med Dredlogi ie bil sprejet predlog tov. Petraka, kl slove: Naša organizacija najizposluje, d a bodo tudi potrebni u č i t e 1 j i de• ežni olajšav, oziroma podpor, ki so dovoljene drugim stanovom, v svrho zdravljenja v kopališčih. Tovariš Urek je ponovno objavil vprašanje o obravnavi šolskih zamud. V razgovor je posegel navzoči okr. nadzornik. Slab šolski obisk šteje i on med glavno oviro uspešnega dela. Naglaša, da hoče storiti vse, da odpravi to zlo Iz narodnih šol, v korist naroda! Ubljubi, da bo tozadevno posredoval pri ,,Višjem šol. svetu": Društvo je sprejelo predlog i prosilo višjo šo 1. oblasf za tozadevno odr.dbo, po kateri se bodo šol. zamude obravnavale strogo.hitro idosledno. Z odobravanjem se je vzelo na znanje, d a j e naša Zaveza posredovala o zadevi odredbe učiteljskih stanovanj i stanarine. Slovesna točka dnevnega reda je bila prisega. Zaprisegel nas je naš narodnl nadzornik Cernej. Naglašal je, da je slovenski učitelj izpolnjeval svojo dolžnost že v bivši, tuji nam državi, ker bilo mu je jasno, da dela za narod. V svobodni domovini pa bo vršil jugoslovanski učitelj svojo dolžnost z veseljem i tem večjirn uspehom. Danes prlsega jugoslovanski učitelj svojemu narodnemu kralju in ujedinjeni domovini. Slovesna vnanjost je to, kajti srca naša, duše naše so že v dnevih suženstva prisegle svobodni, juKoslovanski domovini. Izpolnjena je prisega sveta! V ujedinjeni lepi naši domovini odmevajo gromki glasi himne: ,,Bože pravde". + Šaleško učiteljsko društvo je zborovalo dne 3. avg. v Velenju. Društveni podpredsednik pozdravi zborovalce, predvsem tovariša Cučeka, ki je pristopil k našemu društvu. Tovariš Trobej prečita pismo našega nekdanjega predsednika tovariša Ivana Koropeca (sedaj nadzornika za ljutomerski okraj), ki se prisrčno zahvaljuje za častno odlikovanje od strani učiteljstva; šaleško učiteljsko društvo ga je imenovalo v znak hvaležnosti za neumorno vodstvo tega društva v dobi petnajstih let za častnega predsednika. Nato preide na dnevni red: 1. Dopisov ni. 2. Novo izvoljeni predsednik tov. btopar, šolski vodja v Velenju, prevzame, na splošno željo zborovalcev, to častno mesto. 3. Zborovanja slovenjgraškega učiteljskega društva v Mislinju se udeleži tudi naše društvo. 4. Članarina se sklene pobirati takoj. 5. Med slučajnosti izrazi predsednik željo, naj se kateri izmed tovarišev ali tovarišic pripravi za prihodnje zborovanje za kako predavanje. Ker drugih predlogov ni, zaključi predsednik zborovanje. + Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje v četrtek, dne 21. avgusta 1.1. točno od 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Radi obilice stanovskih vprašanj bomo določili dnevni red pri zborovanju. Oostje in prijatelji narodne šole dobro došli. Za odbor: Avg. Požegar, t. č. načelnik. + Učiteljsko društvo za radovljiški okraj ima, na zahtevo večine svojih članov in odbora, izvanrcdni občni zbor v soboto, t. j.16. avgusta ob 11. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radovljici. Dnevni red: Volitev odbora. Predsednik Fr. Jaklič.