Knjiga Slovenska XIX, veku. Beseda v slavni spomin na slov-škofa Lavantinskega Aiitotia Martimi pokojiuiga kneza inSlomsoka. Govoril Frančišk Kosar, ; t v o n e z a s 1 u g c špiritval v Marburškem semenišu, o shodu Marburško oitavnice 26. okt. 1862. Y Zg. D a 11 i c i str. 253 — 272; tiskano t.udi posebej v Ljubljani pri J. Blazniku v 8. str. 24. Anton Martin Slomsek, FiirstBischof von Lavant, dargestellt in seinem Lebon und Wirken von F r a n z K o s a r, fiirstb. Consistorialrath u. Spiritual.. Marburg, 1863. 8. 326. Druck v. E. Janschitz. To je zlata knjiga, pisana v jeziku nemškom, a v duhu slovenskem (Vid. .Tezičnik XXIV str. 20). Slomšekove Drobtinioe za 1. 1863: AntonMartinSlorašek, knez in škof Lavantinski, prisednik apostolskega prestola sv. Očeta, •moščan Rimski. Spisal Fr. Kosar (str. 133 — 229). Tiskano posebej, posneto po Drobtinicah, v Marburgu 1. 1863. 8. 9(J. Njih življenjo in apostolsko delovanje s podobo in posnetim lastnim podpisom (facsiinile). Popisal Franc Kosar. Nat. E. Janžič. — Ubožec v nebesih (Drobt. str. 279). — Razun nekaterih dopisov iz Marburga v Zg. Danici: Svobodni tisk i n k a t o 1 i š k i b r a v c i i n p i s a v c i. Beseda v Marburški čitavnici 22. nov. 18(53. Govoril Fr. Kosar (str. 267 — 284). — ,,Da važnost svojega predmeta spoznamo, poniisliino naj poprej: I. Iinenitnost in moo. II. Pravi nanien svobodnega tiska. III. Kako škodljiva je kriva raba svobodnega tiska. IV. Kakošno bodi deržanje katoliških bravcev in prijateljev nasprot _vobodnemu tisku .. Menda bi se to vse dalo povedati v treb stavkih: 1. Ako je tisk svoboden, bodinio njemu nasprot svobodni bravci tudi nii, t. j. ne dopustiino, da bi se neverske, rovarske ali polinjšljive knjige in časniki v ktereni koli jeziku vsilovale v naše kraje, v našo hiše . . 2. No podpirajmo ne s peresom, ne z denarjein takih rasnikov in knjig, ki so našemu kato- liškemu prepričanju nasprotne . . 3. Komur jo dal Bog pisanja dar, naj tega talenta nikar no zanomarja, nikar ne zakoplje, ampak naj pridno piše v korist in slavo naroda, deržave in corkve itd." Drobtinice 1. 1864: Prodgovor. Spo.štuj Oceta Pija TX.: 1. Stiske sv. Očeta. 2. Nezinerna nesreča, ki nam žuga, ako sovražniki sv. Očeta zmagajo. 3. Kako sedanji čas četerto zapoved do sv. Očeta Bogu dopadljivo dopolnovati zamoreino. 4. Kaj je bratovšina sv. Mihaela (str. 1—45). Fr. Kosar. — Pridiga pri vmestenji čast. g. Lorenca Herga za farmeštra Lembah'ske fare 13. okt, 1861. Od cerkvenib obredov pri vmestenji farmeštrov navadnih (str. 97 — 110). Kosar. — Zg. Danica: Cerkva in narodi. Beseda v mariborški čitavnici 20. nov. 1864. Govoril F r. K o s a r : 1. Narodi pred vstopom v katoliško cerkvo. II. Narodi po vstopn v katoliško cerkvo. III. Narodi po odpadu od katoliške cerkve (str. 270—292).. ,,Vsi, narodi vsi nam enoglasno pričajo, da jc katoliška cerkva edina prava mati narodov, vredna vse njih ljubezni, vredna vse njili vdanosti, vredna vse njih darežljivosti. Le p a g a n s k o u m 1 j e n a, zveržena in ošabna narodnost je bila in je katoliške cerkve sovražnica; nikdar pa ne k e r š a n s k o umljena in izobražena narodnost. In ker mi ravno katoliški Slovenci nikdar drugačni kakor le kersanski rodoljubi biti in ostati hočemo, zato se oklenenio ravno nii svoje niatere katoliške cerkve z vrso močjo in vdanostjo sinovske ljubezni, v njeneni naročji hočemo živeti in unireti. Nagovorim tedaj veselo vse verne Slovenee in jih pozdravrim z radostni-m glasom, rekoč: Katoliški Slovenci, Bog Vas živi!" Danica 1. 1865: Za slovo svojenni prec., preljubljeneinu duhovneniu vodju, g. F r anč išk u Kosa r j u , zdaj dekanu in dušneinu passtirju v Kozjem, o njegovciii odhodu M a r i b o r s k i b o g o s 1 o v c i (str. 52). — Drobtinice 1. 1865—1866: Nemila prememba pri vredništvu je XIX. letnik zaderževala, ker so visoko častiti g. Fr. Kosar iz semenišča v drugo službo povzdignjeni bili, ter je tako vredništvo ,,I)robtinic" vsaj za čas urne in krepke roke moralo pogrešati ... X misjonskih pridigah so nabrale Drobtinice zopet zdrave in tečne hrane, ktero so zamerli pastir Anton Martin sami nekdaj ob misijonili ovčicam svojim delili. Nektere teh predig so bile med spisi Slonišekovimi le osnovane; treba jib je bilo še lo izdelati, kar so castiti dekan K o s a r celo po duhu Slonišekovem storili; druge so sostavljene iz več osnov istega predmeta (Vid. Predgovor str. III. 104). — Miliaol Stojan, knezo-škofijski Lavantinski duhovni svotovavee, dekan in farmešter Braslovški, začasni vrednik rDrobtinic" (str. 128—182). Fr. Kosar, dekan Kozjanski. — Od kod pri Slovenskili kmetih želja j)o neniških šolali na deželi (str. 275—280): Vzrok ta so naše zgol nomško uradnijo in sodnije in njih neniške pisarnice itd. — Slomšekove Drobtinice. XX. Letnik. Vredil Franc Kosar, dekan v Kozjem. Izdalo ravnateljstvo Mariborskega semenišča. V Ljubljani 1869. 8. IV. 316. Nat. J. Blaznik. — ,,Kar zadeva prieujoče Drobtinicp, je treba samo še opoinniti zastran govorov pokojnega kneza in škoia Sloinšeka, da so se popolnonia izdelani našli govori s Jt. 111, V, VII, VIII, IX, X. Drugi govori so bili maiij ali bolj obširno le osnovani. Pii nastopneiii govoru (št. II) je bil vvod in sklep popolnoina izdelan, vse drugo lo v osnovi. To jc treba zato oponiniti, ker prido gotovo še čas, da se bodo vse dela Slomšekove v celoti izdale, da se bo vedilo, kaj je popolnoma iz Slomšekovega peresa in kaj le nepopolnoma. Da pa podpisani vrednik, kteri te govore za tisk pripravlja — in to delo tudi zanaprej nadaljevati misli, svoje ravnanje pojasni, pristavlja, da si prizadeva po raznih osnovah, ki jih zastran podobnih predmetov včasi po več naliaja, niisli, besede in izraze Slomšekove skerbno pobirati, da kolikor niogoče vsaj duh Slomšekov ostane, ker njegovo pero milote, sladkosti in jedernatosti Slomšekovega peresa ni- kakor doseci ne more (Predg. IV. prira. str. 3 opazko: Iz nemškega ali po nemškem poslovenjen). — Drobtiniep: XXI. L., vredil dr. Fr. Lampe, v Ljubljani 188 7. Predgovor str. VII: . . ,,Rodoljubnini in vnetim pisateljem, ki so tvarino za ta letnik pripravili, dolžni smo Slovenci zahvalo. Naj omenjam tu posebno preo. gosp. kanonika Fr. Kosarja, ki je vredil 20. letnik ter meni poslal dragoeenega gradiva — pripravljenega za naslednji letnik, zlasti iz Slomškove zapuščine" . . Gl. str. 45—64 trije govori, iz nemščine poslovenil . . Vid. str. 65: ,,Ker se ta pridiga za novo mašo ni nikdar govorila, naj se vsaj natisnjiMia v Drobtinicah bere, rajnemu — M. Piklu — v spoinin, meni — Kosarju — v tolažbo, pa tudi čitateljem gotovo v duhovno veselje" . . Drobtinice XXII. L. 1888 str. 1—90 (Poslal preč. gosp. kanonik Fr. Kosar. Govori so ostali, kolikor je bilo inogoče, v prvotni Slomškovi obliki). Gl. tudi ,,Zbranib Slomšekovih Spisov 1. Knj. str. 253 itd. — Sicer je v XX. Letniku 1869 še posebej spisal: Mibael Pikl, infulirani .stolni prošt, pervosednik kn. Sk. zakonske sodnije, kn. šk. lavantinski konzistorijalni in kerški duliovni svetovavec itd. itd. (str. 123—187). Franc Kosar, dekan. Zlata ni e š a s v. 0 č e t a P i j a IX (str. 236—260). 0 b r a z c i p o g o v o r o v p r i u č i t e 1 js k i h z b o r i h v Kozjanskem šolskem okraju: 1. Dvojni nanien nialega in velikega Berila. 2. Korist in potrebnost naukov v obojnem Berilu zapopadenih za kinetijski stan. 3. Potrebnost pravilnc besede in izreke pri šolskein učenji. 4. Kakošno bodi obnašanje ucMtelja v šoli in zvunaj šole v oziru na novo šolsko postavo od 25. maja 1868. 5. Kako buditi patriotiško čutje že pri šolski mladeži (str. 283—298). Zgeslom: ,,Drobtinice nikakor ne skrivajo praporja svoje stranke, temveč ga s ponosom visoko povzdignejo ; zapisane so nainreč na njem tri visoko častitljive besede: Katoličanstvo — Narodstvo — Avstrijstvo! in pod ta prapor vabijo tudi vse ljudske učiteljepo Slovenskem". Sodeloval je Kosar pri ,,Slov. Gospodarju" zlasti tista leta, dokler je vrednik mu bil dr. J. Ulaga; opisoval je na pr. Cerkvene zadeve, o novem letu katoliškini Slovencem v resni prevdarek, o novih postavab vojaških in o pomanjkanju duhovnov, nevarnost in nada, sveto leto in liberalna politika, prijazna beseda naširn kerčmarjem, svarjenje pred branjem malopridnih časnikov itd.; sodeloval je pri mnogih katoliških društvib in cerkvenih slovesnostih, pri vredovanju škofijskega lista in razprav iz dekanijskih posveto-vanj itd. K a t o 1 i š k a c e r k v a i n n j e n i s ovražniki. Spisal Fr. Kosar,korar Lavantinske sttilne cerkve. Izdalo katoliškotiskovno društvo. Snopič IV. Y Mariboru1872. 8. 127. Nat. J. Skaza. Fazalo: Vvod.Vprašanje I: Ali je cerkva kaj zadolžila, da jo ljudje toliko sovražijo. II. Kdo so sovražniki kat. cerkve in kaj ji očitajo.III. Kakošne dolžnosti iniajo katoličani vsedanjem easu do svoje cerkve. N e b e š k a h r a n a. Bogoljubnim dušani dana od družbe sv. Mohora. Spisal F r a n c K o s a r, korar stolne cerkve v Mariboru. Del I. V Celovcu 1875. 8. VIII. 407. Nat. tiskarna družbe sv. Mohora. Vvod. 0 molitvi. Poglavje 1. Pobožnosti za vsaki den. II. Za celi teden. III. Pri prijemanji zakramentov sv. Pokore in sv. Rešnjega Telesa. — Del II. V Celovcu 1877. 8. V. 456. Kazalo: Poglavje I. Pobožnosti za celi mesec. II. Za celo leto. III. Za razne priložnosti in potrebe. IV. Za bolnike. V. Za uniirajoce. VI. Pobožnosti kerščanskega pogreba. Kosar je mož, ki svojega katoliškega, slovenskega in avstrijskega značaja nikoli in nikjer ne skriva. Bil je nmogo po svetn, in kadar je bil Slovan na nogah, bil je tudi Slovenec Kosar. Tako na pr. na velikem slovanskem popotvatijn v Rim leta 1881, na Velehrad 1. 1885, v Lurd 1. 1886, v Sarajevo 1. 1889 o posvečevanju prestolne cerkve presv. Srca Jezusovega. Krasna, prekrasna je labudnica t. j. Slov e n s k a p r i d i g a p r i L u r š k i d u p 1 j i n i o priliki avstrijskega romanja dne 16. avg. 1886, govoril Franc Kosar, korar stolne cerkve v Mariboru. — 0 dolžnostih avstrijskib romarjev pri Lurški Materi Božji. Premisliti hoeeino tri resnice: Mi smo romarji, — mi smo slovenski romarji, — ini smo avstrijski roniarji (Zg. Danic. 1886 1. 53 in 1887 1. 1; tiskana tudi posebej). — Tej pridigi se dostojno druži v sklep ,,B e s e d a o m o 1 i t v e n i d r u ž b i sv, Cirila in Metoda, ali ponovljeno vabilo k obilnemu pristopu k tej družbi". Slavni odbor Mohorjeve družbe je spoznal za umestno, da letošnje Večernice spregovore tndi besedo o molitveni družbi sv. Cirila in Metoda, in je meni — podpisanemu — besedo ponudil. Zakaj ravno meni? Zakaj letos? In je-li ta beseda splob potrebna ? Te tri vprašanja razpravlja v treh razdelkih F r. K o s a r v Večernicah 1. 1887 str. 81—93 ter pravi naposled: ,,Mohorjeva družba je storila svojo dolžnost, da je to besedo spregovorila; zdaj pa nastopi vaša dolžnost, verni Slovenci! da izgovorjeni besedi daste življenje".