D o p i s i. Goriško. O stafaži po Krasu. — O štrajku deželne učit. skupščine kranjske. — Kako pa pri nas? Z našega Krasa prihajajo le redko kaki glasovi v javnost, menim, t glasilo slovenskega učiteljstva, v vrli »Tovariš.« Pravijo, da je nevesta, o kateri najmanj govorč, najboljša. Morda. Ne velja pa vedno to o okrajih — glede postopanja z učiteljstvom. Naše kraško učiteljstvo se je nekdaj ponašalo s pridnimi poročevalci o šolstvu in učiteljskih zadevah. Marsikateri učitelj na Krasu se lahko ponaša z dobrim peresom, ki je zalagalo stanovske in tudi druge slovenske časopise s primernimi spisi. Tudi stanovsko zavedni in energični so bili kraški učitelji, ko so branili interese šole in učiteljstva. Že dolgo vrsto let pa je na Krasu v marsičem drugače. Zakaj neki ? Poročevalec o stafaži nam je marsikaj razjasntl. S posebnim zanimanjem smo čitali ta članek. Obžalovali smo kolege na Krasu, ki so morali igrati tako žalostno vlogo. Ne moremo zbrati primernih izrazov, s katerimi bi ožigosali po zasluženju take ukaze tistega okrajnega šol. sveta. VpraŠamo pa, ali je izdal dotični šolstvo in učiteljstvo ponižujoči ukaz predsednik sam na svojo roko ali morda dogovorno s c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom ali zavoljo sklepa? Ako je zakrivil tak sklep c. kr. okr. šol. svet, bi trebalo vedeti, kaj- in kako sta storila svojo dolžnost zastopnika učiteljstva. Da nista storila vse mogoče proti takemu predlogu in potem proti sklepu, je vredno graje. Ako je ukaz delo nadzornikovo, potem naj ve, da obžalujemo, da je bil nadzornik vzet iz vrste ljudskih učiteljev. Mož, ki ljubi, da mu je učiteljstvo za stafažo, ni vreden, da je užival naše zaupanje dolgo vrsto let. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah je šlo naše učiteljstvo dvakrat v boj za poslanca, ki mu je dal nezasluženo klofuto pri prvi nepriliki v deželni zbornici. Učiteljstvo je bilo ogorčeno, a duška ni dalo temu ogorčenju. šele potem, ko je prišel isti poslanec v Sežano hujskat župane in podžupane kraške proti nameravanemu malenkostnemu izboljšanju, šele potem je dalo učiteljsko društvo od sebe glas. Bil pa je ta glas preveč krotak. Energhčno moramo varovati koristi teptanega stanul Možat nastop učiteljstva na Kranjskem pri deželni učiteljski skupščini se tolmači na Goriškem različno. Učiteljstvo, ki noče biti nikomur v stafažo, niti c. kr. okraj. šol. nadzorniku ne, odobruje povsem tako postopanje, zakaj nekaj takega je rojilo po glavah tudi pri nas. Mnenje je, da se bo tudi pri nas moralo zgoditi isto. S tem pokažemo solidarnost. Kranjske razmere in naše razmere so enake. Na Goriškem in Kranjskem je učiteljstvo najslabše plačano. Bojimo pa se, da bi pri nas vpliv nekaterih okr. šol. nadzornikov ne izkušal zabraniti volitve takih delegatov, ki bi hoteli posnemati tovariše na Kranjskem. Tovariši, otresimo se takih varuhov, ki bi nas radi imeli le za stafažo ! Oni, ki ne jedo več našega grenkega kruha, nam ne morejo biti odkritosrčni prijatelji. Pomagati nam nočejo, ako bi tudi mogli; zabranimo jim, da nas vsaj zavirali ne bodo v svetem našetn boju za primerno eksistenco. Takim možem zakličimo : Roko proč daleč, proč od našega boja za naše življenske potrebščine ! Še nekaj moramo omeniti. Odkar je naše glasilo »Učiteljski Tovariš« v sedanjih rokah, odkar zastopa interese šolstva in učiteljstva tako krepko, kakor ga v zadnjih letih, od tedaj ni več v milosti pri naših nadzornikih. Učiteijstvo je dorastlo ter jelo spoznavati, da niso vsi nadzorniki zagovorniki svobodne šole ter svobodnega učiteljstva. Zato dobi v našem glasilu tudi kak nadzornik zasluženo lekcijo. In to boli, zakaj mislili so ti gospodje, da so sankrosanktni, da je učiteljstvo napram njim le podložna para, ki ni ustvarjena za drugo nego za stafažo I Torej, kraški tovariš, le piši zopet in zopet poglavje o stafaži! Gradiva je pač dovolj. Na delo !