Leto 6 / štl39-15.3.1999 - S 2.00	Sydney - Australia	http://mvw.glasslovemje.com.au
V tej številki še:
Avstralski Slovenci za East Timor
str. 2
Melbournški pisatelj in novinar Brad Collis piše novelo o Sloveniji
str. 6
Vodusek meats prejel mednarodni certifikat za kakovost ISO 9002
str. 6
Slovenci za Guinnesovo knjigo rekordov
str. 6
Zlata medalja privatnemu hotelu v Kranjski gori
_stn6_
Slovenska plavalna reprezentanca se pripravlja v
Canberri za svetovno prvenstvo v Hongkongu, ki ho od 1. do 4. aprila
SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu Information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world
Izmenjava za zgled - Slovenija - Avstralija
Ljubljanski vaterpolisti kluba Tivoli v Sydneyu
Sydney /Glis Slovenije - S.a. in F.A./ - Ko so se vaterpolisti Tivolija na enem izmed turnirjev v Ljubljani spoznali z avstralskimi vaterpolisti oziroma z Avstralcem Richardom Whalanom, ki vodi vaterpolo klub na sydneyski univerzi, obenem pa je generalni direktor avstralskih reprezentanc do dvajset let. je prišla z avstralske strani pobuda in povabilo naj bi mlado moštvo Tivolija gostovalo v Avstraliji. Dogovor je bil toliko lažje uresničljiv, ker sta se vaterpolo kluba dogovorila za izmenjavo - mladi slovenski vaterpolisti so konec letošnjega februarja štirinajst dni stanovali pri avstralskih družinah in tako bo, ko bodo prišli avstralski igralci v Slovenijo - stanovali bodo pri družinah oziroma starših mladih slovenskih igralcev. Po pripovedovanju obeh članov upravnega odbora kluba Tivoli (tudi starša) Igorja Križanca in Janka Zavasnika. ki je obenem še podpredsednik in vodja marketinga kluba Tivoli, je bilo petnajst mladih vaterpolistov izredno lepo sprejetih: starši sydneyskih otrok so jih celo vozili na treninge in na tekmovanja. V Sydneyu so Slovenci odigrali osem prijateljskih tekem, svoje nasprotnike so premagali kar štirikrat. Igrali so celo z avstralskimi prvoligaši in pokazali so se kot enakovredni tekmeci. Vodstvo Tivolija je izrazilo veliko zahvalo sponzorjem v Sloveniji, ki so seveda pripomogli k temu, da so vaterpolisti sploh lahko pripotovali v to daljno deželo. Med njimi so se predvsem izkazali Kompas Holidays d.d., Zavarovalnica Triglav, DVG d.o.o. in Auto Comerce.
Od 20. marca Christina Cestnik na radiu 3SER
Mei.hourne /Glas Slovenije/ -Mlado Christino Cestnik poznamo avstralski Slovenci predvsem zaradi njenega izrednega glasbenega talenta (je dobra pevka), pa tudi zaradi drugih aktivnosti, med drugim se je oglašala na slovenskih radijskih oddajah, napoveduje pa tudi slovenski program na TV 3 I v Mel-bourneu. Zdaj je pred njo nova priložnost, namreč da od 20. marca naprej pokaže svoj talent na lastnem radijskem programu, na radiu 3 SER, 97.7FM od 6.00 do 9.00 ure zjutraj (seveda v angleščini). Christina pričakuje sponzorsko pomoč od slovenskih klubov, saj bi lahko med programom napovedovala tudi njihove dejavnosti.
Med avstralskimi gosti so bili: Laurie Brereton MP - zvezni minister za zunanje zadeve v senci, senator Paul Calvert izTasmanije, Michael Lee MP - zvezni minister za šolstvo v senci, Harry Jenkins MP - "second deputy speaker" v spodnejm domu, Anthony Albanese MP, predstavnik okraja Grayndler in parlamentarni sekretar ministra za družino v senci, Verity Arth, tajnica Anthonyja Albaneseja, Danna Va\e MP - predstavnica okiaja Huges in njen soprog Bob Vale,Tim Crakenthorp in tajnik Tanye Plibersek.
Ostali gostje: Ivanka in Iztok Perko, Collin Lyon, Stanka Gregorič, urednica Glasa Slovenije, Florjan Auser, manager in tehnični oblikovalec Glasa Slovenije ter urednik internetovega Stičišča avstralskih Slovencev in Ivan Kobal, avtor treh knjig o Slovencih, ki so delali na hidroenergetskem projektu Snowy Mountains. Pred večerjo sta spregovorili in pozdravili goste Tanya Pliberšek in Helena Drnovšek-Zorko, med večerjo pa je Harry Jenkins govoril o svojem obisku v Sloveniji s posebnim poudarkom na njene lepote. Gostje so v prijetnem vzdušju izmenjali nekaj informacij, prišlo pa je tudi do nekaterih načrtov in obljub za sodelovanje.
Desno: Mirko Lebar, človek brez nog, ki osvaja planinske vrhove -kmalu v Avstraliji, str. 12
Večer v avstralskem parlamentu v Canberri -srečanje parlamentarne skupine prijateljev Slovenije in Slovencev
Canherra /Glas Slovenije, Stanka Gregorič/ - Na povabilo Tanye Plibersek MP, članice avstralskega zveznega parlamenta, so se na večerji v parlamentarni hiši v Canberri v torek, 9. marca 1999 zbrali avstralski politiki, pripadniki različnih političnih strank - nekateri iz Parlamentarne skupine prijateljev Slovenije in drugi. Posebna gostja večera je bila Helena Drnovšek-Zorko, odpravnica poslov RS, prisoten je bil tudi Alfred Brežnik, častni generalni konzul RS.

Po Prešernovem navodilu mora Slovenec biti v življenju 'tnalo neobčutljivo'
Nova številka Glasa Slovenije me je že dva dni po distribuciji prejšnje znova posadila za računalnik in ob novo/staro dejstvo, da je moje življenje utečeno lako kol la časopis in njegovi bralci zahtevajo - dokler kakšna višja sila tega ne bo preprečila.
Da radi berejo drugo stran "lz dnevnika urednice", da je ta rubrika duša časopisa, da mi čestitajo, ker pišem resnice... da jim niso všeč citati drugih, pišem naj s svojimi besedami in temu podobno... tako mi govorijo. Jaz pa njim nazaj da nimam kaj pisati - lepega! Ljudje pa najraje prebirajo "pravljice ".
Listam po svojem miselnem dnevniku in se odločam: ne ta stran, tudi ta ne, ne pride v poštev.
Kljub vsemu se odločim, izdala bom svojo miselno skrivnost: opominjam in se jezim na naročnike, ki po nekaj mesecev (ali nikoli) ne plačajo naročnine in dovolijo da jih odstranimo iz računalniškega seznama kot da jih nikoli ni bilo. Tudi po več opominih in prošnjah se ne oglasijo - vsaj z odpovedjo časopisa! "Ja. nanje naj se jezijo tudi bralci - redni plačniki, ker časopis ne izhaja redno in amen!" govorim kar se da na glas in dodajam: "Sicer pa v skupnem letnem seštevku strani Glas Slovenije izide ravno 26 krat!" (včasih na več drugič na mnaj straneh, odvisno od materiala in drugih okoliščin).
Jezim se tudi na naročnike, ki časopis posojajo drugim, namesto da bi zastonjkarjem svetovali naj se naročijo nanj (saj štirje dolarji mesečno ne pomenijo konec sveta, pardon denarnice!), sicer se lahko zgodi, da ga tudi sami ne bodo več brali, ker bo s takšno "naklado" dobesedno "crknil"!
Obrnem list v dnevniku - nekdo plačuje naročnino za pol leta "kaj pa če prej umrem", se boji.
V nekem odstavku se sprašujem ali je Glas Slovenije res "preveč slovenski", kot mi očita nekdo in ga "nalašč noče naročiti - o ja, bi ga, če bi rušili tokratno vlado v Sloveniji!" mi zabrusi.
Vprašanje ali imamo pri Glasu Slovenije popust pa me spomni na pisanje novinarke Ne ve Zaje, ki na Valentinovo sliši v koprski cvetličarni moškega, ki prodajalko cvetja vpraša če bi lahko kupil kaj rož "na popust". Ja, takšni smo!
Pa bi bilo takšnih in podobnih razočarljivih zgodbic še kar za en koš -za odpadke! Kar preveč pelina je razsutega po mojih možganih, pardon po mojem miselnem dnevniku. Ne bom več pisala o tem, toda -tiho pa tudi ne bom!
Listam naprej: "ne morem zaspati "je zapisano nekje na mojem, že skoraj do konca izčrpanem, miselnem zvezku. Sredi noči zagledam padajočo zvezdo in na posteljo pade misel: slišala bom, da je nekdo umrl! Tako so včasih mislili. In res pride čez dva dni vest o smrti. Se isto noč pa se nagajivo vprašam: menda ja ni padla Slovenija? Mislim novo odkriti asteroid, kije dobil ime Slovenija, odkrili so ga slovenski astronomi na Črnem vrhu. Kakih pet kilometrov velika skala se vrti med Jupitrom in Marsom okoli Sonca. Ce pade ta Slovenija, bo to simbolni padec
Na strani tej in tej svojega, v mislih zapisanega, dnevnika preberem misel sodobnega francoskega filozofa: "Narod ima ali je imel zemljo... zibelko življenja, dela, žalosti, sanj: Narod ima svoj jezik.. In vse to mora posameznik ali družba ohranjati pri življenju ". In zopet zamahnem z roko, čemu sploh pišem te besede, ki bodo tako kot vse padle na neplodna tla.
Risba IvmuRvb
Na svojo srečo izbrskam besede mag. Ljudmile Schmid-Semerlove (naše naročnice), profesorice slovanskih in baltiških jezikov iz Berna v Švici, ki se ji ne godi nič bolje in ki mi lani v obširnem pismu med drugim zapiše: "Po Prešernovem navodilu mora Slovenec biti v življenju 'tnalo neobčutljivo ' in to me je tolažilo vsa leta mojega kulturnega garanja... Vseeno sem 17 let vzdržala in neplačano poučevala sloven-ščino slavistom in drugim prijateljem Slovenije na bernški univerzi... najbolj so me razočarali ravno slovenski razumniki v švicarskem zdomstvu, ker me niso niti podpirali (kot edini lektorat slovenščine v Švici), niti se niso jasno zavzeli za slovensko dediščino, ki so jo vsi dobili v dar v matični domovini. Hrvatje imajo že 25 let posebej svoje zvezno kulturno društvo s časo-pi-sorn... Slovenski razumniki v imenitnih švicarskih akademskih poklicih pa uporabljajo izgovor, da nimajo 'prostega časa' in da se počutijo 'kozmopoli-tifop.u.: tudi v Avstraliji jih imamo); za mene osebno to pomeni zanikanje svojih korenin in razumniki takega naroda, ki ne poznajo hvaležnosti do matice, ki jim je posredovala osnovno omiko (kozmopolit ni nikjer zakoreninjen in povsod samo pro-fttira) ne zaslužijo J spoštovanja. Kdo naj - - .jKaS daje narodu zgled, če ne ravno njegovi najbolj ugledni (naj bi bili) razumniki (inteligenca). Narod brez hvaležnega zavedanja svojih korenin nima bodočnosti v Evropi in želim, da bi se zavedali svojega velikega kulturnega poslanstva vsaj na petem kontinentu ('down under)..."
Za tem naša draga in spoštljiva naročnica Ljudmila še pove, da jo navdaja z grenkobo, ker se slovenski rojaki tako ozkosrčno vedejo do bogate slovenske dediščine - predvsem do jezika. Glas Slovenije daje vsem za zgled - in avstralskim Slovencem bi moralo med drugim tudi kaj takega priti do kože - pa jim ne! Tako torej, dragi ljubitelji "dnevnika urednice", zaenkrat sem bila dovolj iskrena in dovolj sem se jezila, če imate še kaj časa, ste prijazno vabljeni na branje preostalih strani. ^
Vaša Stanka ^ /¿^ -
Avstralski Slovenci za East Timor
/G¡as Slovenije/ - Ko se je osa-mosvajala Slovenija, smo bili avstralski Slovenci še kako hvaležni pripadnikom drugih narodov, ki so z nami vštric demonstrirali po avstralskih ulicah, predvsem proti takratnim postopkom JLA in nosili transparente za demokratično in svobodno Slovenijo. Zdaj pomaga nekaj Slovencev Timorčanom:
Predsednik Avstralske slovenske konference Cvetko Falež iz Canberre in Sibila Gerden iz Mildure sta pisala pismo Aleksandru Downerju za večjo podporo Vzhodnemu Timorju. David Gerden, prav tako iz Mildure, je odpeljal na East Timor Human Rights Centre tri velike zaboje zdravil in šolskih knjig, ki bodo poslane na ogroženo območje Timorja. Tajnica ASK Jožica Gerden je izročila patru Ephremu, ki je spremljal Nobelovega nagrajenca škofa Belo, ob njihovem obisku v Melbourneu, v imenu ASK in slovenske skupnosti v Avstraliji, darilno pismo. Povrhu vsega je Sibila Gerden, ki je pred časom kot učiteljica poučevala na East Timorju, pisala pismo v Weekend Australian (13.3.1999), pod naslovom Timor can wait no longer "The famine in East Timor will get worse if the Australian Government does not intervene. A transport blocade in Dili means rice cannot be unloaded - the Indonesians are holding food supplies to ransom. There has been a mass exodus of non Timorese people, especially doctors and teachers, leaving the Timorese exposed to further interrogation, torture and disease. Commercial airlines will cease operation in April. This will prevent outside aid reaching the Timorese people - just what Jakarta wants. Doesn't this create an urgent need for an international presence in Timor? The proposed Australian consulate in Dili is needed more than ever. Even the most cold-hearted isolationists can no longer ¡"nore the suffering in Timor. We have an obligation to our nearest neighbours - human rights abuses have «one too far. We should not stand back and witness the magnitude of the atrocities taking place."
Sibila Gerden Willoughby, NSW
Slovenija, moja dežela Slovenija, moja dežela Slovenija, moja dežela
Monografija o Šmarni gori - Najbližje znamenitosti pogosto slabo poznamo
/Delo/- Pravzaprav je nenavadno, da sta dva Štajerca, geograf in fotograf, pisec besedila in mojster iskanja trenutkov, ki na fotografijah postanejo večnost, avtorja monografije o ljubljanski "hišni" gori, ki jo je tudi izdala založba s Štajerskega. Po 70 letih je zdaj kot druga monografija v zgodovini te gore izšla knjiga Šmarnu gora. Knjiga ima 112 strani in več kot sto fotografij, v njej pa so tudi zgodbe o znamenitih Slovencih, opisana je zgodovina Gore, predstavitev pokrajine in naselja pod njo. Manj ljudi ve, daje v njenih pobočjih tudi čisto prava kraška jama, na majhnem pokopališču na vrhu pa tudi grob strica pesnika Franceta Prešerna, na cerkvi spominska plošča pod Goro rojenemu triglavskemu župniku Jakobu Aljažu.
Uvod v knjigo je napisala etnologi nj a Spela Ledinek. Knjiga je vsekakor turistični spominek, kakršnega ta ljubljanska hišna gora še ni imela.
/Delo/ -V skupini ljudi, ki jih je naslikal slikar Matevž Langus, se prepozna družina Bačnikovih izZavrha. Dojenček v rokah mame Elizabete je bodoči triglavski župnik Jakob Aljaž. Zraven pa nekateri prepoznajo Primičevo Julijo in klečečega pesnika Franceta Prešerna
m GLAS SLOVENIJE - THE VOICE OF SLOVENIA izhaja dvakrat mesečno. PUBLISHER-ZALOŽNIK Florjan Auser - TISK Glas Slovenije Sydney s GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA - EDITOR Stanka Gregorič - TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR Florjan Auser
Zf Z Ustanovljen - established m 1993 - Ustanovitelji -founders: Stanka Gregorič. Alfred Breznik. Dušan Lajovic. Štefan Merzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen fc^ časopis - The I oice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za svoje ^ prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani) - Vse pravice pridržane - Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v H ^'fn'nni' n reviJah> doy°[Ie" kadar Je naveden vir (Glas Slovenije) - Letna naročnina S50.00: polletna - S 30.00; letalska letna naročnina v prekomorske države i, 100.00 - Sponzorjr.od i 300.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed S 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10 00 GLAS SLOVENIJE: P.O.Box 559 - Round Corner Dura/ - NSIV2158 Australia- telefon: (02) 9899II31 - Fax: (02) 98992981 E-mail: oveiiia@zeta.oro.au
Nova Gorica bo odrezana
/Primorske novice/ - Letos nameravajo v novi Gorici obnoviti predor Panovec, skozi katerega vodi ena najpomembnejših cest, ki povezuje mesto z zaledjem. Zaradi obnove bo predor zaprt za približno dva meseca. Zaradi tega se bojijo tudi zmanjšanega prometa v novogoriški igralnici.
Zlato in bronasta medalja za kanarčke
/Primorskenovice/- Zdravko Terpin (slika spodaj), rejenec malih ptic iz Nove Gorice je prejel na lanskem državnem prvenstvu pet zlatih in šest srebrnih medalj, pred dnevi pa se je udeležil svetovnega ornitološkega prvenstva za leto 1998. Za skupino štirih kanarčkov je prejel bronasto medaljo. Na svetovnem prvenstvu so sodelovali rejci iz 18 držav s kar 16 tisoč pticami in med njimi je bilo skoraj deset tisoč barvnih kanarčkov. Zdravko se ukvarja z rejo ptic že okoli dvajset let, doma ima okrog sto ptic, med njimi so tudi avstralske zebrice.
Ledena palača v Predanovcili, občina Puconci -morda v Guinnesovi knjigi rekordov
Predanovci, Prekmurje/Demokracija/- Zimska palača v Predanovcili je imela približno 50 cm debele stene, visoka je bila okrog dva metra in pol, imela je pet majhnih oken, vanjo.pa seje prišlo skozi posebno izdelana ovalna vrata. Palačo so zgradili Rogačevi, oče Darko in sinova Dušan in Darko. Na domačem dvorišču sojo polivali z vodo, daje tako sneg zmrznil. Gradili so največkrat ponoči, ko je temperatura padla pod ničlo. Porabili so pet tovornjakov snega.
Palača je imela v notranjosti dva prostora, v posebni sobi so se okoli kamnite mize zbirali gostje, sedeli so na ledenih, lepo oblikovanih klopeh. V predprostoru je bil kamin, s katerim je oče včasih ogreval prostor.
Najteže je bilo postaviti streho. Tovrstna palača Rogačevih bo morda le prišla v Guinnesovo knjigo rekordov, bomo videli.
Novice
Najnovejše v Sloveniji
Ljubljana /Delo/ - Z izvolitvijo Zdenke Cerar (glasovi 57:20) je bila prekinjena domobranska linija v generalnem državnem tožilstvu (op. u.: dosedanji generalni državni tožilec je bil Anton Drobnič). Torej je Cerarjeva nova generalna državna tožilka. Podobna večina se obeta kandidatu za novega notranjega ministra Borutu Sukljetu (41-letnemu diplomiranemu filozofu, nekdanji član CK ZKJ, eden od treh predlagateljev plebiscita leta 1990, kulturni minister med 1992-1994 in direktor urada za informiranje med 1994-1996). Državni zbor bo odločal o potrditvi Sukljeta 23. marca. In še to: dokončno je potrjeno, da bo junija Bili Clinton obiskal Slovenijo.
V Mariboru se pripravljajo na papežev obisk
Maribor /Delofak/ - Cerkveni odbor že razmišlja o darilih za papeža (Slomškov grb, cepiči 400 let stare trte na Lentu, dragocen kelih, Slomškova slika?) Prvi predlog za blaženstvo škofa Slomška je bil vložen leta 1924, obnovljen s 400.000 podpisi leta 1936 in v tretje poslan v Vatikan 24. septembra leta 1962.
Slovenski častniki v mirovnih enotah na Kosovu
Ljubljana /Deloi-ax/- Načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Iztok Podbregar je po zasedanju Evroatlantskega partnerskega sveta v Bruslju napovedal, da je Slovenija za sodelovanje v mirovnih enotah na Kosovu (Kfor) ponudila šest častnikov, od teh tri za zvezo, dva za delovanje v tiskovnem središču in enega za civilno-vojaška razmerja (stiki s prebivalci).
Ocene State Departmenta o položaju človekovih pravic v Sloveniji
Ljubljana /Demokracija/- RS je prejela-visoke ocene State Departmenta o položaju človekovih pravic. Poročilo navaja, da v RS ni političnih in zunajsodnih umorov, politično motiviranih izginotij, mučenja in drugih krutih nehumanih poniževalnih kaznovalnih dejanj. Omenjeno poročilo pa opozarja Slovenijo na problematiko dolgotrajnih sodnih postopkov, na težave ljudi, ki nimajo državljanstva, in na to, da so občila še vedno izpostavljena posrednim političnim pritiskom.
NATO - Slovenija ni brez možnosti
Washington /Primorske novice/ -Na aprilskem vrhunskem zasedanju NATO v Washingtonu pričakujejo sprejem novih članic. Ni izključeno, da bodo povabili v krog svojih članic tudi Slovenijo.
Javnost v Krškem nasprotuje graditvi objekta za dekontaminacijo v Jedrski elektrarni
Krško /Demokracija/ - Nameravana graditev objekta za dekontaminacijo (zgradbo za upar-jalnike) v Jedrski elektrarni Krško je razburila tamkajšnje prebivalstvo, ki nasprotuje kakršnim koli dodatnim posegom v prostor na območju JEK. S tem bi namreč podaljšali tudi obratovanje JEK za nadaljnjih 20 let, čeprav se ve, da jedrska elektrarna ogroža zdravje ljudi.
Srbski patriarh Pavle v Ljubljani
Ljubljana /Delofax/ - Patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle seje s spremstvom srečal s predsednikom Milanom Kučanom in premierom dr. Janezom Drnovškom ter z ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropo-litom dr. Francetom Rodetom. Pred Slovenijo je obiskal Italijo in se tam srečal z različnimi verskimi skupnostmi. Iz Ljubljane bo odpotoval v Zagreb, kjer se bo srečal s hrvaškim predsednikom dr. Franjom Tudžmanom in zagrebškim nadškofom Josipom Božaničem. Gre za ponovno zbliževanje in pomiritev odnosov, ki jih je pretrgala vojna na Balkanu.
Nova stavba Gospodarske zbornice Slovenije
Ljubljana /Dei.ofax/ - S 15. marcem je GZS tudi uradno začela delovati za Bežigradom na Dimičevi 13, v novi stavbi, ki so ji ljudje nadeli ime Esmeralda. Stavba zbuja veliko pozornost s svojo vpadljivo pol armiranobetonsko in pol jekleno konstrukcijo, stala paje 29,3 milijona nemških mark - pravijo, da ima kaj pokazati.
V bližini slovenskih salezijancev na Kosovu eksplodirala bomba
Priština /Nedelja/ - V bližini katoliške cerkve v Prištini, kjer delujejo slovenski salezijanci je pred kratkim odjeknila bomba in ranila več ljudi. Salezijanci kljub nevarnosti bodrijo ljudi» ki jih tajna policija ustrahuje. Župnija sv. Antona v Prištini ima Karitas, ki pomaga ljudem v stiski. Salezijanci so posredovali javnosti grozljive podatke o ugro-ženem albanskem prebivalstvu.
Zemljišča v Sloveniji se bodo podražila
Ljubljana /Novi glas/ - V Sloveniji so bila gradbena zemljišča že doslej draga; tako je bilo treba denimo za Bežigradom v Ljubljani za kvadratni meter zazidalnega zemljišča plačati tudi več kot 15 tisoč tolarjev. Cene pa se bodo še bolj povečale po mesecu juliju letos, ko bo v Sloveniji uveden davek na dodano vrednost. Najdražja zemljišča so v Ljubljani, sledijo pa Kranj, Nova Gorica, Koper in Postojna.
Slovenska diplomacija
Ljubljana /S. V. Delofax/ -Slovenski diplomatski aparat v tujini (podatki veljajo na dan 23. februarja letos) ima 199 ljudi, od tega 145 diplomatov in 53 teh-nično-administrativnih delavcev. Največ zaposlenih je na Dunaju, in sicer 11, najmanjše slovensko veleposlaništvo je v Lizboni, kjer deluje en diplomat (prav tako v Teheranu in v Bratislavi, kjer sta samo odpravnika poslov. Za zdaj je na diplomatskih položajih v tujini 17 gospodarskih predstavnikov, med veleposlaniki je približno tretjina kariernih diplomatov, vsi drugi so neprofesionalci. Ključne veleposlaniške položaje zasedajo politična imena.
Slovenija izdala svoje drugo letalsko pismo
Ljubljana /Primorske novice/ -Letalska pisma ali aerogrami so v državah z močnim letalskim prometom precej razširjena, natisnjena so na tankem papirju z znamko. Pošta Slovenije je izdala prvo letalsko pismo leta 1996. Pred kratkim paje izšlo drugo, ki je prav primorsko, v znamki je namreč portret Edvarda Rusjana in njegovo letalo Eda 1. V levem delu pisma je ptič čmoglavi strnad na veji.
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj (12. marca 1999)
Država (enota)
EMU (1 EUR) Avstrija (100 ATS) Francija (100 FRF) Italija (100ITL) Nemčija (100 DEM)' Avstralija (1 AUD) Hrvaška (100 HRK) Japonska (100 JPY) Kanada (1 CAD) Švica (100 CHF) V. Britanija (1 GBP) ZDA (1 USD)
Koliko je Slovencem dolžna druga svetovna vojna? .
Ljubljana /Delofax/ - Ivica Žnidaršičje napisala knjigo, prvo takšne vrste v Sloveniji, ki popisuje vojno škodo, nastalo med drugo svetovno vojno. Gre za materialno premično in nepremično premoženje, ki so ga okupatorji odvzeli ali uničili Slovencem, za osebno škodo, pa tudi za oškodovanje nacionalnega bogastva. Zvezna republika Nemčija je od vseh nekdanjih okupatorjev dolžna največ, številke gredo v milijarde dolarjev, saj znaša sto dolarjev iz leta 1946 po izračunu danes 2000 dolarjev. Slovenija kljub temu še ni niti začela s pogajanji, medtem ko so nekatere države Vzhodne Evrope od Nemčije že izterjale milijonske zneske.
Nekateri pravijo, daje Jugoslavija dobila vojno odškodnino, pa jo je porabila, drugi pravijo, da Nemčija ni dala nič. Rdeči križ Jugoslavije je leta 1989, takrat so ga vodili Slovenci, terjal od zveznih organov v Beogradu, da povedo kaj so zahtevali in kaj so dobili od ZRN. Zvezni izvršni svet je tako konec 1989 pripravil informacijo, v kateri je zapisal, da je Jugoslavija skladno s pariškim sporazumom iz leta 1946 dobila samo 36,786.418 ameriških dolarjev od skupno terjanih 36 milijard vojne škode, pa še to je bilo dano v obliki strojev in prevoznih sredstev. Leta 1951 je Jugoslavija dobila še 8 milijonov nemških mark odškodnine za medicinske eksperimente na preživelih osebah. Iz Slovenije je to odškodnino prejelo 53 oseb. Po sporazumu iz leta 1956 je Jugoslavija dobila še 26 milijonov mark odškodnine za zahtevke za socialno zavarovanje delavcev, ki so bili med drugo svetovno vojno v Nemčiji na prisilnem delu. Na podlagi gospodarskega sodelovanja je Jugoslavija dobila 300 tisoč mark avansa, leta 1974 pa še 700.000.000 DEM ugodnih kreditov z odplačilnim rokom 30 let in 2-odstotno obrestno mero. Del te gospodarske pomoči je prišel tudi v Slovenijo. To je bil razlog, daje Slovenija terjala, da se ob lastninjenju del družbenega premoženja, del kupnine nameni v sklad za poplačilo vojne odškodnine. Žrtve vojnega nasilja živijo še danes v zelo slabih razmerah in se sprašujejo, ali misli država vprašanja njihovih odškodnin kdaj rešiti ali bodo prej umrli.
MISEL
Nacionalizem je ljubezen, ki me
povezuje s lepci moje dežele, z
žaljivci mojih nravi in oskru-
nitelji mojega jezika.
Kari Kraus avstrijski pisatelj
tolarjev
189,6537 13,7827 28,9125 9,7948 96,9684 108,4169 25,1854 1,4465 114,1255 119,1367 280,7189 174,4423
Novice
Predstavljeni knjiga o taborišču na Rabu in knjiga o streljanju civilistov
Koper /Novi gias/- Pred kratkim so v dvorani koprskega gledališča Verdi Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, Kulturni klub Istra in Občinski odbor Zveze borcev NOB Koper pripravili svojevrsten spominski večer, na katerem so predstavili zadnjo knjigo prof. Antona Vratuše o taborišču na Rabu iz verig v svobodo in dnevniške zapise Pietra Brignolija, vojaškega kurata italijanske zasedbene vojske v Sloveniji, z naslovom Maša za moje ustreljene, ki je prvič izšla leta 1996 pri Goriški Mohorjevi družbi. Delo govori o streljanju civilnih prebivalcev med veliko protipartizansko ofenzivo na Dolenjskem leta 1942. Vratuševo delo pa opisuje nečloveške razmere v italijanskem taborišču na Rabu.
Ljubljana /Primorske novice/ -Darja Svajger bo predstavljala Slovenijo na letošnjem izboru Evrovizije, ki bo 29. maja v Jeruzalemu s pesmijo Še tisoč let. Darja je barve Slovenije na Evrosongu zastopala že leta 1995 s pesmijo Prisluhni mi in se uvrstila na sedmo mesto.
Teden Evropa proti raku
Ljubljana /Delo/ - Prvi teden v marcu so tudi v Sloveniji posvetili globljemu seznanjanju prebivalcev z rakom, saj je v Sloveniji devet od desetih primerov pljučnega raka posledica kajenja. Leta 1996 je v Sloveniji zbolelo za rakom 7412 ljudi, in sicer 3676 moških in 3736 žensk. Upoštevajoč te številke sodi Slovenija med območja s "srednje visoko obolelostjo" za rakom. Pljučni rak je z 790 novimi primeri na prvem mestu. Rak na prostati z več kot 600 novimi primeri je na tretjem mestu. Po zbolevanju za rakom v ustih in žrelu (vzrok kajenje, prekomerno pitje alkohola, slaba ustna higiena) je Slovenija prva v Evropi, pri preživetju zaradi poznega odkrivanja pa med zadnjimi.
Restavrirane umetnine v Narodni galeriji
Ljubljana /Delo/- V novem krilu Narodne galerije so odprli razstavo Križanega iz Pirana in Ptujskega oltarja Konrada Laiba, kiju bodo po razstavi vrnili cerkvi.
(GfeflS 5
V^SI.OVKMJE -
_JÎ J /999_
Leto slovenske kulinarike in vin
Ljubljana /Jana/ - V Slovenijo prodira vse več tujin kuhinj in žalostno bi bilo, če bi pozabili na slovensko. Zato je Turistična zveza Slovenije pritegnila k sodelovanju strokovnjake za slovenska vina in kulinariko in skupaj so naredili projekt. Letošnje leto so posvetili slovenskim narodnim jedem in vinom. Opozorili naj bi Evropo, da Slovenci imamo kaj pokazati.
Zmagovalec portoroškega filmskega festivala
Portorož /Delo/ - Končan je tridnevni filmski festival slovenskega filma. Za najboljši celovečerni film so razglasili režijski prvenec Janeza Burgerja V leni. Po mnenju žirije ima to delo tudi najboljši scenarij.
Sanjski uspeh Ptuja
Ptuj /Večer/ - Pod pokroviteljstvom Združenih narodov je potekalo mednarodno tekmovanje z naslovom Narodi v razcvetu v Združenih arabskih emiratih, s poudarkom na varovanju in ohranjanju narave in kulturne dediščine. V tekmovalni konkurenci mest, ki imajo od 10 tisoč do 50 tisoč prebivalcev je Ptuj osvojil prvo mesto in povrh še zmagal v posebni kategoriji za najboljšo predstavitev varovanja narave in kulturne dediščine. Ptujski župan dr. Miroslav Lucije dejal, da takšnega uspeha niso pričakovali. Za tekmovanje seje prijavilo blizu 40 tisoč mest z vseh koncev in kontinentov sveta, v finale pa se jih je uvrstilo 18.
Na reviji Koroška poje v Celovcu krstna izvedba nove kaniate;pela je tudi Bernarda Fink
Celovec /Novi glas/ - Na reviji Koroška poje je bila krstna izvedba nove kantate koroškega duhovnika in skladatelja ter zborovodje mešanega zbora Jacobus Gallus iz Celovca Jožeta Ropitza. Uglasbil je besedilo Alojza Rebule, ki je ubesedil razmišljanja o nekaterih simboličnih ženskah, in sicer o Evi, Materi Božji, sv. Moniki, sv. Hemi in Slomškovi materi Mariji, kakor tudi bolj splošno o slovenski materi in ženi na pragu novega tisočletja. Vmesne psalme so spesnili Kuntner, Kašelj, Hri-bovšek in Opeka. Šlo je za psalmsko kantato za dva solista in dva recitatorja, kvartet trobil in raznolik sestav tolkal ter mešani pevski zbor; pela sta Bernarda Fink in Bruno Petrišek.
Zgodovina Slovencev v Italiji
Rim /Delo/ - V hiši rimskega parlamenta so predstavili knjigo Zgodovina Slovencev v Italiji, ki sta jo v italijanščini napisala profesorica Milica Kacin Wohinc in Jože Pirjevec.
Deset let Slovenskih krščanskih demokratov
Ljubljana /STA/ - SKD so v desetletnem delu nedvomno dosegli pozitivne rezultate, je poudaril na tiskovni konferenci Lojze Peterle.
Na morebitno združevanje SKD s Slovensko ljudsko stranko Peterle gleda pozitivno. Na novinarski konferenci so predstavili tudi knjižno novost avtorja Leona Marca "Kristjani za demokracijo -10 let SKD".
Nevarnost za Novogoričane
Nova Gorica /Primorske novice/ Novogoričani morajo odslej dvakrat premisliti, preden pri Rdeči hiši ali na drugih mejnih prehodih stopajo na italijanska goriška tla. Izlet čez mejo bi jih lahko drago stal: morda se bo kak zlonamernež znesel nad njimi; morda bodo žrtve posilstva; v najhujšem primeru pa se celo lahko zgodi, da jih ne bo več živih - nazaj v domači kraj. Gorica je vse prej kot miroljubno obmejno mestece, kot je veljalo doslej, Goricaje prostitucije, obmejnega kriminala, posilstev in umorov kraljica.
Idrijski rudarji umirajo, rente pa ni
Idrija /Primorske novice/ -Mednarodna študija je potrdila nadpoprečno obolevanje za rakom idrijskih rudarjev (iz rudnika živega srebra), ki umirajo pogosteje kot poprečno slovensko prebivalstvo. Rak je posledica ionizirajočega sevanja pred katerim rudarji niso bili zaščiteni, pa tudi idrijsko prebivalstvo žal ne.Rudarji že desetletja državo prosijo za zdravstveno rento, s pomočjo katere bi se lahko rešili radioaktivne nadloge.
Nogomet spremlja odkar pomni
Ljubuana /Delo/- Temu pritrjuje tudi fotografija. Slovenski premier dr. Janez Drnovšek pravi, da spremlja vsako nogometno tekmo slovenske reprezentance, tako bo tudi 31. marca, ko si bo v živo ogledal tekmo med Slovenijo in Albanijo.
V Chiracovem slogu -Janez Drnovšek s sedmico slovenske nogometne reprezentance
Pevka Darja Svajger gre v Izrael na Evrosong
*C^SLOVl.MJE
""/Tli999 *
News
Voduseks a model to
other meat industries in
Australia
Con ram /Yarrawonga Chronicle/ Vodusek Meats Cobram is a mode! to other meat industries in Australia.
This comment was made by Federal Member for Murray Sharman Stone in the Vodusek Meat Training Centre on Friday 5 February 1999.
The occasion was a presentation to Vodusek Meats ISO 9002 Accreditation Certificate by SGS International Certification Services, an independent auditing service.
SGS Business Manager Brian Arthur praised the whole workforce of Vodusek Meat then specifically mentioned the big contributions of Human Resources and Training Manager Col Brennan, Quality Assurance Manager Russell
STA NEWS
J3xacken and Rodney, Damian and Frank Vodusek-
Company Secretary Rodney Vodusek said that Vodusek Meats are proud of their quality record and have succesfully adopted a system to make it a workable Quality Management system that not only ensures current requirements but also identifies areas for continuos improvement.
The Federal member said: "Our region depends on companies like Voduseks. looking to the next generation with absolute commitment and investment... We need industry leadership like Voduseks are"Moira Shire Mayor Cr John Lawless: "In all the 38 years I've known Maria and Frank Vodusek around this community they've developed exelence and just got bigger and bigger. Their generosity and input into the community at Cobram and Yarrawonga - they've employed many, many people over the years -has just been great.
Telethon on TV Chanel 31
Melbourne /Gi.as Slovenije/ -Community Television, Chanel 3 1 in Melbourne, held on the 14 March 99 a telethon. Slovenian Program, presented between 6.30 and 7 pm, showed their talents and raise some money for the station. The Slovenian Dance Group Iskra performed, and so did some young people from Slovenian Youth Group in Victoria. There were songs and dances to. The host for that part of the program was Christine Cestnik Slovenian National Council of Victoria is presenting 30 minutes of Slovenian Program every two weeks in Tv 31.
Christina Cestnik on radio 3SER
Melbourne /Glas Slovenije/ -Christina Cestnik has been asked to do a breakfast lime show on community radio 3 SER, 97.7 FM every Saturday morning, 6-9 from the 20th of March. She has been doing Slovenian Youth Program on the station for two weeks, but the cricket and football season now have stopped that. She will start another program soon for Slovenians, but this is a big start. She was told that she can tell the community what was going on in the Slovenian Community during her show. It would be grate to get some sponsors, like the clubs, so that people could listen in in the morning and find out which band is playing at which club on the Saturday night.
Slovenia's dark secret by Brad Collis
Melbourne / Internet/-Brad Collis is Melbourne-based writer and journalist. Snowy - The Making of Modern Australia was his first book, commissioned in 1988. He was born in Perth in 1955. Brad has worked and lived in several countries, including The Netherlands, Slovenia and the former USSR. Aside from 25 years as a professional journalist, he is also an experienced potter, and a keen bushman and photographer. In December 1993. Hodder&Stoughton published his first novel The Soul Stone.
He is now finishing the final draft of his second novel; its titled yet to be finalised. The story oscillates between Slovenia during the 1941-45 communist revolution in Yugoslavia, and a present-day western 'democracy'. Through the lives of two brothers the book parallels the 50-year communist experience in Eastern Europe, against the cultural and social struggle by those who fled to exil in countries like Australia, the US and Canada. The novel is an exploration of the meaning of freedom and, again, the measure of historical fact against official history.
Happy Vodusek's - in the middle Marija and Frank
CANBERRA	COBRAM
Phone: 02- 6 295 1222	Phone: 03-58722115
Kranjska Gora's Livada Best Hotel in Thomson ''s Programme
Kranjska G oka (STA) - One of Britain's leading tour operators, Thomson presented the gold medal for the best hotel in Thomson's entire lakes and mountains programme to the private hotel Livada in the Kranjska Gora winter resort. The family-run hotel was ranged top in Thomson's poll of hotel guests for its high quality services and warm and friendly attitude to its guests. Selected from among over 899 hotels in Austria, France, Switzerland and Slovenia (mostly in Bled, Bohinj, Bovec and Kranjska Gora)), Livada is the general winner. This is not the first award to be won by a Slovene hotel. A few years ago, Golf and Toplice hotels - Bled, won awards in their respective four and five-star categories.
A New Guinness Record:
322 Skiers Lined Up
Maribor, 14 March (STA) - A new world record for the Guinness Book of Records was set in Maribor as 322 skiers of all ages went downhill holding to each other in a long ski-train. Ultra-marathon swimmer Martin Strel and handicapped athlete Mirko Lebar signed the minutes of the attempt to make the record official. This is the fourth Slovene attempt this month to enter the Guinness Book of Record. Earlier, 22 people squeezed in a Fiat Punto, a record sausage was made in Kranjska gora, and a motorist made 37 kilometres balancing on only two wheels. The attempts are part of the Year of Records projects designed to stimulate as many Slovenes to seek entry in the Gunness book of Records.
Slovenski doprinos svetu
Še iz tiska
DELO-SOBOTNA PRILOGA
Boris Jež razmišlja o ceni človeškega življenja ob različnih denarnih odškodninah, ki naj bi jih izplačevala nemška podjetja in banke medvojnim (prisilnim) delavcem v nacistični Nemčiji. Ironijaje v tem, da na vsaj kolikor toliko realno odškodnino lahko računajo le ameriški Židi. Ti so ta hip najvišja kategorija ljudi, ker niso le bogati in vplivni, ampak lahko računajo tudi s podporo najmočnejše države na svetu. Biti ameriški Zid je vsekakor višj i status kot biti izraelski Žid, daleč, zelo daleč za obema pa so njuni sonarodnjaki iz niže kategoriziranih držav. Poljaki, denimo, se že vnaprej čutijo zapostavljene, ker je na dlani, da bodo za prisilno delo pod nacisti dobili manj denarja - da niti ne govorimo o 650 tisoč ukrajinskih žrtvah. In tu smo kajpak še Slovenci, ki bomo verjetno čisto na repu tega seznama, seveda če se nas bodo sploh utegnili spomniti. Mimogrede: akcijo za izplačilo odškodnin usmerja svetovni židovski kongres. In kaj medtem počne slavni Svetovni slovenski kongres? Nič, nekaj malega onegavi tu, nekaj malega tam, še na pamet pa mu ne pade, da bi se zavzel za žrtve nacizma in fašizma. Slovenci, ki niso trpeli na pravi strani, očitno za SSK ne obstajajo, pri čemer bi se šikalo, da ta famozna organizacija naposled vsaj obelodani, kje in kaj je zanjo prava stran. So za te "obešenjake" desettisoči še živečih žrtvev nemškega in italijanskega divjanja na Slovenskem samo "nusprodukt" vojne ali bi se vendarle spodobilo, zastaviti kako besedo tudi zanje? Je SSK čisto vseeno, če bo ura prisilnega dela kakega Zida, živečega v ZDA, naposled več obveljala kot tlaka cele brigade slovenceljnov? (povzetek iz članka).
Družina ŽOHAR iz Sydneya je ostala 28. februarja 1999 brez ljubljenega sina, še ne 24-letnega
MIHAELA DAVIDA
Dolgoletnemu kulturnemu delavcu in priznanemu pesniku Jožetu Žoharju, njegovi soprogi, sinu in ostalim sorodnikom ter prijateljem izrekamo naše globoko sožalje.
Glas Slovenije uredništvo
Janez Per ko
V sredo, 17. marca ¡999je umrl v 76. letu starosti naš sydneyski rojak Janez Perko Naše sožalje njegovi dolgoletni življenski družici Heleni Vutrobec, sinu dr. Marku Perku z družino, hčerki Silvi z družino, bivši soprogi
Danici Perko, roj. Plesničar, sorodstvu v Sloveniji in številnim prijateljem v Avstraliji Glas Slovenije
Fotografija: F.A. - zadnji posnetek bolnega Janeza Perka
Nekaj odlomkov s predavanj dr. Edija Gobca na slavjih petletnice Glasa Slovenije na Macquarie univerzi v Sydneyu in v slovenskih verskih in kulturnih središčih v Sydneyu, Canberri in Melbourneu, maja 1998. Ponatis ali kakršna koli druga uporaba dovoljena le z navedbo avtorja in lista.
/nadaljevanje/
Znanje izrek, da ni lepšega dekleta kot je Slovenka v narodni noši in zelo sem vesel, dajo tako rada nosi naša mladina, med drugim tudi naše tri hčerke. Vsekakor pa so se Slovenke tudi sicer uveljavile kot nadarjene, podjetne in pridne mladenke in tudi kot lepotice. Naj naveden le nekaj prmeiov: Slovenke sd postale Miss Ohio, Miss Illinois, Miss Vermont, Miss San Francisco in Miss International Surf Queen Hawaii. Saša Zaje pa je bila leta 1969 Miss Europa in Gloria Krope leta 1977 Miss Australia.
Ko govorimo o ženskah, naj omenim domala neznano ali pozabljeno dejstvo, daje bila že sredi 1920ih na študijskem potovanju v Avstraliji Celjanka Alma Maksimilijana Karlin, slovita pisateljica, novinarka (kije samo med potovanjem pisala za več kot 30 predvsem evropskih listov, a tudi za Adelaide Register)] lingvistka, ki je znala nad ducat jezikov, etnologinja, slikarka, skladateljica, pianistka in organistka. Skratka, neverjetno nadarjena, pogumna in ustvarjalna žena! Med prevodi v številne jezike je že leta 1929 izšla v angleščini tudi njena obsežna knjiga The Odyssey of a Lonely Woman, kjer med drugim opisuje svoje ugodne vtise o Avstraliji. Alma, ki sojo slovenski novinarji dolgo skušali proglasiti za Nemko, pozneje pa celo za Francozinjo, je bila sestrična mojega očeta in sem jo prvič spoznal kot majhen deček.
JOŽEFOVANJE
Sobota, 20. marca, ob 19.30
Telefon
¿^cLd Coast
AUSTRALIA
ADMIRAL MOTOR INN
2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217
Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc.
AFFORDABLE WITH COMFORT Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Fascimile:
(07) 553 98759 (I.S.D. + 61-7-553 98759
•W»*'
Koncert in glasba za ples
HRUŠIŠKI FANTJE Petek, 26. marca, ob 19.30
Koncert ELIO PISAK
Nedelja, 9. maja, ob 14.00
2-10 Elizabeth Street	Elio Pisak
Wetherill Park NSW 2164 (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 E-mail: slodsyd@zeta.org.au
John Cvetkovich, neizpisana knjiga
Pripravila Stanka Gregorič in Florjan Auser
Izvleček iz stoterih zanimivih medvojnih zgodb
J.C.: Med vojno Nemčiji delal pri nekem zdravniku, ki je imel svoj laboratorij - raziskovali smo revmatična obolenja.
G.S.: Kako in zakaj pa ste prišli v Nemčijo?
J.C.: Moji starši so bili izseljeni v Nemčijo. Jaz pa sem delal začasno v Brežicah v frančiškanskem samostanu. S prijatelji smo pričeli organizirati partizan-stvo... toda ko sta bila ubita moja dva prijatelja, sem pobegnil za starši v Nemčijo. Takrat sem bil star 23 let. Delal sem v Nemčiji in na Poljskem.
G.S.: S čim ste se ukvarjali v Nemčiji?
J.C.: V Nemčiji sem sprva delal v tovarni ob reki Odri, kije bila podružnica Telefunkena; tu so delali sami inženirji in znanstveniki na proizvodnji fau I in fau 11, izdelovali pa so tudi druge aparate za podmornice in za letala. Sprva sem delal težaška dela, kasneje pa sem po šestih mesecih vozniške šole postal voznik avtomobila v Leibusu.
John Cvetkovich kaže urednici Glasa Slovenije, Stanki Gregorič zanimive dokumente Foto: Florjan Auser
Tu so bili tudi moji starši in dobili smo lepo stanovanje. Zaslugo za vse to je imel glavni šef v tovarni, ki nam je bil naklonjen in nam nudil vse ugodnosti, bil nam je kot oče.
G. S.: Kako pa ste prišli med partizane? J.C.: Leta 1944 sem prišel domov na dopust. Domača obveščevalka je obvestila partizane, daje v vasi "mlad poba" - čez tri dni so me že pobrali. Poslali so me v Mokronog. Nemci so se pripravljali napasti kraj, pripravljenih so imeli že okoli trideset takov, mi pa razen granat ničesar. Kljub vsemu smo imeli vsako jutro ob petih teorijo komunizma. Šel sem k polkovniku Tonetu Zokalu, kije imel na kapi že petokrako zvezdo in srp in kladivo, vprašal sem ga: Zakaj posvečate toliko pozornosti leninizmu in komunizmu? Nemci se spodaj pripravljajo da nas bodo napadli, zakaj nas ne učite kako se bomo branili? Odgovoril mi je, da se bomo o tem pogovarjali kasneje. Čemu zvezda, sem ga še povprašal. Dejal je, da zato, ker krvavimo za našo bodočnost. Dejal sem mu: Spoštovani gospod, prišel sem iz Nemčije, bil sem v Rusiji in na Poljskem, ne govorite mi o vaši krvaveči zvezdi, vi prodajate komunizem. Po štirinajstih dneh partizanstva sem
pobegnil v Nemčijo.	John Cvetkovich med vojno,
G.S.: Ob koncu vojne ste r { oraft-a / "iaoeria" delali v ameriškem taborišču, J00Sr"JlJ"1- 'acrJ" kajne?
I.C.: V Rudolfstatu je bilo ob koncu vojne ameriško taborišče sedemstotih Slovencev, sem se je preselilo še tristo Slovencev iz drugega taborišča, tako da nas je bilo okoli tisoč. Po sporazumu Sta-lin-Churchill-Rooswealth naj bi se torej Rusi pomikali južno in mi smo imeli sedem dni za umik v prehodno taborišče Bamberg. Tu sem postal "cainp leader", bil sem zveza med jugoslovanskimi in ameriškimi oblastmi. Preko mene je šlo dva milijona ljudi različnih narodnosti.
G.S.: Zakaj so po vojni Slovenci ostali v tem taborišču?
J.C.: Nekateri niso hoteli domov v komunistično Jugoslavijo, drugi so se bali, nekateri pa so sčasoma le odšli. Vsem sem svetoval: vsi, ki ste starejši od petdeset let in imate v Sloveniji domove in posestva, pojdite nazaj k Titu... mladi avanturisti pa pojdite po svetu... Takrat mi je veliko ljudi zamerilo, češ da sem bil za komuniste, toda ko sem prišel domov v Kapel pri Brežicah leta 1982, so me dočakali s "pleh muziko" in mi čestitali da sem jim tako svetoval in končno pomagal velikemu številu slovenskih rojakov. Tito pa me je, nasprotno temu, obtožil, da sem bil kriv za smrt nekaj jugoslovanskih oficirjev, čeprav se je dogodek zgodil 300 km daleč od tam kjer sem bil jaz.	Leta 1948 z ladjo Gibraltar v Avstralijo
J.C.: Priimek Cvetkovich so dali izpisati na zid moji otroci. Namreč v to pristanišče - Pyrmont Bay - sem prispel oktobra leta 1948.
G.S.: S čim ste se ukvarjati po priselitvi v Avstralijo?
J.C.: Najprej sem delal v Water Boardu z lopato in krampom, tako kot vsi drugi priseljenci. No, kmalu nisem več kopal, v podjetju sem postal "first aid man".vZa nekaj časa sem se zaposlil pri nekemu zdravniku tudi kot tolmač. Že kot mlad sem si želel postati medicinski delavec, patologijo sem študiral pred Vojno na Dunaju, med vojno pa v Nemčiji. Toda usoda je hotela, da sem se v Avstraliji posvetil tiskarskemu poklicu.
Zid dobrodošlice novim priseljencem
Ob obisku Darling Harbourja,za National Maritime muzejem se ti oko ustavi na dolgem temno sivem zidu, na katerem med drugim piše "WELCOME WALL - Več kot šest milijonov emigrantov je prispelo v Avstralijo po morju. Prišli so z vseh koncev sveta... zid dobrodošlice ob National Maritime muzeju je simbol naših različnosti in naše enotnosti." V kamniti zid je že vklesano veliko imen prišlekov, ogromna nepopisana površina pa še čaka na druga imena. Svoje ime lahko da izpisati na ta zid vsakdor, le v muzeju mora izpolniti obrazec in plačati S 100.00. In ne John Cvetkovich	samo ime na zidu, za to vsoto bodo dali
na internet 40 besed o vas, te podatke pa je mogoče dobiti tudi pri vhodu v muzej ob pritisku na gumb. Med že izpisanimi imeni smo naleteli na znan priimek našega rojaka: Cvetkovich John Hubert. Vemo, da je gospod Cvetkovich izredno zanimiva osebnost, saj so njegove zgodbe o medvojnem (II. sv. vojna) in povojnem času izredno zanimive. Prav zaradi tega smo ga obiskali in mu prisluhnili.
G.S.: Kam ste se odpravili po Bambergu? J.C.: V "logor"v Kassel, kjer sem postal učitelj in direktor šole.Učil sem slovenščino in srbščino. Od tam sem se po treh letih, leta 1948 podal v Avstralijo
Avstralski tiskarski začetki
G.S.: Vaše medvojne zgodbe so izjemno zanimive, toda za podrobno zapisovanje zahtevajo več časa in prostora, zato se vrnimo ponovno v Avstralijo. Potem, ko ste opravljali razna dela, ste ustanovili svoje tiskarsko podjetje.
J.C.: Delal sem tudi kot medicinski tehnik v patologiji v Crows Nestu, dokler se nisem spoznal z nekim človekom, kije imel reklamni in litografski biznis. Seveda sem se moral tudi tega dela znova učiti in hoditi v šolo litografije; v tem podjetju sem kmalu postal manager. Svojo tiskarsko firmo sem ustanovil leta 1963, jo vodil vse do pred dvema letoma, ko sem se upokojil.
G. S.: Ime vašega podjetja?
J.C.: Imel sem tri podjetja, Busines Ofset Service, Neo-Graphic Printing in Fotomet Pty Ltd
Avstralski Slovenec in Avstralec
G.S.: Vaš odnos do slovenske skupnosti v Avstraliji. Ste bili tudi vi kje aktivni?
J.C.: Ja, predvsem skozi moje tiskarsko podjetje. Najprej smo delali s pok. p. Bernardom Ambrožičem na projektu prevoda biografije Baraga, knjigo smo tu natisnili. Potem so bile na vrsti prve Misli...z Jožetom Cuješem smo pričel i s Slovensko kroniko, pomagali smo Urbančiču pri izdaji časopisa Žar - zanj smo izdelovali fotografije in drugo. Tiskal sem tudi Mojo Slovenijo, glasilo Zveze slovenske akcije, (leta 1989 sta izšli dve številki) katere urednik je bil Ivan Kobal.
G. S.: Imate kakšne zasluge pri ustanovitvi slovenskega lektorata na Macquarie univerzi?
J.C.: Nekaj ja, na sestanku na katerem smo kovali načrte za lektorat, sem bil prvi, kije denarno prispeval. Spominjam se, daje vse začel Leon Krek, prišel je k meni in
prosil, če bi natisnili članske	^.^BMBB , --/.4 / \
izkaznice. Napisali smo tudi pro- , ,	------/
šnjo na univerzo, Ivan Kobal je J**	J
skrbel za vsevkot tajnik, zraven so ,<~ .
bili še Jože Čuješ, gospa Lajovic, „,„._,
pater Valerijan, Alfred Brežnik,	r ,
Cvetko Falež in drugi.	Jolm s ™progoKatty
G.S.: Veliko ste delali tudi	Foto: Florjan Auser
za slovensko cerkev.
J.C.: Točno. Tudi za šolski odbor pa za maturantski ples... vedno sem jim vse delal ceneje.
G.S.: Kaj pa tam v devetdesetih letih, ko se je Slovenija osamosvajala?
J.C.: Enkrat sem natisnil 30.000 pamfletov, ki smo jih poslali avstralskemu premieru in zunanjemu ministru s prošnjo, da bi priznali Slovenijo.
G.S.: Ste to delali za Avstralsko slovensko konferenco oziroma Slovenske narodne svete?
J.C.: Ne, za to meje zaprosil Avstralec lan Johnson, ki seje zelo zanimal za Slovence. Bilje moj in Urbančičev prijatelj paje to naredil iz simpatij do našega naroda. Vse pamfleteje razdelil predvsem drugim narodnostim, recimo Litvancem in Hrvatom ter drugim.
G.S.: Ste bili član kakšne slovenske organizacije?
J.C.: Sem član slovenskega društva. Nekoč sem bil vključen v skupino Slovencev, ki so si prizadevali uničiti komunizem v Sloveniji. Takšne organizacije Slovencev so bile povsod po svetu, v Kanadi, Argentini in drugod. Delali smo antikomunistično propagando.
G.S.: Gospod Cvetkovič, še kakšne zasluge za Slovence?
J.C.: Veliko več sem jih imel v Nemčiji med vojno in po vojni kot v Avstraliji. Najmanj 50 slovenskih vojakov v nemških uniformah sem preoblekel v civil in jih poslal v Belgijo, kjer smo imeli zvezo z duhovniki. V "lagerjih" pa sem pomagal še velikemu številu Slovencev, in tudi rešil sem jih še veliko.
G. S.: Iz vaših prejšnjih pripovedovanj vem, da ste pozabili povedati kolikim Slovencem ste še pomagali v Avstraliji.
J.C.: No, veliko sem hodil s Slovenci na sodišče in tam za njih tolmačil. Mnogim sem tudi pomagal, da so prišli v Avstralijo. Pomagal sem p. Bernardu Ambrožiču, večkrat sem ga vozil naokoli, tudi v umobolnico, kjer so se nahajali Slovenci in nasploh sem bil vedno v stiku z verskimi središči.
G. S.: S frančiškani ste radi sodelovali že v Evropi.
J.C.: Ja, s slovenskimi in holandskimi.
G.S.: Na zidu, tukaj v vaši dnevni sobi, vidiva veliko priznanj in odlikovanj.
J.C.: Podpiral sem tudi različne neslovenske organizacije in dobrodelne ustanove. Na primer Life Saving Ocean Beach, Salvation Army, Disabled Children of NSW in mnoge druge.
Skupina, ki se je zbirala okoli Zveze slovenske akcije predstavlja natisnjeno revijo Moja Slovenija; med njimi Lojze Kmetic, g. Šernek, Ivan Kobal (urednik), John Cvetkovič in pater Valerijan Jenko
John Cvetkovič in njegova družina
J.C.: V Avstraliji imam tri sinove in dve hčerki. Vsi so dobro študirani. Vnukinji pa imam dve.
Zdaj živim že trideset let z drugo ženo Katty, kije Avstralka. G.S.: AH govorijo vaši otroci slovensko? J.C.: Moji otroci ne govorijo slovensko, ker je bila moja prva žena Litvanka. Ona ni znala slovensko, jaz pa ne litvansko, tako sva doma govorila nemško. Danes nasploh malo mladih govori slovensko. Veliko so krivi starši pa tudi slovenske organizacije. Najbolj negativno paje delovalo med nami strankarstvo oziroma politika in delitve. Meni je Slovenec vsak, ki govori slovensko. Nikoli mi ni bilo važno kdo je kdo, od kod je prišel, kakšna je njegova ideologija; je bil partizan ali domobranec, zame to ni pomembno.
Tiskarski uspehi
G.S.: Naštejte nama, posebne uspehe vaše tiskarne.
J.C.: Naše podjetje je prejelo tri nagrade - 3 M AWARD. Leta 1963 dve avstralski in mednarodno letal 966. Mednarodno smo dobili za produkcijo nekega kataloga v zelo močni konkurenci Nove Zelandije, ZDA in South Pacific.
G.S.: Prej ste nam v pogovoru dejali, da ste imeli v Avstraliji prva dva elektronska stroja za izdelavo tiskarskih Mednarodna tiskarska nagrada je plošč.	odprla veliko novih možnosti za
J.C.: Drži. Obiskoval	dobro poslovanje
sem razne seminarje, kjer sem dopolnjeval svoje tiskarsko znanje. Prav zato, ker sem sledil sodobni tehnologiji, je bilo moje podjetje zelo spoštovano, saj smo delali za velika podjetja kot n.pr David Jones, National Cash Register, Farmers Store's, Mark Toys, Wrigley Chuwing Gum ter za veliko glavni privatnih šol v Sydneyu.
John Cvetkovič je pri svojih 79 letih še vedno mladostno vitalen; z izrednim spominom preseneča vsakega sogovornika, saj je neizčrpna zakladnica podatkov - neizpisana knjiga.
i h» i oh i:m mj»»m-i
15.3.1999
Prejeli smo za objavo...
Obisk parlamentarne komisije za Slovence po svetu v Avstraliji
Dragi rojaki! Vsi ste že informirani, da Slovenci v Avstraliji pričakujemo v mesecu maju uradni obisk Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu pod vodstvom Marijana Schiffrerja. Avstralska slovenska konferenca (ASK) se trudi, da bi sklicali v tem času sejo, pa žal opažamo, da mnogim ni ravno do srečanja in nekateri še vedno kažejo nezaupanje do slovenske politike. Zavedati se moramo, da Komisija ne prihaja v Avstralijo le zato, da bi se pogovarjali o lepem vremenu ali prebili čas na družabnih večerih, temveč imamo priliko, da jih povprašamo o zadevah, ki nas motijo, skrbijo ali prizadevajo osebno in tudi kot celotno slovensko skupnost v Avstraliji. Za ta obisk se moramo vsi pripraviti in pokazati dinamičnost in našo potrebo po stikih s Slovenijo na ravneh civilne družbe, države in kulture. Rojaki iz domovine naj spoznajo, da smo izseljenci ponosni na slovensko državo in na slovenski narod, da Slovenijo promoviramo po svetu in nam ni vseeno, daje pravna država še vedno hudo pomanjkljiva tako v sodnem sistemu, gospodarstvu in drugod.
Predlagamo nekaj tem in področij, o katerih lahko tudi vi povprašate
Komisijo za SPS, ki je sestavljena iz predstavnikov vseh stank v Državnem zboru RS:
-	Predlagamo sprejem celotnega Predloga Zakona za SPS brez slovenskega državljanstva, ki sta ga pripravili Svetovni slovenski kongres (SSK) in Slovenska konferenca
-	Meddržavni sporazum za zdravstveno in socialno zavarovanje AU-SLO
-	Predlagamo, da RS uvede redno finančno podporo slovenskim časopisom v tujini, da pomaga slovenskim radijskim oddajam, slovenskim ustanovam in organizacijam, ki delujejo nanedobičkonosni osnovi
-	RS naj bi nudila praktično/ podporo rojakom in njihovim potomcem, ki še želijo vrniti za stalno v Slovenijo: da bi imeli prednost pred tujci za primerno zaposlitev, izdelati nekakšen koncept podpore našim otrokom, ki se vračajo v domovino, intenzivni tečaj slovenskega jezika in nastanitev v študentskih domovih po bolj prijaznih cenah, izmenjava študentov v obe smeri preko privatnih civilnih društev ali preko pluralistično sestavljene, nestrankarsko, neodvisne, vendar od države financirane komisije
-	Hitrejši postopek priznanja tujih diplom v.Sloveniji itd.
-	Uvedba pragmatičnega volilnega sistema, z listo volilnih upravičencev na slovenskih veleposlaništvih
-	Izrazimo lahko razočaranje, kaj se je zgodilo z našimi lastninskimi
certifikati in vprašamo zakaj vlada še ni izpolnila svoje obljube in pokrila velike privatizacijske luknje (Demokracija, 20.2.99, stran 6)
-	Izrazimo lahko razočaraje nad slovenskim zunanjim ministrstvom s postopanjem pri določanju meje v Piranskem zalivu
-	Vprašamo lahko kako si oblasti predstavljajo ohranitev slovenske kulture, jezikovne in narodne dediščine v konglomeratu Evropske zveze in kakšen načrt in zaščitni program ima vlada o tem vprašanju
-	Vprašamo lahko zakaj so mediji tako grobi in polni napadov na Cerkev in vernike, saj skoraj vsi zagovarjajo samo vladno smer in napadajo opozicijo
-	Zakaj oblasti ne pomagajo pri razčiščevanju totalitarne preteklosti,
(n.pr.da se ustanovi neka neodvisna komisija in vlada omogoči raziskovanje dogodkov in dejstev od leta 1941 naprej in tako ponudi možnost za približanje resnici z upanjem do resnične sprave na podlagi raziskanih dejstev oz. resnični, dogodkov);
-	Kaj lahko Slovenci po svetu naredimo za Slovenijo in slovensko državo
-	Kako bi lahko bolj postali del slovenske družbe in zakaj imamo vtis, ko se vrnemo v domovino, da na nas gledajo kot Slovence drugačne vrste
-	Kakšen je delovni koncept Komisije za SPS in kaj lahko od njih izseljenci pričakujemo
SSK - Avstralska slovenska konferenca Florjan Falež - predsednik Jožica Gerden - tajnica
Status Slovencev brez slovenskega državljanstva
Po ocenah je po svetu razpršenih več kot 360 000 pripadnikov slovenskega naroda brez slovenskega državljanstva. Večina teh Slovencev je nezadovoljnih zaradi, po njihovem mnenju premajhne pozornosti, ki jim jo izkazuje Slovenija in še zlasti zaradi dejstva, da jih država naroda obravnava kot tujce. Slovenska konferenca SSK je bila že leta 1995 pobudnica sprejetja in predlagateljica osnutka predloga zakona o posebnem statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva. Predlog zakona o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki naj bi ga Državni zbor obravnaval in sprejel ima 17 členov, kakšne pravice bi bile zagotovljene osebi s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva, govori 8. člen.
8. člen
Oseba s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva ima po tem zakonu zagotovljene naslednje pravice
1.	pravico do vstopa v državo Republiko Slovenijo brez vstopnega vizum a, tudi če država, katere državljan je upravičenec z Republiko Slovenijo ni podpisala sporazuma o odpravi vizumov
2.	izenačenost z državljani Republike Slovenije pri plačevanju in storitvah turistične in ostale ponudbe v Republiki Sloveniji
3.	izenačenost z državljani Sloenije pri kandidiranju za štipendije in pri pridobivanju štipendij za izobraževanje v Republiki Sloveniji
4.	pravico do enakopravnega pristopa k javnim kulturnim in znanstvenim projektom Republike Slovenije, bodisi kot kandidat za nosilca projekta ali kandidat za sodelavca v projektu
5.	pravico do statusa rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti
6.	pravico do dedovanja po državljanu Republike Slovenije, če z državo, katere državljan je upravičenec, ne obstaja vzajemnost z Republiko Slovenijo glede dedovanja oz. ni podpisana mednarodna pogodba
7.pravico	do pridobitve lastninske pravice na zemljiščih in nepremičninah pod enakimi pogoji kot slovenski državljani
8.	pravico do aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Državni svet Republike Slovenije
9.	pravico do pridobitve priznanj in odlikovanj Republike Slovenije
10.	prednost pred tujci pri zaposlitvi v Republiki Sloveniji
Za zasluge na področju delovanja med Slovenci zunaj Republike Slovenije podeljujejo Uradi posebna priznanja.
Podeljevanje posebnih priznanj je urejeno s pravilnikom.
Jana Podobnik,glavna tajnica SSK - Slovenske konference
Krajši roki pri poroki s slovenskim državljanom
/Dnevnik Online/- Po veljavni slovenski zakonodaji ima tuji državljan, ki se denimo poroči s slovensko državljanko, nekaj olajševalnih okoliščin pri pridobivanju slovenskega državljanstva. Tako mora. denimo, živeti v Sloveniji najmanj dve leti, biti eno leto poročen s slovensko državljanko, imeti mora dokazilo o obvladanju slovenskega jezika, urejeno stanovanjsko vprašanje in finančna sredstva, za nameček pa mora k zahtevi za slovensko državljanstvo priložiti še -dokazilo o odpustu iz prejšnjega državljanstva.
Koliko Slovencev bo Slovenija "izgubila " in koliko "dobila"po sprejetju novih pravil v Nemčiji? /Dnevnik Onune/- Nemška rdeče-zelena koalicija je te dni kljub ostrim očitkom opozicije dosegla dogovor o spornih vprašanjih dvojnega državljanstva. Spremembe naj bi kar 4 milijonom tujcev (od 7,4 milijona vseh tujcev, ki živijo v Nemčiji) omogočile, da zaprosijo za nemško državljanstvo in se tako enakopravno vključijo v družbo. Po predlogu nemškega zakona bodo do državljanstva upravičeni mladi tujci, ki z enim od staršev živijo v Nemčiji nepretrgoma pet let in imajo neomejeno dovoljenje za bivanje. Državljanstvo bodo avtomatično dobili otroci, rojeni v Nemčiji, katerih starši so rojeni v Nemčiji ali pa so prišli v državo pred 14. letom starosti.Do državljanstva bodo upravičeni tudi tujci, ki so živeli v Nemčiji osem let, ter osebe, ki so poročene z nemškimi državljani najmanj dve leti in živijo v Nemčiji najmanj tri leta.
Kakšen pa bo vpliv nemških sprememb na Slovenijo in njene državljane? Veliko Slovencev, ki so na začasnem delu v Nemčiji seje zaradi socialnega in ekonomskega statusa že pred časom moralo odpovedati slovenskemu državljanstvu in so sprejeli nemškega. Če bodo obveljale napovedane spremembe v Nemčiji, bodo lahko zaprosili za reintegracijo oz. ponovni sprejem v slovensko državljanstvo. Tudi tisti, ki delajo v Nemčiji brez nemškega državljanstva bodo do tega prišli lažje ne da bi se odpovedali slovenskega. Vprašanje pa je: ali bo s tem Slovenija pridobila več slovenskih državljanov ali pa jih bo izgubila.	h Primorskih novic
ELIO PISAK
Poje v Klub Triglav v soboto, 10. aprila ob 19.30
Rezervacije nujne
Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au
Prejeli smo za objavo
St. John's Park Community Club
KLUB TRIGLAV
SYDNEY
Spoštovani slovenski rojaki!
V	naši avstralski slovenski skupnosti je prav gotovo veliko harmonikarjev. Zato smo se pri Klubu Triglav v Sydneyu odločili, da organiziramo tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko (frajtonarico po domače) in na klas irsko harmoniko pod naslovom
SLOVENIAN POLKA DOWN UNDER
Najboljši harmonikar bo dobil naziv
Kralj slovenske polke v Avstraliji.
V	ta namen prosimo vse slovenske organizacije po Avstraliji, da nam priskočijo na pomoč in obvestijo harmonikarje - svoje člane in nečlane o naših namerah.
Tekmovanje bo potekalo letos 14. in 15. avgusta pod sledečimi pogoji:
-	Vsakega tekmovalca lahko prijavi slovenska organizacija oziroma društvo ali pa se prijavi sam
-	Prijavljenec mora vplačati $ 50.00 za stroške hrane v klubski restavraciji. za trofeje in priznanja
Harmonikarji se bodo pred-stavi I i v štirih težavnostnih kategorijah:
1.	Kategorija A do 13 let
2.	Kategorija B do 18 let
3.	Kategorija C nad 18 let
4.	Kategorija D veterani, to so harmonikarji z dolgoletnimi izkušnjami, nekateri igrajo tudi pri ansamblih
V	slučaju da bi bilo premalo prijavljencev za določeno kategorijo, se te prilagodijo številu prijavljencev ali pa se kategorija v primeru da ni kandidata za eno od omenjenih kategorij, izpusti.
Vsaka kategorija ima tri nagrade, prvo. drugo in tretje mesto. Nagrade so v obliki pokalov in priznanj.
Tekmovalec, ki doseže najvišjo oceno med tekmovalci vseh kategorij pa dobi razen nagrade v svoji kategoriji še absolutni naslov Kralja harmonikarjev Avstralije in za to nagrado posebej narejeno "Zupanovo" diatonično harmoniko iz Slovenije, v vrednosti med tri do štiri tisoč dolarjev.
Strokovna komisija bo sestavljena iz priznanih profesorjev glasbe ali ljudi, ki poznajo igranje na harmoniko. V komisiji, ki bo ocenjevala zahtevnost skladbe, ritem, dinamiko in podajanje skladbe, bo tudi svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko Denis Novato, ki bo prispel v času tekmovanja v Avstralijo. Z njim bo prišla tudi njegova spremljevalka Nuška Zupan, ki bo zmagovalcu osebno predala "cvet" slovenske narodne glasbe - Zupanovo diatonično harmoniko.
Tudi občinstvo, ki bo prisostvovalo tekmovanjem bo lahko izbralo tistega, ki mu je najbolj všeč - tudi v ta namen bo pripravljena posebna nagrada. In še to: vsak tekmovalec lahko nastopi z dvema skladbama (3-4 minute). Za več informacij lahko pokličete Petra Krope na telefon v klubu Trialav: (02) 9610 1627 ali doma: (02) 9610 1370. po 24. aprilu, ko se vrnem s krajšega dopusta iz Slovenije.
Za Klub Triglav Sydney Peter Krope referent za stike z javnostjo
Prošnja iz Slovenije Atlet Sandi Kosmač iz Sevnice v Sloveniji, ki se bo udeležil tekmovanja Minolta Jronman Challange v avstralskih mestih Forster in Tuncurry, severno od Sydneya, prosi slovensko družino, če bi ga sprejela na stanovanje v času od 28. marca do konca tekmovanja, v začetku maja. Stanovanje naj bi bilo po možnosti blizu morja ali pa naj bi imelo ugodne pogoje za potovanje do obale zaradi treningov. Sandi bi sam poskrbel za hrano. Prosimo rojake, ki bi lahko ponudil Sandiju enomesečno bivanje, da to sporočijo uredništvu Glasa Slovenije (telefon: 02-98991131)
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street,
Canberra City telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P O Box 284 - Civic Square,
Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: http:/sloven ia.webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00
uradne ure so od 10.00- 14.00 *
Generalni konzulat RS Sydney
Častni seneralni konzul
Alfred Brežnik Obisk urada izključno
po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9517 1591 ali (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov. P.O.Box 188
Coogee NSW 2034 *
Generalni konzulat RS Nova Zelandija
Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road. Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164.
itk
AUSTRALIA
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252
Likovna kolonija za slovenske umetnike
Slovenska izseljenska matica v okviru "Srečanja v moji deželi 1999" tudi letos organizira likovno kolonijo za slovenske likovne umetnike po svetu. Kolonija, ki bo potekala pod mentorstvom prof. dr. Anke Krašne iz Pedagoške fakultete v Mariboru, bo trajala od 23. junija do 2. julija v Mariboru. V kolonijo bo sprejetih sedem slikarjev (prednost imajo tisti, ki sodelujejo prvič). SIM iz Ljubljane in Mariborska sekcija SIM bosta poskrbela za bivanje in slikarski material. Stroške potovanja do Maribora krijejo udeleženci sami. Umetniki po najmanj eno ustvarjalno delo puste organizatorjema, ki poskrbita za razstavo v koloniji ustvarjalnih del. Prijavnico poslati do 15. aprila 1999, zanjo in za več informacij pa lahko zaprosijo pri SIM (faxs: 61/125 16 73 cmail: sim@siol.net)
IUI »Dl« I ill M mi M»
26.2.1999
Na zdravje!
,\ovenije
Pred izid
EKsUluxivna»«--
Mirko Le bar v Avstraliji
Velenje/VTVVelenje, Glas Slovenije, S.GJ-0 44-letnem Mir-	. ~
ku Lebarju je bilo napisano že veliko, pa tudi naSBS radiu v Avstraliji smo ga že slišali. Zdaj se nam ponuja priložnost da ga osebno sreča mo in bodrimo. Mirko pride v Avstralijo 26. marca, v invalidskem vozičku namerava prevoziti pot od Sydneya do Mel-bournea - 50 km na dan Mirko Lebarje pri osenjigajstih izg invalid tisti, ki mu manjka nekaj v gl
sobe nogi, vendat^meiikda je. i nyYe tisti, ki je brex n(V Za njim je veliko zahtevhihgi|zi^V, plezanjeWTRnglav in osvajanjVdrUgih planinskih vrhov. 21 J^^ $94 je prišel ceicnevrlvMont BlaHOa W prvi človek brez noglll ^
Vzpon je bil dokumentiran "haJllmu pod naslo^n\/?/vr, kije pc številna priznanja. N||||i> je biKe istega leta raz^aS^n za častnet Slovenca leta. Leta iMS seje povzel na 5800 mefrov^isoko goro" Pisco v perujskih An&ih. V zadnjih letTkdosega tudi reR^rti^ v vožnji z invalidskim vozičkom. Ideja o vožnji v vozičku na 1000 km dolgi prdi od Sydneya do Melbournea ni od včeraj, na ta' maraton seje pripravljal že dlje časa. Mirko vozi posebni invalidski voziček, ki ga je že leta 1991 začel razvijati Vladimir Markovič, poklicni izumitelj.
Avstralski Slovenci bomo imeli torej priložnost spoznati tega korajžnega možakarja konec marca. Zaslužil si je, da ga sprejmemo z vsemi častmi in z velikim spoštovanjem.
In še enkrat šentjanževka
■/GlasSlovcnuc/- V prejšnji številki smo pisali o zdravilnem učinku šentjanževke (Hypericum perforatum), ki blaži depresijo, predstavili smo izvleček te rastline v obliki Deprim tablet, ki se dobijo v Sloveniji, zaprosili pa smo tudi naše bralce naj nam pišejo, če vedo kaj več o šentjanževki, še posebej če se dobi v Avstraliji in pod kakšnim imenom. Prejeli smo dve zanimivi pismi, obema dopisovalkama se najlepše zahvaljujemo za sporočilo, pa tudi po telefonu se je oglasilo nekaj oseb.
Ivanka Škof iz Melbournea piše:
Latinska beseda za šentjanževko mi je pomagala, da sem prišla do angleškega imena te zdravilne ratsline, ki se glasi st. John's wort. Döbirffo jo v kakšnem rastlinjaku ali v vrtnariji (nursery). Rada bi povedala še skrivnost druge koristne in zdravilne rastlinice, ki nam pomaga pri oteklinah sklepov (pri artritisu ali revmi). Imenuje se Penny's wort. Tudi ta se dobi v vrtnariji in je podobna travniški vijolici. Ko sem jo kupila je bila majhna (stala je S 5.50), v treh tednih seje razrasla, tako da ji zdaj lahko potrgam po dva listka. Vsak večer ju v ustih malce povaljam in zgrizem, potem pa potisnem pod jezik.
Vu/a Končina\z Adelaide piše:
V:^^^ptevilWGIasa Slovenije sem v rubriki o zdravju prebrala, da Üg^^E^m kako se imenuje šentjanževka v Avstraliji in če se lahko dobi^;|ü$,''tökaj. imenujejo jo st. John's Wort. Kupite jo lahko v iravililpgovini (Health Food) v obliki tablet (Hypericum 1800) ali )bliki posušene>ra^tline za čaj.
še to iz
ular se spre/ninja
BriitihsKKstrokovnjaki so v posebni raziskavi ugotovili, da moški vse bot^pdinagajo ženskam pri gospodinjskih opravilih. Statistični podatki >)whwč neizpodbitno dokazujejo, da je moški v zadnjem za gospsahi/ska opravil\na teden porabil natančno 3,6 sekunde kot leto p, to tud, tedehjtoniagates
vas, draghSlovenci? Pišite nam! Koliko ur na vojim bo/jsi/) i polovicam?
Morda niste vedeli da...
Za smeh
-	imajo v Avstraliji os^tje nac letom starosti vehkjpopu^tSDri.ct: letalskih vozovnicx/nec število potovanj); ob r£> nakupu letalske vozovnice"; za "seniors" ceno, p<_ vozniško izkaznico ali kšk drl dokument, kjfcrjeaabeležefrtfžtt vašega rojst«ai.'-m©iida pa imate tudi Seniors Card, ki vam nudi popuste : } tudi drugje (obrazec zanjo dobite na', '
i •	' v« • \	■	/r»
vsaki posti)
-je dr. Maui a Škof, bivši generalni direktorSlovenijaleša, danus pa-baričnrdirektor v LjubljanMn-generalni častni konzul Nizozemske v Sloveniji, nečak pravkar preminulega sydneyskega Slovenca, podjetnika Janeza Perka
-	oseba, s kriminalno preteklostjo ne more biti član avstralskega parlamenta; nasprotno temu pa to dovoljuje slovenski zakon
-	je pred dnevi neka ženska v avstralskem mestecu Ullarala (NSW) ulovila 452,5 težko ribo, kar je avstralski rekord; morda tudi svetovni, ta podatek še raziskujejo; žal meso te ribe ni užitno, ker je polno živega srebra
pt\avslralsk\m kontinentu, 1 rgentino, ZDA, Švico\ Avstrijo, Italijo, Isko, ivi Japonsko Sin v Slovenijo
iustralia, Argentina, laiht, SwitzerJjni(l, k S)Aedei/, Japan and
biitv
ijmiiij- ßRR'JZorjt: The Voice of Slovenia -
fEMONfi
1 --■ '*"ßT8UMENTS
'1
Impact International Pty. Limited
Rosewood
v	urvMCQ
STATISTIKA
V tej številki je JI.861 besed; na tipko računalnika je bilo potrebno udariti 65.056 krat
Slovenske brazde
Prijatelja se srečata po smrti. Eden pristane v peklu, drugi v nebesih. Vpraša tisti v nebesih onega v peklu: "Kako pa se imaš ti v peklu?" Tisti v peklu reče: "Ja precej vroče, delamo po štiri ure na dan. sicer pa žuriramo. In kako se imaš ti v nebesih?" vpraša prijatelja. Ta nejevoljno odgovori: "Mi pa delamo po šestnajst ur na dan, ker nas je zelo malo."
Srečata se dva Gorenjca. Prvi pravi: "Moram kupiti nov glavnik. Se mi je zlomil en zob na njem!" "Zato pa že ni treba kupiti novega!"
"Moram, je bil predzadnji!"
Mama ošteva hčerko: "Da te ni sram! S petnajstimi leti že letaš naokrog in se spogleduješ s fanti, na moj trideseti rojstni dan si pa čisto pozabila!"
Janez gre k zdravniku. Ta ga pregleda in ugotovi, daje trenutno stanje porazno. Vpraša ga, če kadi. Pacient: "Seveda!" Vpraša ga koliko. Pacient: "50 na dan!" Zdravnik reče: "Pol manj!" Pacient pride čez mesec dni spet na pregled. Zdravnik ga pregleda in ugotovi, da se mu stanje ni bistveno izboljšalo. Zdravnik: "Ali ste upoštevali moj nasvet glede kajenja?"
Pacijent: "Ja!" Zdravnik: "In koliko jih pokadite sedaj?" Pacient: "49,5"