39. štev.
V Kranju, dne 28. septembra 1912.
XIII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne oiira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila »e plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj s*» izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo.
Slomšku — slava!
(Govoril pri Slomškovi slavnostl 24. septembra c. kr. višje gimnazije v Kranju dr.Iv. Pregelj.)
Dvojno slavje praznuje letos slovensko šolstvo: spomin smrti in spomin rojstva, jubilejno petdesetletnico spomina Slomškove smrti in jubilejno sedemdesetletnico Slomškove knjige: .Blashe ino Neshiza". Pomembni točki v zgodovini slovenske šole in vredni, da postoje za hip oči in se srce ogreje ob spominu na moža, ki je s svojo osebo in s svojim življenjem, z vzgledom in pismom gorel in delal na polju šole in mladinske vzgoje.
Rodil se je Anton Slomšek 26. novembra 18C0 na Slomu, selu v ponikovski župniji na Spodnjem Štajerskem. Njegov prvi učitelj je bil kapelan Pražnikar, ki je tudi posredoval pri očetu, da je dal sina Antona v celjske latinske šole. Od 1. 1814. študira Slomšek pod duševnim vodstvom prof. Zupančiča v Celju in dokonča v enem letu dveletni modroslovni tečaj v Senju, kjer se nauči hrvaščine in laščine.
.Kdor jezik ljudi pozna, tudi njih srca pozna, je pri njih kakor doma!"
L. 1821. gre Slomšek iz lastnega nagiba v celovško bogoslovje, kjer se poleg svojih študijev vneto bavi s slovenščino in te celo svoje tovariše uči. L. 1824. ga posvetijo v duhovnika; nato kapelanuje pri sv. Lovrencu na Bizeljskem, kjer ustanovi nedeljsko šolo, in pri Novi cerkvi pri Celju. L. 1829. ga pokličejo za špirituala v celovško semenišče. Tu deluje književno, vspod-buja in vodi vzgojno slovstvo mladih bogoslovcev, uči uradnike slovenskega jezika in jim daje od oblasti priznana izpričevala sposobnosti. L. 1838. mu podelijo ko dekanu nadžupnijo Vuzenico, 1.1844. ga imenujejo kanonika in šolskega .ogledo" v Št. Andražu. L. 1846. postane Slomšek, nekaj
mesecev sem celjski opat, labodski škof in se ko tak preseli iz Št. Andraža v Maribor, kjer umrje 24. septembra 1862.
Slomškovega dela in življenja najznačilnejša poteza je ta, da je vse, od Boga mu dane duševne darove osredotočil v en namen, en smoter, smoter brezprimerne skrbi in ljubezni in najpo-žrtvovavnejšega dela za vzgojo slovenske mladine in slovenskega ljudstva. Njegova osebnost stoji pred nami velika in lepa podoba soglasja med učiteljem in možem, velika in lepa slika harmonije, ki je pri tolikih velikih možeh ne najdemo. Slomšek je velik, ker je sam vzoren, ker je njegova življenjska naloga vzor in ker je vzorno njegovo dejanjsko stremljenje za vzornim smotrom.
.Kriva vzgoja otrok je slabih časov mati!" domisli po svetopisemsko Slomšek in se vpreže v dosmrtno delo in gori za dobro vzgojo.
Hočeš druge vneti, moraš sam goreti!" Te svoje ognjevite vstrajnosti ne izgubi nikoli, on, ki je doživel sam v sebi resnico, da: .Le iz zvestobe raste blagor 1" Zvestoba, to mu pomeni vstrajnost in ljubezen do spoznane naloge. Marljivost, ki je Slomšku prirojena, mu narekuje najtrše obsodbe lenobi: .Lenoba je vseh grdob največja grdoba!", in pa tisliklasično preprosti „quos ego": .Tomaž, se dela bojiš, — glej, kaj dobiš 1"
Stopnjevaje, v vseh širjih krogih se gibl«e vzgojno delo Slomškovo. Od učitelja svojih tovarišev - bogoslovcev se povspne do poučevanja uradnikov, od tu započne težavni pouk na nedeljski šoli in najde najvišje priznanje in zaupanje pri spisovanju in izdajanju slovenskih šolskih in vzgojnih knjig. Ta debela dekada Slomškovih   knjig je najlepši   dokaz njegove
požrtvovavne marljivosti in sposobnosti za šol skega .ogledo".
Svoje moške dobe najlepši literarni sad pa utrže Slomšek v Celju 1. 1842. s svojim delom : .Blaže ino Nežica v nedeljski Šoli, učitelam ino učencam za pokušno." Z .Drobtinicami", namenjenimi učiteljem in učencem, starišem in otrokom, nadaljuje Slomšek svoje delo v okvirju širje šole, šole za narod. Slomšek ni več samo slovenski Pestalozzi, Slomšek je že slovenski Gellert, podoben mu po prikupljivosti ritmičnega govora in blagozvočnosti stikov, kakor po vzgojni nežnosti svojih pesmic, basni in pripovedk.
Toda Slomšek je stopil še korak dalje. Z dalekovidnim razumom je zasnoval idejo .Družbe sv. Mohorja", našega največjega narodnovzgoj-nega zavoda. In to je letos že tretji jubilej, tičoč se Slomškovega življenja: šestdesetletnica ustanovitve Družbe sv. Mohorja v 1. 1852.
Jubilej dvoje rojstvenih let in enega smrtnega dne!... Slomšek pravi: .Kdor modrega moža hvali, ga žali 1" Mi ga ne bomo samo hvalili, mi ne bomo samo hvaležni njegovemu spominu, mi hočemo trud in jedro njegovih del spoznati, naužiti se iz njegovih knjig one življenjske sile, one življenjske modrosti, ki je prevevala njega in ga usposobljala, da je po petdesetih letih uspeh njegovega dela in življenja v Slovencih večji od njegove slave!
Slomškovemu delu slava!
Iz delegacij.
Delegaciji je naš cesar slovesno otvoril s pre-stolnim govorom, v katerem je povdarjal prijateljsko razmerje naše države do vseh velevlasti in rekel, da zlasti trozveza pospešuje ohranitev miru. Predsednik avstrijske delegacije poslanec
PObLISTEK
I. P.:
Odlomek.
Lep, mlad in bogat fant! Koliko oči se je poželjivo oziralo ob nedeljah za njim, ko je stopal po vasi! Koliko mladih dekliških src je vstre-petalo, če so se njegove orlovske oči ozrle po njih! Kot mlad orel je bil. Ponosen in lep, pa močan kot malokdo. Tak je bil Ivan pri delu doma in pa ob nedeljah na vasi.
Lepi večeri mu niso dali, da bi ostajal doma Zapel je na vasi tako, da so trepetala srca v nizkih čumnatah kmečkih hiš.
Izbral si je dekle, lepo med dekleti, kot je bil on med fanti. Dolgo sta skrivala mlado ljubezen in komaj bi bila prišla na dan, da ni nekega večera Ivanov oče stopil fantu na pot, ko je hotel prebresti potok za hišo in se podati onstran vode pod okno žagarjeve hčere.
Tisti večer je bil odločiven. Samo par očetovih besedi in sklep je bil storjen. Je bil pač oče tak, kot so stare trde gorenjske korenine.
»Ne, in nikdar ne! Drugače od hiše in dom ne bo nikdar tvoj!"
Tri tedne po tistem večeru so oklicali Gor-čevega Ivana s hčerjo bogatega posestnika iz sosednje fare. Še tisti večer pa je stal Ivan zopet po dolgem času pod oknom žagarjevega dekleta. Ni ga pričakovala — pa mu je vendar odprla okno. Prišla je celo na dvorišče, ker jo je Ivan tako lepo prosil. Ivan ji je zopet govoril o ljubezni. Povedal ji je, da je ne pozabi nikdar.
Vzeti je pa ne more, ker bi mu oče tega nikdar ne pustili.
Mirno ga je poslušala; niti ena solza ji ni kanila po lepem obrazu, niti ena žal beseda ji ni prišla iz ust.
Potem jo je zaprosil, da naj mu vrne prstana, ki ju je dal pred meseci.
Takrat pa je vskipelo v nji. Iz globočine ranjenega srca so ji vrele zaničevavne besede do fanta, ki iz bojazni, da ne izgubi domačije, jemlje v zakon dekle, katerega ne ljubi.
»Prstana hočeš!"
Snela ju je raz prsta. Še predno se je Ivan prav zavedel, je stopila k tnali ob drvarnici in položila na njo prstana.
.Na ju!"
Dvignila je sekiro in razdrobila zlata obročka.
.Ne boš jih imel ne ti, ne jaz!"
S tem bi se lahko končalo pripovedovanje o dveh mladih srcih. Navadna povest, ki se dogaja pod našimi gorami zelo pogosto.
Zelo žalostno bi bilo slišati, ako bi se končalo to pripovedovanje takole: V ponedeljek po tretji nede'ji potem je bil Ivan poročen z bogato hčerjo bogatega moža. Tisti večer, ko je pripeljal na svoj beli dvor mlado in bogato ženo, pa je prinesla voda potoka pod njegovo žago truplo mladega, pa revnega dekleta. Stari Žagar jo je našel zjutraj cb zatvornici, ko je stopal proti ž?gi. Ivan je zvedel žalostno novico še na poročni dan.
To bi bil odlomek za povest.
Ampak naša gorenjska dekleta niso taka!
Tisti dan, ko je pripeljal Ivan bogato ženo na beli dvor, se je začela igrati žaloigra tega doma. Tisti dan je pod nizko streho uborne koče zaplakalo v neizmerni bolesti varane ljubezni srce najlepšega dekleta v vasi. Odigrano je bilo zadnje dejanje žaloigre pod streho nizke koče, pričelo pa se je prvo v domu Ivana Gorca ...
»  * *
Ob času ajdovega cvetja sta se še večkrat srečala in se pozdravila. Nič jeze in nič sovraštva ni bilo v njenem srcu. Mirno in ponosno je šla mimo njega, in če jo je ogovoril, mu je dala prijazno besedo. Čimbolj je propadal na znotraj vsled težkega družinskega življenja njegov beli dvor, tem bolj so bile prijazne njene besede. Ampak vedno, ko je šla mimo njega, se je lesketal v njenih očeh odsev tistega večera, ko je zdrobila zlata obročka in mu zaklicala:
,Ne boš ju imel ne ti, ne jaz !"
In njemu se je zdelo, da mu govore njene oči:
,Ne ti, ne jaz. . . srečen!"
Za poklicem.
Spisal Peter Bohinjec. Dalje. VI.
.Vlahi so bili divji ljudje, ki so prinesli s sabo nekaj usodnih navad iz pustega, brezpravnega življenja turških gospodov.* Dimitz, Gesch. Kralns, IV. 136. Nedaleč za cerkvico sv. Miklavža v Gorjancih je bival v svoji kolibi Vlah Mate. Čepel je na zapečku in glava mu je visela navzdol. Težko je dihal, bolečine so mu pačile obraz in moči starega vijaka so pojemale.
Dobernig je bil poprej cesarja pozdravil z laskavimi besedami in enako tudi predsednik ogrske delegacije.
Zunanji minister grof Berchtold je govoril o položaju na Balkanu in o svojem prizadevanju, da bi se ondi ohranil mir. Italijanski časopisi so bili z izvajanji grofa Berchtolda izredno zadovoljni. Istotako so hvalili Berchtolda, ki je močno poudarjal trozvezo, tudi nemški časopisi. Francozi in Rusi se pa držijo reservirano in le poudarjajo, da hoče Avstrija z vsemi silami zadušiti na Balkanu vsako slovansko gibanje.
V vojnem odseku avstrijske delegacije, kjer predseduje dr. Šusteršič, je govoril poveljnik mornarice grof Montecuccoli in je obžaloval, da je v proračunu svola za mornarico prenizka. O ladji »Viribus unitis" je povedal, da je ladja popolnoma pravilno zgrajena. Izrazil je željo, da naj bi Avstrija imela še več drednotov. Govorilo se je tudi o tem, da bi se prepovedalo metanje bomb iz zrakoplovov ob času vojne, toda omenilo se je, da se to metanje bomb more odpraviti le po mednarodnem dogovoru.
V vojnem odseku ogrske delegacije je razložil vojni minister Auffenberg svoje načrte in omenil, da se določeni program za vojsko in mornarico točno izvršuje. Povedal je vojni minister tudi, da naši topovi ostanejo bronasti in da se ne namerava napravljati jeklenih.
V zunanjem odseku ogrske delegacije se je omenilo, da se je v zadnjem času vnanji položaj poslabšal. Več govornikov se je ogrevalo za bolj prijateljsko razmerje med Avstro-Ogrsko in Rusijo.
DOPISI.
Iz Olševka. Lansko leto nam je suša uničila poljske pridelke, letos pa moča dela na polju in na travnikih neznansko škodo. Žito ni dajalo veliko, otava nam je napol segnila, krompir postaja črn, ajdo nam je večinoma končala slana, ker je sneg tako zgodaj zapadel po bližnjih gorah. Za kmete je to tem hujše, ker smo morali ajdovo seme drago kupiti, sedaj pa ajdovih žgancev ne bomo mogli jesti. — Dne 9. t. m. se je poročil Alojzij Logar z Marico Nagličevo. Oba sta člana Izobraževavnega društva. — Francu Juvanu se je konj splašil, ko je šel kupovat češplje. Koleselj se je razbil, gospodar si je zlomil desno nogo in drugi, ki so bili na vozu, so se poškodoval/.
Cerklje pri Kranju. Nekdo je vohal, ali bi se dobilo pri cerkljanski hranilnici kaj na posodo. Ker je prisluškoval od vseh platij in menda nazadnje slišal, da ne bode nič posojila — ker daje posojivnica samo pridnim in varčnim gospodarjem — se je izvalil v »Svinjskem domu" napad na g. župnika radi poprave župnišča. G. načelnik požarne brambe v Cerkljah gotovo
dobro tega pozna posojilojemavca. Ravno tako dobro pozna on tudi tistega alkoholika, ki je nedavno pogoltnil 18, reci: osemnajst steklenic piva eno samo popoldne, in jih je dotični plačal šele tedaj, ko je prišel na večer njegov rešitelj in mu dal na posodo nekaj papirja.
Cerklje. Kakor mačka mlade, tako prenašajo tukajšnji liberalci, ki slučajno načelujejo ognjegasni brambi, svojo prireditev, za katero so dali tiskati svoja vabila v liberalni kranjski tiskarni. Prvotno so se zmenili, da prirede svojo .komedijo" dne 8. septembra. A Matevžev Ivanče je drugače ukrenil. Na dnevnem redu so imeli seveda tudi ples. Križ pa je, če načelnik ne bi mogel plesati, ko je prišel ves šepast od vojaških vaj. Naredimo torej .komedijo" 15. septembra. A glej spaka! ti .preklicani klerikalci" so nam zmešali štreno, ker so napravili krasno vspelo evharistično slavnost isti dan. In tekali so dne 8. septembra Tomažek, Borštnik in Ambružev Francelj vkljub svoji šepavosti gorindol po Cerkljah. Na pomoč jim je prihUel na večer še sivi Babic z Brnika. In skovali so laži za .Svinjski dom" in udrihali zoper g. župnika, kakor bi moral ta zaprosili za cerkvene slovesnosti liberalce dovoljenja. Sedaj so se pa ojunačili, da .neodložljivo" dne 6. oktobra svojo »komedijo" izvrše. Nam je to čisto prav. Samo priporočali bi pa vsem tistim, ki se nameravajo udeležiti komedije, naj zaprosijo načelnika požarne brambe, da bi jim tudi pokazal svoj vzorni hlev in za uporabo pri kakem požaru vedno v hlevu na razpolago stoječi konjski živali.
Cerklje. Prireditev požarne brambe v Cerkljah dne 6. oktobra ima na sebi pečat liberalizma. Ples in liter nista bila še nikoli »Bogu v čast in bližnjemu v pomoč".
Iz Tržiča. Ponedeljkova .Zarja" je priobčila zopet za svoje tržiške bravce otročarijo, kakršne prinaša po navadi danzadnem. Dopisnik se huduje nad tem, da je nekdo svojemu tovarišu dal dober nasvet, naj nikar ne čita »Zarje". Taki pametni nasveti silno bodejo znanega Jožka, ki se na vso moč trudi, da bi se širila umazana cunja med delavci, pa ima tako slabe uspehe. Kako bi tudi mogel ta list, ki se imenuje delavski, ugajali pametnemu delavcu, ko ne prinaša ničesar drugega, nego napade na razne neljube mu osebe, pa naj si bode duhovnik ali delavec, če le ne trobi v .Zarjin" rog. S takimi nerodnimi, da ne rečemo nesramnimi napadi se pač ne rešuje delavsko vprašanje, še manj pa pomaga delavskemu stanu. Na razne oslarije v tem dopisu ne odgovarjamo. Delavci, sotovariši, proč od rdečih zapeljivcev v jugoslovansko strokovno organizacijo in mirna Bosna!
Gospodarski del.
Premovanje goveje živine v Cerkljah
se je vršilo v prisotnosti zastopnikov vlade in dežele dne 25. septembra. Prignali so lepo živino pinegavske pasme iz občin: Cerklje, Smlednik, Šenčur, Preddvor, Hrastje, Št. Jošt, Kranj, Naklo, Predoslje, Stražišče, Mavčiče, Voglje, Kaplja Vas, Klanec, Križ, Lahoviče, Mengeš, Moste,
Poleg sebe je imel lonec vode, s katero si je umival onemogle ude.
Skoro nag je čepel na zapečku in brisal s prteno cunjo zamazano kožo. Tako je bila namreč navada pri nekdanjih Vlahih, da so si sami umivali, predno so prestopili prag večnosti. To pa za to, da so se mogli, kakor so rekli, »prav zali pokazati se pred Bogom Očetom, Sinom in sv. Duhom".
Stari Mate je umiral---
Žena in otroci so se zbirali v hiši in sosed mu je govoril slovo:
»Pogum Imej, Mate! in junaško zri v obraz smrti, katere se nisi bal v življenju. Angelj ti pride naproti, s tvojo slavno sabljo v roki, nad-angelj Mihael ti prinese v skodelici samih cekinov, ki si jih odnesel Turkom, zakletim sovražnikom krščanstva. Vsi konji in kobile, ki si jih ugrabil, ti pridejo naproti, vse ovce in telca, ki si jih otel, te bodo pozdravljala in ne majhno bode število glav, ki si jih sovražnikom posekal v življenju. Tvoja čast bode velika, tvoj glas bo neminljiv, tvoja dela bodo slavili še pozni rodovi."
Tako je tolažil mladi sosed umirajočega Vlaha. Otroci so se gnetli okrog starega Mateja, žena Petka mu je dvigala težko glavo in brat Ivo ga je položil na slamnato posteljo.
Še je dihal slari Mate, še je momljal nerazumljive besede, kakor bi jih bil prinašal veter iz daljne pustinje.
Oči so osteklenele, sapa je ponehavala, prsi so se umirile Mate je umrl.
Na sneženi zemlji, v sredi hoste, so izkopali grob in zagreblt vanj pokojnikovo truplo. Kos kruha in srebrn denar polože poleg njega, vrh
glave in nog pa navale velike kamene, da ne bi prišel volkodlak in oskrunil trupla rajnega Vlaha.
Velika je biia gostija po starem Vlahu. Kar je Matejeva hiša premogla, vse je moralo na dan. Velike vreče ukradene moke, celi bohi prignanih prešičev, dva velika soda prigoljufanega vina, vse je prišlo na težko obložene mize.
Vlahi so jedli, pili in se gostili. Ko je pa že zasinil osmi dan, tedaj je vlaški pop pel velike bilje in opravil dolgo opravilo za ranjkega dušo.
Gostje so se razhajali. Petka je vrgla vrečo čez ramo in šla na beračenje. Ivo je pa poprodal vse ukradene konje ter jo mahnil v dolino.
Zima je bila mrzla. Sneg je ležal na Gorjancih, pa tudi po dolini je bilo belo.
»Mate je odšel po zasluženo plačilo, ni ga več. Bodi zdaj ti naš gospodar," reče Petka svojemu spremljevavcu.
»Najstarejši sem, torej mi pristoja gospodarstvo. Toda samec sem in neveste nimam," odvrne Ivo. Petka ga pogleda z zapeljivim očesom, zamahne po Ivotu s svojo prazno vrečo, ki jo je imela na rami, pa pravi:
»Ivo, v adventu so zrele preste, pred pustom pa neveste. Kaj boš premišljeval? Deset let sva narazen, pa ne ustrašim se nobene devojke. Dajva se poročiti."
Ivo je molčal. Res je vedno rad imel prijazno Petko, toda tega ni mislil nikoli, da bi ona kdaj bila njegova žena. Zato ji je hladno odgovoril: »Petka, jaz nisem zate. Žene me želja, da bi šel na jug."
Petka takega odgovora ni pričakovala. Vgriz-nila se je v ustnico in jezno rekla: ,Le hodi svoja pota, Ivo! Prorokujem Ti, da ne boš srečen.
Nasoviče, Podgorje, Zalog, Tunjice, Vodice. Telic je bilo 75. Prvo premijo je dobila telica Janeza Čimžarja iz Vasice. Krav se je naštelo 62. Prvo premijo je dobil Janez Bučar s Police v znesku 40 K. Izmed obdarovanih bikov v znesku 50 l prve premije je bil pa posestnika Janeza Naglica i Sp. Brnika. Poleg teh je bilo obdarovanih še 13 krav, 10 telic in 7 bikov. Opazilo se je pa, da se je prignalo premalo živine na premovanje. Gotovo je vzrok dosti dela, katero imajo sedaj vsled neprestanega deževja kmetje na polju. Gospod nadzornik Legvart je v svojem koneč-nem nagovoru omenjal, da je živinoreja tekom zadnjih šest let dokaj napredovala v teh krajih, in je vspodbujeval živinorejce k še večjim vspe-hom. Molčati pa seveda ne smemo, kar je vredno graje, da so prignali nekateri povsem neosnaženo živino na okrašeni živinski prostor, in to taki, o katerih se ne bi bilo pričakovalo. Da je bila živina teh z grajo obdarovana, je samoobsebi razumljivo. Malo čudno je tudi bilo, da se je pripeljal g. državni poslanec Demšar zadnjo uro na prostor premovanja.
Deželna živinorejnica. Dežela je vzela v najem Kodelijevo posestvo pod Ljubljano, ker se je g. baron preselil v Afriko. Na Kodelijevem bo prisilna delavnica imela veliko živinorejo. To je pametna misel, v agrarnem oziru vse hvale vredna, pa tudi na vzgojo prisiljencev bo to dobro vplivalo. Mlekarski nadzornik Legvart in kontrolor Pavločič sta kupila v Švici 35 krav.
Na deželni kmetijski šoli na Grmu priredi dež. odbor Kranjski štirimesečni živinozdrav-stveni tečaj za prvo pomoč pri nezgodah in za porodništvo goveje živine od 15. novembra 1912 do 15. marca 1913. V tečaj se sprejme 12 vsaj 18 let starih učencev kranjskih kmečkih posestnikov ali njihovih sinov. Opoldansko hrano bo preskrbela kmetijska šola na deželne stroške. Učenci dobe vrhutega mesečno po 15 K podpore. Kolka proste, lastnoročno spisane prošnje, katerim je priložiti krstni list, je vložiti najkasneje do 15. oktobra 1912 na deželni odbor kranjski v Ljubljani. V prošnji naj se tudi navede, katero šolo ie prosivec obiskoval.
čebelarskega shoda v Moskvi se je udeležilo 600 čebelarjev, in sicer 200 Rusov, 320 Bolgarov, 34 Srbov, 32 Čehov, 4 Rusini, 3 Hrvatje in 0 Slovencev. Prihodnji vseslovanski čebelarski shod bo v Pragi 1. 1913. in 1. 1914. bo shod v Zagrebu.
Politični Dbzor.
Ogrski opozicijonalni poslanci so prišli na Dunaj v delegacijo uganjat komedije. Hiša je bila zastražena Ker pa ta hiša, dasiravno stoji na Dunaju, spada pod ogrsko državo, zato je niso smeli stražiti avstrijski policaji. Zastražena je bila od ogrskih pandurjev. Ko je grof Karoly zavpil v dvorano: »Protestiramo proti nezakoniti delegaciji!" je nastal ropot in kmalu je bila opozicija vržena od pandurjev na ulico. Ko so se izgnani poslanci vrnili z Dunaja v Budimpešto, so socijalni demokratje mogočnim grofom v velikem številu prišli naproti in jim klicali »Eljenl"
Še danes boš prišel v veliko zadrego in me klical na pomoč. Smejala se Ti bom, Ivo!"
Molče je šel Ive nekoliko v drugo stran. Petka pa se je urno spustila navzdol in kakor mlada deklica skakala čez drn in strn.
Tema se je delala, a mesec je zasvetil. Sneg je hreščal pod stopali.
»Ha-lo, brodnik!" kliče ob Krki Vlahinja.
Brodnik se je počasi primajal iz lesene kolibe in zvedavo ogledaval nakičeno Vlahinjo. Ko pa odpne čoln, da bi odrinil, začuje drug glas:
»Počakaj, stari 1"
Brodnik se ozre, držeč se z roko za leseni klin, za kateri je bil čoln priklenjen. V čoln skoči Ivo.
Brodnik hitro vesla, kakor bi se bal, da ga bo Trdoglav potegnil v Krko s čolnom vred. Petka in Ivo molčita, kakor bi se ne poznala. Tudi je Ivo že preoblečen. Na hrbtu ima brento.
Brodnik privesla h kraju. Ivo skoči iz čolna in hitro odrine po poti dalje.
»Čuj, Jošt, pridem še nocoj nazaj!" še za-kliče brodniku. Petka plačuje brodnika, pa po-prašuje :
»Kdo je ta človek?"
»Zdi se mi, da prodaja smolo," reče brodnik.
»Meni se zdi sumljiv človek in skoro si ne upam dalje."
Zaspanemu brodniku se razveže jezik.
»Ce te je strah, pa prenoči pri meni," reče in oči se mu zažare.
»Skoro da te poslušam. Kar obrni!"
In Petka se vrne z brodnikom na ono stran Krke.
_ Dnlje prih.
priloga „Gorenlcu" Stev. 39 »z i. 1912.
Volitev na Dunaju. Dne 24. t. m. je bila na Dunaju državnozborska volitev namesto poslanca sodruga Sllbererja, ki se je ponesrečil v gorah. Dobil je socijalni demokrat Muller 6714 glasov, krščanski socijalec Prochazka 6072, na-cijonalec Vetter 1503, naprednjak Kulka 584, socijalec Wehla 82 in češki kandidat Maly 543 glasov. Treba je bilo ožje volitve.
Na Balkanu sicer še .vre", kakor že veliko let, pa do vojne ne pride, ker ima Rusija še vedno svoje oči obrnjene na Perzijo in tedaj gasi v zvezi z velevlastmi plamenčke, ki se po-kazujejo v balkanskih slovanskih državah. Znano pa je tudi, da so na Bolgarskem neke vrste anarhisti precej močna stranka. Ti so odločno proti vojni s Turčijo in bi najrajše napravili balkansko republiko, v kateri bi bila tudi Turčija. Proti vojni so tudi bolgarski trgovci.
Zaradi razdelitve Perzije sta imela v Londonu pogovor ruski minister Sasonov in angleški minister Grey. Domenila sta se tako, da naj Teheran pride pod ruski vpliv, spodnji del Perzije pa vsled posojila, katero bo dala Angleška Perziji za upravo dežele, pod angleški vpliv.
Turčija noče skleniti miru z Italijo, ker pogoji zanjo niso ugodni. Zato si pa želi vojne na Balkanu, da bi bile velevlasti prisiljene posredovati.
Italijansko-turška vojna. O bitki pri Derni poroča turško ministrstvo, da je ondi padlo več Italijanov, kakor Turkov in Arabcev, in da so Turki Lahom vzeli veliko vojnega materiala.
Novičar.
Kranjskega deželnega glavarja dr. Šu-steršiča je cesar v sprejel v avdijenci. Cesar se je zelo zanimal na nova podjetja dežele kranjske.
Deželnozborska volitev v Ljubljani se
je takole končala: Oddanih je bilo 3673 glasov, med njimi je bilo praznih in neveljavnih glasov 172 in 13 razcepljenih. Volitve se ni udeležilo 640 volivcev. Dobili so: Reisner 1952, Ribnikar 1917, dr. Pogačnik 1002, Kregar 999, dr. Eger 403, Pammer 394, Kristan 133 in Bartl 125 glasov. Socijalna demokrata Kristan in Bartl sta dobila za polovico manj glasov, kakor lani, to pa zaradi tega, ker mokrači sploh drugega programa nimajo, kakor protiklerikalnega, zato so se bali, liberalcem se zameriti in so nekateri nemaniči kar precej volili kapitaliste. Da je taka stranka smešna, je umevno, in pameten človek ne more imeti ž njo dotike, ko bi tudi ne bila protiverska. Nemci so Ostali pri starem, drže pa dobro skupaj. Značilno je za Ljubljano, da se je nabralo veliko število tič-mišov, ki niso hoteli biti pri nobeni stranki, nobeni se ne zameriti, in so tedaj oddali bele listke. Liberalci so imeli na razpolago denar, dobre agitatorje in največ upanja do zmage, zato je mnogo kmetov in meščanov volilo njihova kandidata, četudi se jim studi njun brezverski program. Slovenska Ljudska Stranka je pa pri tej volitvi lahko spoznala svoje napake. Splošno mnenje na Gorenjskem je, da je stranka v Ljubljani po letu brez glave. Zadeva se mora urediti I
Kaj pravijo Nemci o slovenskih liberalcih? Na shodih pred zadnjimi ljubljanskimi volitvami so mladi in stari liberalci poznali le enega nasprotnika, polemizirali so le s Slovensko Ljudsko Stranko, in to na način, ki se mora studiti vsakemu olikanemu človeku, naj bo tega ali onega naroda. To polemiko liberalcev opisujejo .Deutsche Stimraen" tako-le: »Ako je le eden izmed njihovih nasprotnikov bil obdolžen javno kakega zločina, so delali zato odgovorno celo stranko. Nikakor niso čakali, da bi se bile te obdolžitve izkazale utemeljene, ampak zadostovalo jim je samo sumničenje, da so na to natvezli najbolj sovražne pripomnje. Seveda se o tem niti govoriti ne more, da bi se bil boj za mnenja in prepričanja bil s plemenitim orožjem. V njihovih izvajanjih se je zrcalil svet, kakršnega so si ustvarili v svojih možganih. Njihovo divje psovanje političnega in narodnega nasprotnika je brez duha. Zdi se jim nepotrebno nasprotnike z dokazi prepričati, da imajo sami prave nazore. Nravno topi in brezčutni vsled politične korupcije, hočejo tudi druge potegniti v krog svojih nizkih načel."
Družba sv. Cirila in Metoda je imela v Trstu svojo strankarsko skupščino, ki je bila jako klaverna zaraditega, ker se je pokazalo, da člani družbo letozaletom manj podpirajo. Pokazalo se je tudi, da .klerikalno proklinjanje" družbi nikakor ni v korist in blagoslov, kakor je trdil »Slov. Narod", ampak v veliko škodo. Najhujše je liberalce speklo to, da so bili pač navzoči na skupščini nekateri zastopniki hrvaške družbe sv. Cirila in Metoda, da pa nihče ni hotel odpreti ust in pozdraviti liberalno posestrimo, ki ne dela več časti katoliškima svetnikoma, odkar je zdrsnila v liberalni propad. Sklenilo se je na Hribarjev predlog ustanoviti nekaj korit za liberalne agitatorje, ki bodo hodili po deželah in ljudstvo pripravljali za naprednost, toda ravno s tem delovanjem se bo družba še bolj priskutila katoliškim Slovencem.
Proti Slovencem je prinesel .Grazer Tag-blatt" dne 22. t. m. jako strupen članek, v katerem pravi, da je prav, če Madžari pritiskajo Hrvate, kajti Jugoslovane je treba pritiskati k tlom in če Madžari večajo njih moči, si Avstrija, oziroma Nemci prihranijo delo, in Nemci lahko napredujejo ter se nemoteno razširjajo na južnovshod-nem krilu. Nemci in,Madžari tedaj skupaj drže v zatiranju Slovanov. Če se pa zedinijo Hrvatje in Slovenci v skupno obrambo proti silnim sovražnikom, tedaj se dobe podle liberalne duše, ki se iz te zveze norčujejo in vsako skupno delovanje, ki nima namena utrjevati liberalizem, srdito pobijajo. Ali je potem čudno, če se krčijo slovenske meje? In kdo je temu kriv?
Štajerske »narodne" stranke glavni zbor bo dne 6. oktobra v Celju. Liberalci vedo, da za razgovor o političnih, narodnih in gospodarskih vprašanjih ljudij ni mogoče dobiti na shod. Zato se priredi rajši cel cirkus. Najete so tri godbe, skrivnost večera bo vinska poizkušnja ali tekma za pijančevanje in noben narodnjak te prilike ne sme zamuditi, da mu ne bo žal, kajti v veliki dvorani »Narodnega doma" bo toliko plesavcev in plesavk, da Celje še nikdar ni kaj takega videlo. To je plodonosna politika in zato se zahteva stroga disciplina. Nekateri hočejo biti narodni, drugi napredni, a pri pijači in plesu se bo vse izravnalo. Kdor ima voljo in srce, se mu vere sploh ni treba dotikati, saj se lahko še drugače najde način, ljudstvo izobraževati, namreč s plesom. Duhovščini pa nič ne kaditi, ker ona ni za gospodarsko in izobraževavno delo. V tem smislu vabi na shod »Narodni List". — Pod temi krinkami bodo tedaj imeli politični ples naprednjaki spodnještajerski, ki pravijo, da bodo pokopali »Slogo" in delali za narod.
„Bogojedci." Pod tem naslovom je prinesla kot protest proti evharističnemu kongresu mokraška »Zarja" dvoje preplonkanih člankov, s katerima se norčuje iz katoliške vere in posebno iz vere na pričujočnost Boga v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Taki članki morajo odpreti oči tudi tistim rdečkarjem, ki so doslej menili, da je socialnim demokratom vera postranska st/ar.
Slomškova slavnost se je zadnji torek slovesno praznovala po kranjskih srednjih in ljudskih šolah.
Slomškova slavnost na ljudskih šolah v Kranju. Pretečeni torek, 24. t. m., sta obe tukajšnji ljudski šoli prav primerno obhajali spomin na velikega vzgojitelja Slomška. Po sv. maši je vsaka šola zase priredila slavnost. Na deški šoli je g. katehet Sitar poljudno opisal življenje rajnega Slomška ter priporočal otrokom njegove čednosti v posnemanje, njegove zasluge za naš mili materni jezik pa v hvaležen spomin. Nato so učenci nekaj Slomškovih pesmic deklami-rali, nekaj pa zapeli. S cesarsko himno je bila zaključena slavnost. — Na dekliški šoli pa so gospodične učiteljice prav okusno okrasile sliko Slomškovo. G. katehet dr. Jakob Kotnik je s primernim nagovorom slavil zasluge velikega pedagoga. Učenke so ganljivo deklamirale nekaj Slomškovih pesmi, nekaj pa jih pod vodstvom gdč. voditeljice zapele. — Da ne bi spomin na tega tako zaslužnega šolnika tako hitro izginil otrokom iz spomina, bi bilo pač nujno želeti, da bi v vsaki šolski sobi visela njegova slika.
Poročil se je g. Rajko Marenčič, trgovec v Kranju, z gospico Marico Aljančičevo iz Križev. Poročil ju je v škofovski kapeli v Ljubljani ženinov brat č. g. knezoškofov tajnik Janko Marenčič dne 25 t. m. — Prejšnji dan je bil pa poročen pri sv. Jakobu stavbni nadkomisar g. Matija Kraje z gdč. Erno Povšetovo. Čestitamo 1
Na gimnaziji v Kranju je letos 326 rednih učencev in 24 pnvatistinj. Učiteljski zbor obsega z ravnateljem 13 definitivnih učiteljev, 1 v službo prideljenega, 3 suplente in 1 pomožnega učitelja. Poleg 8 razredov so 3 vzporednice, in sicer v prvem, tretjem in četrtem razredu.
Kn.-šk. zasebna gimnazija v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano ima v počeiku tekočega šolskega leta z ravnateljem 17 rednih učnih moči in 9 razredov. Letos je gimnazija prvič popolna. Dijakov je 344, ki so razdeljeni tako: I. a: 42, I. b: 39, II.: 62, III.: 43, IV.: 37, V.: 39, VI.: 26, VIL: 26, VIII.: 30.
Na gimnaziji v Gorici je letos 1200 dijakov. Prvi razred ima sedem paralelk; tri slovenske, tri italijanske in eno nemško. Zavod ima 50 učnih moči.
Na črnogorski gimnaziji v Cetinju nastopi s 1. oktobrom svojo službo g. Evg. Vavken iz Cerkelj. K temu dodajemo, da stanuje prej imenovani gospod v Hribarjevi hiši v Cerkljah s svojo gospo materjo, ki izvršuje tu od novega leta sem kot c. kr. poštna uradnica svojo službo. Prej je bil c. kr. poštni urad v domači Vavknovi hiši. Če je g Ivan Francevič Hribar, ki po končanih ljubljanskih volitvah zopet strelja v Cerkljah zajce in jerebice, kaj posredoval za to službo v Črni Gori, nam ni znano.
Velike Slomškove slike bo založila »Slovenska Straža", ako se bo oglasilo dovolj naročnikov. Za društvene sobe je ta podoba primerna.
Na Jesenicah smo hvala Bogu že pregnali draginjo. Ako se poroči kak nižji uradnik, naroči si avtomobil s Trbiža. V kratkem se bodo gospodje vozili z zrakoplovom. Torej za Jeseniški okraj ne bo treba zboljšati plače uradnikom.
Nadporočnik Anton Vidic iz Kamnika se je oženil z edino hčerko milijonarja Warda v Ameriki. Poroka je bila v votivni cerkvi na Dunaju.
Ces. svetnik Peter pl. Radics, ki se je
dolgo vrsto let pridno pečal s Študiranjem arhivov in spisal mnogo Člankov in knjig, obsegajočih razna vprašanja iz kranjske zgodovine, je umrl dne 24. t. m. v Ljubljani, star 76 let Nekaj svojih razprav je dal prevesti v slovenščino in jih je izdala »Slov. Matica". Domovina mu ohrani hvaležen spomin.
V Mostah je bil za župana soglasno izvoljen g. Jožef Oražem, katerega liberalci nimajo radi.
Čistilo za čevlje «Sava» (krema) se dobiva edinole v trgovini g. J. Kušlana v Kranju na glavnem trgu.
Zimski vozni red za gorenjsko železnico ni izpremenjen.
Vesela novica iz Carigrada se bo oznanila po žrebanju turških srečk dne 1. oktobra t. 1. dotičnemu naročniku, čegar številka bo zadela glavni dobitek. Kdor nima še te izborne srečke, ta naj jo nemudoma naroči, da bo deležen prihodnjega žrebanja. Po posredovanju »Slovenske Straže" more turško srečko dobiti vsakdo na mesečne obroke po 4 krone 75 v in prejme zraven še eno srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Najvišja odlika. Svetovnoznana Singer Ko., deln. družba šivalnih strojev, katere izdelki so bili že mnogokrat najvišje odlikovani, je dobila v priznanje izbornosti svojih rodbinskih in rokodelskih šivalnih strojev na obrtni razstavi v Badnu pri Dunaju 1912 prvo darilo: veliko zlato svetinjo.
Na tedenski semenj v Kranju dne 23. t. m. je bilo prignanih: 77 glav domače govedi (za mesarja 50), 7 telet, 00 glav bosenske govedi, hrvaške govedi-36 in 110 domačih prešičev ter 00 hrvaških kozlov in 00 domačih ovac. — Za kilogram žive teže: za pitane vole 90 v, za srednje pitane vole 78 do 82 v, za nepitane 74 do 78 v, za hrvaško goved 68 v, za teleta 1 K 12 v, za pitane prešiče 1 K 20 v, prešiči za rejo 1 K 30 v. — Za 100 kg pšenice 23 K; rž 23 K; ječmen 21 K; oves 20 K; koruza 21 K. ajda 26 K, proso 22 K; krompir 5 K — v, fižol (rdeč) 26 K, koks 27 K, detelja — K, slanina 000 do 0-00 K, drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 3-20 K, jajce 9 v, seno 6 K, pšenična moka 36 v, kaša 32 v, ješprenj 32 v.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (29) sv. Mihael; ponedeljek (3U.) sv. Hieronim; torek (1.) sv. Remigij; sreda (2.) sv. Leodegar; četrtek (3.) sv. Bogumil; petek (4.) sv. Frančišek S.; sobota (5.) sv. Placid in tovariši.
Družba sv. Mohorja ima letos 76.567 udov, 6288 manj kot lani. Temu nazadovanju je precej vzrok slaba letina.
Skupnih sv. obhajil je bilo za časa evharističnega kongresa nad 300.000. Gotovo lepo število. Samo v frančiškanski cerkvi, kjer so zborovali Slovenci, je bilo vse dni obhajanih nad 11.000 oseb.
Protialkoholni kongres je bil dne 22. t. m. v Solnogradu. Otvoril ga je poslanec dr. Krek. Zborovavce so pozdravili zastopniki minisb-stev in deželne vlade. Višji štabni zdravnik dr. Mann je govoril o tem, koliko škoduje zloraba alkohola pri vojakih in kakšnih sredstev se je treba posluževati, da bi se pijančevanje omejilo. Dr. Scha-cherl je napadel vlado, ker ne stori ničesar proti alkoholizmu, ampak še celo pomaga, da propadejo v državnem zboru predlogi, ki merijo na omejitev alkoholizma.
Zrakoplovstvo. Radoševič, učitelj trgovske šole v Sarajevu, je iznašel zrakoplov, ki je tako narejen, da tisti, ki ga vodi, lahko v njem sedi, ko ga požene v zrak.
Nove mode za proletarce. Socijalni de-mokratje so imeli svoje zborovanje v obrtnem kraju Šemnic na Saksonskem. Tu so se zbrali glavni, dobro plačani voditelji iz vseh krajev. In sklenili so, izdajati med drugim nov modni časopis, v katerem bodo delavcem priporočali najnovejše mode v obleki. S tem časopisom bo pa gotovo na mah rešeno delavsko vprašanje in draginja bo ponehala.
Umazani pogovori. V železniškem vozu je bilo natlačeno polno ljudi. Tudi nekemu frančiškanu je bil tam odkazan prostor. Par naga-jivcev je pričelo vpričo njega zelo umazano govoriti, da bi redovnika togotilo. Ko ju je ta prosil, da naj molčita, sta se mu smejala in dejala, da smeta govoriti, kar hočeta. »Dobro, torej smem tudi jaz govoriti, kar hočem," je dejal pater ter je vzel iz žepa rožnivenec in začel na glas moliti. Najprvo jih je bilo le par, ki so ž njim molili, nazadnje pa je vsevprek molilo in nesramni pogovori so bili zatrti.
k,v Hud vihar in veliko povoden) so imeli na Kitajskem. Utonilo je 50 000 ljudi. Na Japonskem se je več parnikov potopilo.
Nepoznan narod. V severni Ameriki na Viktoria Landu so zasledili neki človeški rod, pri katerem ni najti nobenega sledu civilizacije. Rod Šteje okoli 2000 duš, se živi z lovom divjačine in rib in se poslužuje preprostega orožja in orodja, kakor pri nas ljudje v kameniti dobi.
Boj med morskimi ribami. Priplaval je morski kit ob bregu južnovzhodne ameriške obali v kraj, kjer je bila riba sabljača ali nosorožnica. Vnel se je hud boj med obema. Riba sabljača Je porinila svoj rog v stran kitu tako globoko, da je kit izkrvavel in mrtev prišel na površje morja, kjer je obležal po strani obrnjen. Drugačen vspeli je pa imel boj med morskim volkom in ribo sabljačo, ki se je vršil letos meseca junija na južnovzhodni strani otoka Nantuckde v Severni Ameriki. Potniki so se peljali na ladji .Caledonia" iz Glasgowa v Novi York in so videli tam jako zanimiv prizor. Srstnajst čevljev dolg morski volk, ki je gotovo tehtal 10 meterskih centov, je skočil iz morja. Za morskim volkom se je z vso besnostjo pognala precej krajša riba sabljača. Obe ribi sta padli nazaj v morje. V vodi se je vnel srdit boj. Riba sabljača je porinila svoj rog v stran morskemu volku. Kakor klopčič sta se ribi v vodi vrtili in prekucavali. Potem se je voda pomirila. Čez nekoliko časa je priplul na površje morski volk, ki je imel v strani zapičen pa odlomljen rog ribe sabljače. Morski volk je ostal zmagovavec.
novejše uestl.
Pozor, Gorenjci! Naročite se v obilnem številu za prihodnje Četrtletje na «Gorenjca» ! Naročnina eno krono.
Upravništvo.
Veliko vojaško cesto, ki bo stala nad milijon kron. bo zgradila država od Podnarta čez hribe v Selca.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand si je izbral duhovna dr. O. L. Stanovskega za vzgojitelja svojih otrok.
Dunaj. V delegaciji je bil sprejet proračun zunanjega ministrstva. Z Berchtoldovim poročilom je tudi Turčija zadovoljna.
Sofija. Turčija je napravila velike manevre ob bolgarski meji, kar je podobno napovedi vojne. Položaj je jako resen. Srbski vojni minister je prišel v Sofijo.
DRUŠTVA.
V »Ljudskem Domu* v Kranju bode jutri zvečer ob 7i8 priredila predstavo z igro .Pavla" podružnica »Slovenske dijaške zveze" za Gorenjsko. Pričakuje se obilna udeležba.
V Cerkljah priredi tamošnje si. kat. izobra-ževavno društvo na rožnivenško nedeljo popoldne ob 4. uri lepo igro »Sv. Boštjan". Vsebina igre je vzeta iz življenja prvih kristjanov. Nihče naj ne zamudi prilike, ogledati si lepo in poučno igro!
Kat. slov. izobraževavno društvo Preddvorom priredi jutri popoldne ob 3. uri v grajskih prostorih predstavo. Igralo se bo: Turki pred Dunajem, Frakeljnov Boštjan in Pri vaškem zdravniku. V nedeljo, dne 6. oktobra, se bo predstava ponovila.
V Škofji Loki bodo jutri zvečer ob 7. uri igrali v dvorani »Društvenega doma" »Našo kri".
Jesenice. V nedeljo je uprizorilo »Katoliško delavsko društvo" v svojem domu krasno narodno igro »Divji lovec", katera je vseh ozirih izborno vspela. Posebno nas je presenetil s fino in dobro naštudirano vlogo g. Potrato kot „Janez". Poznalo se mu je, da je že veliko igral in da mu je oder znan kot domača tla. Istotako je tudi dobro igrala gdč. Krivec v vlogi »Majde". Ostali so bili še precej dobri, ako se upošteva, da so še bolj začetniki. Jako dovršeno je sviral društveni orkester pod vodstvom g. Kogeja. Le tako naprej! Želimo, da se igra ponovi.
Sadjarstuo.
Škodljivci na sadnem drevju. Sadno drevje pri nas vedno bolj končujejo glivasti škodljivci, kakor: medena rosa, rja, peronospora in fusicladium. Da se ti parasitine razširijo po drevju, treba drevesa večkrat poškropiti z bakrenim vi-trijolom in apnom. To škropilo narediš tako-le: Vzemi sod, ki drži 126 litrov, noter vlij 50 litrov vode in v to vodo obesi v vrečici 2 kg bakrenega vitrijola. Potem vzemi 2 kg svežega žganega apna, ga deni v drugo posodo, pnlij par litrov vode, da se raztopi, in potem dolij še 50 litrov vode. Ko se beljava izhladi, precedi jo na finem situ ali na kaki cunji in jo vlij v sod z bakrenim vitrijolom. Kadar rabiš to raztopino, jo poprej v sodu malo pomešaj.
Rak na sadnem drevju. Na sadnih drevesih, posebno na jablanah, se vsled raznih vzrokov večkrat napravijo raku podobne rane. Včasih take rane povzročijo žuželke, kakor krvava uš, lubadni zavijač itd. Raku podobne rane
povzročajo lahko tudi kraste (fusicladium), ali ozebline, ali sploh ranjena drevesa. Pravega raka pa napravlja neka gliva (Nectria ditissima), in sicer odprtega ali pa zaprtega raka. Pri odprtem raku, ki se rad dela vkobalah in vejicah, se naprav-Ijajo okoli rane obroči. Zaprti rak pa dela izrastke, velike kakor orehi, pa tudi kakor otročje glave. Ako pride plesnina v razpoko drevesnega luba, tam klije in se razvija po lubu naprej. Rana postaja vedno večja. Le Če ima drevo dovolj moči v sebi, zapre razširjanje rane. Da se rak na drevesu ne napravi, pazi na to, da drevo ne bode ranjeno. Če je pa ranjeno, kmalu rano zamaži. Izrezi veje, da bo v drevesu dovolj zraka in luči, otrebi okoli drevesa plevel ter drevesu pognoji, da bo imelo dovolj moči. Rakovo rano izrezi ob času, ko ni v drevesu soku. Rano lahko zamažeš z ometom, v katerem je 3% bakrenega vitrijola in apnenega beleža, kar deneš na kako cunjo in drevo obvežeš.
Gnojilo za rastline v posodah je kurjek, zmešan z vodo, ali pa v vodi razmočeni rožni ostružki. Prilija se sto vodo rastlinam od marca do septembra.
SLOVSTVO.
Berila in evangeliji za nedelje, praznike in imenitnejše godove cerkvenega leta. Priredil ča3tni kanonik dr. Jožef Lesar. Ta težko pričakovana knjiga, iz katere se,bero evangeliji raz prižnice, je vender enkrat zagledala beli dan. Dosti dolgo se je kvaril jezikovni okus ljudstvu s staro izdajo. Nova izdaja evangelijev je stvarno in jezikovno dobro opiljena, saj je tudi znano, da je g. dr. Lesar v tem oziru jako vesten mož. Tisk v knjigi je ličen in papir zelo debel. Ponatis rimskih odlokov v dodatku, preobširno kazalo in latinski nadpisi, to troje se nam zdi nepotrebno. Kniiga stane v šagrenu vezana in z zlato obrezo 8 K, s poštnino 50 vin. več.
Priložili smo zadnji številki »Gorenjca" cenik veletrgovine M. Tomec v Humpolcu v nakup modernega in trpežnega sukna za gospode in dame. Vsakdo, ki hoče kaj kupiti, naj zahteva vzorce sukna 293
Mffciil cfof*A izkušnja me uči in drži, da i TUJ J O. alal <* za odpravo izpustljajev, kakor tudi za nego kože, ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd Ulijino mlečno milo Berg-manna in dr., Tešin ob Labi. — Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah i. t. d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema „Manera" za nego nežnih, belili damsklh rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod.   147 50—25
Čebele kupi
H. Kemp o,       m 1 o h i n j s k o Jezero.
Tiskovno društvo v Kranja
priporoča svojo 2951
knjigoveznico
Knjige se vežejo trpežno, :: elegantno in poceni. ::
zračna, svitla, moderno opremljena, s posebnim vbodom,  na Glavnem trgu v Kratijo, se tat o j ceno odda. 29121
Kaj več se zve v trgovini J. Kuilan, Kranj.
Šahe jedivno gobe
vseh vrst in        292 6-1
m ali 11 e
kupujem po najvišji ceni vsako množino proti takojšnjemu plačilu. Oziram se le na ponudbe z vzorci in navedbo množine.
S. ADLER
izvoz gozdnih pridelkov Haidl pri Eisensteinu (B6hmerwald).
PREMOG
dobi se vedno In v vsaki množini ter najceneje pri tvrdki 294 3-1
J, Knšlan, Kranj, Glavni trg.
Oddasta se
m dvo  «sot>i x
za tri gospode z opravo in posebnim vhodom v Kranju št. 158.
Več po dogovoru.
trboveljski najboljše : : kakovosti
SOBA
z opravo se odaa, pripravna Je tudi za stanovanje. 287 3-2
Kje, pove upravništvo »Gorenjca".
182 3-3
ZobozdraunlSkl in zobu-::     tehniški ateljč ::
Dr. Edv. Globočnlk, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in FV. Holzhacker, konc. zobotehnik
*-**-^v* V KRANJU v^m^i
v Hlebševl hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne Izven velikih praznikov na razpolago.   183 38
Ulilijoni uporabljajo proti kaSlju hripavosti, kataru, zasllgenju, krčevitemu in hrznemu kaslju
Katsorjove prsne karamele
s tremi jelkami.      283 12-2 fiflSfl   not. over. izpričeval od zdravnikov in privatnikov VV0V   zagotavlja siguren uspeh. Zelo prijetni in dobri bonboni. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin. se dobi pri KAREL ŠAVNIK, lekarna pri sv. Trojici v Kranju.
4
Najprimernejša darila po zelo znižanih cenah!       74 52~39 Prva delavnica ur ter trgovina z zlatnino in srebrnino
luan Leuičnik
urar in trgovec v Kranju
Cenejše kakor po cenikih!     Ne kupujem od prekupcev!
Sprejmem in iivriim vsa popravila natančno, solidno in po najnižjih cenah. — Istotako sprejmem vsakovrstno zlatnino in srebrnino v popravilo. — Posebno se priporočam ▼ nakup ženinom in nevestam. — Priložnostni nakup !
t-
I
R.WOL
Bruselj in Buenos Aires 1910; 3 velike nagrade
Magdeburg-Buckau.
Podružnica na Dunaja
Dunaj, III., Am Heumarkt štev. 21. Patentni 8 26—26
vročeparne lokomobile |
z brezventilnim KÄs«
Of-ginalno strojedelstvo Wolf    .   .   .   lü — 800 k. t. ■ Obrali:! strevjf z najnižjo popolnost};* i o. dobičkom §■
za industrijo in poljedelstvo.
Posedaj izdelanih nad 800.000 k. s.
9999
Efektna loterija »Slovenske Straže".
Zahteve, ki se stavijo na .Slovensko Stražo" iz obmejnih krajev, so oddne dodne večje. Na svojem glavnem zborovanju, ki bo 'etos v Mariboru, bo pokazala ,,Slovenska Straža", koliko je napredovala v pretecenem letu in kako rano-gostransko in uspešno je bilo njeno delo. Priznanja Je sicer vredna požrtvovavnost, s katero dobiva podpore za svoje delo iz vseh slojev našega ljudstva, vendar pa je ..Slovenska Straža" še daleč od tega, da bi mogla količkaj zadostiti zahtevam, ki se stavijo nanjo.
Da si osnuje poseben fond v podporo ubogi slovenski deci (za otroške vrtce, božičnice, knjižnice itd.), zlasti po industrialnih krajih, priredi »Slovenska Straža" efektno loterijo, ki jo je dovolilo finančno ministrstvo. Loterija obsega 100 tisoč srečk, ki stanejo vsaka 1 kro no in 1554 dobitkov vskupni vrednosti 20.000 kron. +
D obitkl so sledeči :
1 glavni dobitek v vrednosti 5000 kron.
Kompletna fina oprava za tri sobe in kuhinjo, obstoječa iz spalne oprave, jedivnice, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske oprave ali 4—6V2 HP. bencinmotor, mlativnica z dvakratnim čiščenjem, slamoreznica.
1 glavni dobitek v vrednosti 1000 kron.
1 glasovir ali 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za košnjo (stroj za košnjo, stroj za ohračanje, brana)
2 glavna dobitka v vrednosti po 500 kron.
Oprava za spalno sobo za dve osebi ali J gepelj z mlativnico ali 1 slroj za košnjo.
10 dobitkov v vrednosti po 100 kron.
Zlata ura, kolo s prostim tekom, šivalni stroj, slamoreznica, brzoparivnik, jeklen plug itd.
40 dobitkov v vrednosti po 50 kron.
Fine nastropne svetilke, fine umivalne oprave, decimalne tehtnice, salonske stenske ure, zlate verižice, zlate damske ure, čistivnice, razne garniture, slike z okvirom itd.
100 dobitkov v vrednosti po 20 kron.
Srebrne ure z verižico, garniture srebrnih žlic za kavo, aparati za britje, stroji za rezanje mesa, vloma varne denarnice, garnitura za kadivce, pisalne priprave, srebrne doze za cigarete, zlati obeski, stenske ure, naročivni listki za dnevnik „Slovenec" (za eno leto), balanc. tehtnice, pralne garniture itd.
200 dobitkov v vrednosti po 10 kron.
Mizni nastavki,karafine, svečniki,tase, posode za dišave, mizarska orodja za domačo rabo, ptičje kletke, garniture nožev, žlic in vilic, doze za sladkor, nikelnaste ure, stenske ure, budivke, zlati prstani, kadivne mizice, dežniki itd., itd.
1200 dobitkov v vrednosti po 5 kron.
Košarice za kruh (kina-srebro), nikelnaste ure, budivke, dežniki, mizni nastavki, žepni noži, razna vrtna orodja, mizarska orodja za domačo rabo, zalivače, kuhinjske tehtnice, srebrni obeski, fini okvirji za fotografije, travniška orodja, konjske škarje, ptičje kletke, vrči za vino, kavo ali čaj, denarnice, britve, srebrne moške verižice, srebrne zapestnice, srebrne oksidirane cevke za smodke, double zavratne verižice itd., itd.
Srečke se bodo dobivale po trgovinah in trafikah iti se jahko naročajo tudi naravnost v pisarni „S!ovenske Straže" (Ljubljana, Dunajska cesta št. 22).
Žrebanje se bo vršilo 18. novembra 1912 ob 6. zvečer v pisarni ..Slovenske Straže".
Od naše javnosti pričakujemo, da bo z ozirom na važni namen loterije iti i ozirom na krasne dobitke podpirala ,,Slovensko Stražo" s tem, da se bodo vse srečke razprodale 1 Vsak na delo za ubogo slovensko deco!
Za smeh in kratek čas.
Odlomek iz šolske naloge. ,,Družina je skupina, obstoječa iz očeta, matere, otrok, zaročencev, deda, babice, stricev, tet, bratrancev in sestričen — in se nahaja po vsem svetu. Najprvo pridejo oče in mati, potem otroci; drugi prihajajo k tem na obiske. Ded in babica takrat po navadi kaj prineseta. Če teta obišče, se morajo otroci praznično obleči. Glava, poglavar družine, je oče ker on služi denar. Zato on zjutraj zgodaj odhaja; poprej pa se jezi nad ovratnikom, nad srajco, med tem pije kavo. Mati ostane navadno doma, ker se mora nad posli jeziti. Včasih gre tudi ona na trg. Dekle stanujejo v istem stanovanju, se ne prištevajo k družini, ker se hitro menjavajo, večkrat dvakrat na mesec. Včasih kak vojak dekle obišče. — Oče izroči materi denar, da nakupi potrebno za hrano, a ne vsega. Velik del denarja položi v železno omaro; ta denar sme družina vzeti Šele, če oče umrje. Dobijo se mladi in stari očetje. Iz prav starih postanejo dedi. Če oče spi, smrči, in nihče ne sme blizu. Mati družine je vedno žena očetova. Ta je dobra in modra ter skrbi za otroke. Mati ve vse; ve tudi, odkod pridejo mali otročički, a tega ne pove. Mati je sploh silno dobra in je vedno ženskega spola. Če ima mati še svojo mater, se ta imenuje babica. Ta prihaja navadno, če je oče odšel. Tet je v družini veliko, stare in mlade, nekatere z možmi, druge brez njih. Mož od tete se imenuje stric. Strici so veliki in debeli in igrajo z očetom na karte. Vsi otroci stricev
in tet so bratranci in sestrične. $ temi se pretepamo. Potem so včasih v družini tudi zaročenci; ti se vedno smejejo in poljubujejo. — To 80 poglavitni znaki družine in njenih udov. Družina kot celota je potrebno zlo za vzdrževanje države."
Častna beseda. Neki baron je prišel k bankirju ter mu je rekel: .Posodite mi toliko denarja, da Vam zastavim sato tvojo častno besedo." Bankir mu odgovori: .Moja blagajna je že polna častnih besed. Ali mi morete dati kako drugo poroštvo ?*
Prenaglo. Gospod beraču: .Tu imate Staro suknjo; starih hlač vam pa ne morem dati, ker sem jih ravno pred pol ure dal drugemu revežu." — Berač: ,No, te pol ure bi bili pa tudi lahko še počakali!"
Svet. Vedno poslušaj, pazmeraj molči! Tako bol izvedel neumnosti drugih; drugi pa tvojih nt.
V šoli. Učitelj govori o hiši božji, rekoč: .Otroci, ali poznate hišo, ki je slehrnemu odprta, revnemu in bogatemu, veselemu in žalostnemu, ženski in moškemu, starčku in otroku, v kateri dobi vsak človek tolažbo in okrepčilo. No, katera hiša je to?« — Lipe: .Oštarijal"
Previden stric. Francelj: .Slišim praviti, da ste že naredili oporoko. Ali ste se mene kaj spomnili?" — Stric: .Tisoč kron sem ti zapisal, ki naj se ti izplačajo, kadar boš umrl, da boš imel pošten pogreb, ker vem, da bi jih drugače kmalu zapravil."
Učitelj (kara nepazljivega učenca): „Ge Vam razlagam o kameli, glejte mene, ne pa skozi okno I"
Ï
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval   240 12—6
pri »ljudskem zavarovanju".
Zagotovljen je dober in trajen zaslužek.
Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje" na .Slovensko Stražo" v Ljubljani.
/TITANIA'
brxoparllnllc act* žlvinsito lcrmo 1
je čisto iz kovanega železa in železne pločevine, zaradi tega nepokvarljiv. — Heaavattno hiter razvitek pare. — Pošiljamo na poskušajo. — K brzo-parilnikom pošiljamo na željo pripravo za kukanje [žganja.
Titania-Werke,
Wels 191, Zg. Avstr.
Največja špacijama tovarna parllnikov na Avstro-Ogrskem.
JITANIA'
Vsako kurivo po rabi j Ivo. 70 u/n p "ib'»njenega kuriva. Iščejo se zastopniki. Zahtevajte  cenike I !
Qlavno zastopstvo za Štajersko 6-6     iu Kranjsko : 243
FRANC ÄSEN
Gradec
Harlengasse štev. 22.
Puške
261
svetovnoznane pnškarne Peter Werniga, Borovlje, od kojega Imam samoprodajo za Gorenjsko, nadalje «aosacs»
samokrese
In razne lovske potrebščine priporoča v veliki Izbiri ln po nizkih cenab
272 52—4 Hitfijenskl urejena
BRIUNICH
Valentin Rozman, Kranj niš.
Prodaja najboljših sredstev za negovanje in barvanje las, negovanje kože in zob, toaletnih mil, parfumov, šmink za gledališke odre, lasničarskih izdelkov, krepa, podložkov i. t. d.
štev. 106, nasproti župne
cerkve,
15
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da oskrbujem vsak torek, četrtek In soboto razne posle v Ljubljani in se vsled tega slavnotaistemu na j tople je priporočam za obilna naročila. Stanujem v Kranju v Prevčevi hiši št. 170. 289 3-2      Marija Vidmar, potovka v Kranju.
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo
aneiikanskl »metal zobje
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zobje 22413
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehnlčnem ateljeju
____O. Seydl, LJubljana.
nr EEILOV LAK ~*i
najboljši lak xa tla i« mehkega lesa.
Keil ova bela prevlaka (glazura) za umivalne mize 90 vin. Keli-ova pasta za čevlje po 30 vin.
Kell-ov lak za zlatenjc okvirjev 40 vin. 263 6—5
Kcil-ov lak za klobuke v različnih barvah. Kell-ovo leščilo za pode 90 vin. ima vedno v zalogi tvrdka Ljubljana: Leskovic & Meden. PratlC DOleilZ Novo Mesto: I. Picek. ŠT v« valu
Črnomelj: Anton Zurc. V 1% ran JU«
Idrija: Valentin Lapajne. Radovljica: O. Homann.
Kamnik: I Petek. Skofja Loka: M. Žigon.
Kočevje: Franc Loy. Zagorje: Rih. E. Mihelčič.
Naznanilo.
Slav. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem otvoril
doioI tovarno za izdelovanje olioaslib iči io
Obenem tudi javljam, da prevzamem montiranje peči, štedilnikov, kopeli in zidnih obkladov s pečnicami, kakor tudi vsakovrstna v pečarsko stroko spadajoča popravila. 288 5—3
Velika zaloga pečarski h predmetov.
Za dobro blago in delo jamčim.
Za obilna naročila se udano priporoča
Jernej Tomelj,
pečarski mojster v Kranju.
Izvrstno oglje
se vedno dobi pri  if. Francu Kuraltu pri Jelenu v Kranju.    2so 15-3
takoj Stalno sprejme 250 8
»Tiskovno Itiftfo" V Hraniti.
brzoparlvnikl, bakreni kotli za kuhanje žganja, vliti kotli, peči, štedlvniki, banje, cevi in vse drnge vodovodne pritlkllne, okovi za stavbe, vsakovrstno orodje za obrtnike, pristno pozlačeni  274 4
nagrobni križi, krovni skrili »Zenit11
strešna lepenka, dalmatinski cement, traverze, železniške šine 1.1, d. Solidna postrežba 11 priporoča Nizke cene!!
Franc poltnz, trgovina z žtleznino, Kranj (Roossora biša).
m 1
i
1
1
i §
i
I
i
i
1
iiiiiiringpr^
CROATIA
zavarovavna zadruga v Zagrebu. :: Edini domači zavarovavni zavod.:: Ustanovljena leta 1884.:: Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovičeve ulice. :: Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo. :: Podružnica: Trst, Via del Lavatolo št. 1, II. nadstropje (telefon 25—94).
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. Na življenje i 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživetja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti shodi bo požaru i 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovarn). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajavniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga i. t. d.). 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena i. t. d.). S. Zavarovanje steklenih Alp. 102 12—9
Zadružno imetje v vseh delih znaša 2,713.674-13 kron. Od tega temeljna glavnica 800.000 kron. Letni dohodek premije s pristojbinami 1,363.040*89 kron. Izplačane škode 4,970.238 48 kron.
Sposobni posredovalci in akvlilterji ie sprejmejo pod tako ngodnlmi pogoji.
Natančnejše informacije daje okrajni zastopnik za Kranj in okolico gospod
Edmund Rooss v Kron ju.
MMMMMMMMMMMMMMMjMMMiMMMmMMMMMlMMMMMMMM
*h8 lwi   ysa|{ svoj mlinar! 1
Veliki zaslužek! S
J. Spreitzerjev nasled. LjUblj&DE Slomškova    ulioa *t.
Stivliio-ontio li kontrnkeliiko kllihiilMri
Žiono omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d.
Špecijaliteta: 19552-19 valjični zastori (Rollbalken).
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniika aaloga 154 52—26
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajske cesta 17
priporoma avoja najbolj priinana
šivalne stroje in kolesa.
Ceniki na tahlevnnje Matom
Zuonolluarna
ITlax Samassa
Kakšno težavo in sitnosti provzroča mletje žita kmetom posebno letos, ko povsod vode manjka, je splošno znano. Vsega tega si prihranite, ako si takoj posamezno, ali cela zadruga ali vas naročite moj zajarn-::  čeno neprekosljlvi mlin na smlrkovl kamni ::
99
KOMET"
katere se lahko gonijo z roko, gepeljni, motorji ali z vodo. Delajo čudovito flno trx laitro ! Cena takega mlina je od K 600 — do K 2.200 In melje na uro od 200 do 500 kg žita.
50
fran Zemaii, Cjubljana
Dunajska cesta „pri Flgovcu".
119 44—31
u Ljubljani
se priporoča za vlivanje zvonov za zvonike z ubranim ter milodonečim glasom.
Do konca leta 1911 je razposlala 6887 komadov zvonov za zvonike v skupni teži od 2,674.508 kg.
Cerkveni svečniki in viseča svetilke (lustre), kanonske table v odgovarjajoči izdelavi od težko lite medi in zelo trpežne snovi.
Proračuni in ilustrirani ceniki na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto.
Filip Tratnik
špecijalist v izdelovanju cerkvenega orodja in posode
se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za vsa naročila in v pasarsko obrt spadajoča dela. Prenavljam vse stare cerkvene posode in orodja, jih pozlatim, po-srebrim, poniklam i. t. d. :: Za vsako delo jamčim. :: Najfinejša izvršitev in nizke cene.
112 42-20
(Obenem pripomnim, da nisem v nlkakl zvezi:s firmo Leopold Tratnik.)
C02D
58