ekonomsko ogledalo št. 1/2022, letnik XXVIII Ekonomsko ogledalo št. 1, letnik XXVlII, 2022 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorciceva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednik: mag. Matevž Hribernik Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Lejla Fajic; dr. Tina Golob Šušteršic; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Mojca Koprivnikar Šušteršic; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Laura Južnik Rotar, dr. Jože Markic; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Marta Gregorcic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupancic, mag. Janez Kušar Tehnicno urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglic Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 130 izvodov Prvi natis Ljubljana, januar 2022 ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplacna. ©2022, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno .........................................................................................................................................................3 Tekoca gospodarska gibanja ...............................................................................................................7 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................9 Gospodarska gibanja v Sloveniji ...........................................................................................................11 Trg dela ..........................................................................................................................................................17 Cene ................................................................................................................................................................19 Financni trgi .................................................................................................................................................20 Placilna bilanca............................................................................................................................................21 Javne finance ...............................................................................................................................................22 Statisticna priloga ...................................................................................................................................25 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statisticni podatki, znani do 10. januarja 2022. S 1. januarjem 2008 je v državah clanicah Evropske unije zacela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna razlicica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Vec informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoce primerjave (mesecno, cetrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preracuni UMAR, ce ni drugace navedeno. Aktualno Napovedi gospodarske rasti za evrsko obmocje ostajajo relativno visoke, spremlja pa jih velika negotovost, povezana z visokimi cenami surovin, motnjami v dobavnih verigah in ponovno zaostrenimi epidemicnimi razmerami. Povprecna cetrtletna vrednost kazalnikov gospodarske klime in zaupanja (ESI, PMI) je zadnjem cetrtletju 2021 ostala visoka, a se je v primerjavi s predhodnim cetrtletjem opazno znižala, kar nakazuje na upocasnitev rasti gospodarske aktivnosti evrskega obmocja v tem obdobju. Ob poslabšanih epidemicnih razmerah se je upocasnila zlasti rast aktivnosti v storitvenih dejavnostih, vztrajanje motenj v dobavnih verigah pa vse bolj zavira predelovalne dejavnosti, zlasti avtomobilsko industrijo. Visoke cene surovin in energentov pomembno vplivajo tudi na zviševanje inflacije v evrskem obmocju, ki je bila decembra na medletni ravni 5-odstotna. ECB je decembra ohranila razmeroma visoko napoved rasti gospodarske aktivnosti za evrsko obmocje v letošnjem in prihodnjem letu (4,2 oz. 2,9 %), še naprej bo rast poganjala predvsem zasebna potrošnja. Do sredine letošnjega leta ECB pricakuje tudi povišano inflacijo, ki pa naj bi do konca leta na medletni ravni upadla na 2 %. V Sloveniji vecina kazalnikov gospodarske aktivnosti kaže na ohranjanje relativno ugodnih gibanj izvoznega dela gospodarstva in domace potrošnje tudi v zadnjem cetrtletju lanskega leta; poslabšanje epidemicnih razmer je vplivalo zlasti na kazalnike zaupanja v storitvenih dejavnostih. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je novembra, po stagnaciji v oktobru, mocno povecala. Tudi blagovna menjava se je, po vec mesecih vidnejših mesecnih nihanj, oktobra in novembra povecala. Tudi v trgovini in dejavnostih, povezanih s turizmom, so se oktobra sicer nadaljevala razmeroma ugodna gibanja, po podatkih o davcnem potrjevanju racunov pa je bila prodaja tudi decembra nekoliko višja kot v enakih obdobjih v letih 2019 in 2020. Aktivnost v gradbeništvu, ki je v zadnjih mesecih po posameznih segmentih mocno nihala, se je oktobra opazneje znižala. Po vec mesecih rasti pa se je glede na predhodni mesec znižal prihodek v tržnih storitvah, najbolj v strokovno-tehnicnih dejavnostih, prekinila pa se je tudi rast storitvene menjave. Zaradi nizke osnove v letu 2020 je bila aktivnost v vecini gospodarskih dejavnosti na zacetku zadnjega cetrtletja medletno opazno višja in je presegala vrednosti pred zacetkom epidemije. Še vedno pa za temi ravnmi zaostajajo zlasti dejavnosti, povezane s turizmom, in gradbeništvo. Negotovost, povezana s poslabšanjem epidemicnih razmer, je na splošno razpoloženje v gospodarstvu vplivala zlasti v zacetku zadnjega cetrtletja, v storitvenih dejavnostih pa vse do konca leta. Po oktobrskem upadu se je razpoloženje v izvoznem delu gospodarstva do konca leta sicer izboljšalo, vendar je bilo v povprecju nižje kot v predhodnem cetrtletju. Podobno kot v izvoznem delu gospodarstva, se je do konca lanskega leta izboljšalo razpoloženje tudi v trgovini, med potrošniki in v gradbeništvu, poslabšalo pa v storitvenih dejavnostih. Razmere na trgu dela so bile ugodne tudi v zadnjem lanskem cetrtletju. Zaposlenost, ki dosega najvišje ravni od zacetka merjenja, se je oktobra še zvišala. Najvišje medletne rasti so bile v gostinstvu in gradbeništvu, ob nizki brezposelnosti in pomanjkanju ustrezne delovne sile jih je v veliki meri omogocalo zaposlovanje tujcev. Registriranih brezposelnih je bilo konec lanskega leta 65.969, opazno manj kot v enakem obdobju 2020 (24,4 %) in 2019 (12,4 %) in najmanj od novembra 2008. Ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, se je tekom lanskega leta znižalo tudi število dolgotrajno brezposelnih, ki pa je še vedno nekoliko višje kot pred zacetkom epidemije. Medletna rast plac se je od sredine lanskega leta do oktobra upocasnila, na kar je vplivalo predvsem prenehanje izplacevanja nekaterih dodatkov, povezanih z epidemijo, v javnem sektorju. Rast povprecne bruto place v zasebnem sektorju je tudi oktobra ostala visoka. Ocenjujemo, da je k temu prispeval predvsem dvig minimalne place na zacetku leta, deloma pa tudi vracanje oseb, vkljucenih v interventne ukrepe, v zaposlitev, in pomanjkanje delovne sile v nekaterih dejavnostih. Inflacija se je decembra še okrepila in znašala 4,9 %. K medletni inflaciji so najvec prispevale višje cene energentov, trajnega in poltrajnega neenergetskega industrijskega blaga ter hrane. Višja rast cen je povezana z visokimi cenami surovin in energentov na svetovnih trgih ter težavami v dobavnih verigah, kar se prek uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev vse bolj preliva v domace cene življenjskih potrebšcin. Javnofinancni primanjkljaj je bil v enajstih mesecih 2021 nižji kot v enakem obdobju leta 2020; predhodni podatki kažejo na njegovo zvišanje v decembru 2021. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v enajstih mesecih lani znašal 2,2 mrd EUR in je bil za 0,3 mrd nižji kot v enakem obdobju predhodnega leta, kar je odraz visoke rasti prihodkov in nižje rasti odhodkov. Rast prihodkov je bila posledica okrevanja gospodarske aktivnosti, zlasti domacega trošenja, in ugodnejših razmer na trgu dela. To je vplivalo predvsem na povecanje davcnih prihodkov in prihodkov iz socialnih prispevkov, okrepila pa se je tudi rast nekaterih nedavcnih prihodkov, povezanih z izrednimi prihodki, ter prihodkov iz EU sredstev. Zaradi izteka veljavnosti številnih ukrepov, povezanih z blažitvijo posledic epidemije covida-19, se je v drugi polovici lanskega leta upocasnila rast odhodkov. Po preliminarni realizaciji se je decembra 2021 primanjkljaj državnega proracuna, ki predstavlja glavnino konsolidirane bilance, mocno povišal in v letu 2021 znašal 3,1 mrd EUR, vendar pricakovano ni dosegel ocen, narejenih v casu priprave proracunskih dokumentov za leti 2022–2023 (3,9 mrd EUR). Neto položaj državnega proracuna do proracuna EU je bil v enajstih mesecih lani pozitiven, pri cemer se je rast prihodkov iz sredstev EU novembra okrepila. V Sloveniji razpoložljivi kazalniki gospodarske aktivnosti kažejo na ohranjanje relativno ugodnih gibanj tudi v zadnjem cetrtletju lanskega leta Negotovost v mednarodnem okolju je povezana z visokimi cenami surovin in energentov in motnjami v dobavnih verigah; gospodarska klima evrskega obmocja se poslabšuje Trošenje gospodinjstev je na zacetku zadnjega cetrtletja ostalo stabilno Razmere na trgu dela so še naprej ugodne; zaposlenost je na zgodovinsko visoki ravni, brezposelnost se nadalje znižuje Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v prvih enajstih mesecih leta 2021 nižji kot v enakem obdobju leta 2020 Inflacija se je decembra nadalje okrepila in je znašala 4,9 %; najvec so k rasti prispevale višje cene energentov in trajnega blaga tekoca gospodarska gibanja Mednarodno okolje Slika 1: Sestavljeni kazalnik vodij nabave, PMI, za evrsko obmocje Po izrazitem zvišanju v predhodnih dveh cetrtletjih se je rast gospodarske aktivnosti evrskega obmocja po razpoložljivih kazalnikih v zadnjem lanskem cetrtletju upocasnila. Na to kaže tudi povprecna cetrtletna vrednost sestavljenega kazalnika PMI, ki se je v primerjavi s tretjim cetrtletjem precej znižala. Ob poslabšanih epidemicnih razmerah se upocasnjuje rast aktivnosti v storitvenih dejavnostih, vztrajanje motenj v dobavnih verigah pa zavira predelovalne dejavnosti, zlasti avtomobilsko industrijo. Ovire v gospodarstvu povzrocajo še visoke cene surovin in energentov ter pomanjkanje usposobljene delovne sile. Te pomembno vplivajo tudi na zviševanje inflacije v evrskem obmocju, ki je bila decembra 5-odstotna. ECB je v svoji decembrski napovedi ocenila, da je bila gospodarska rast evrskega obmocja lani 5,1-odstotna, za leti 2022 in 2023 pa kljub trenutno številnim zaviralnim dejavnikom napoveduje nadaljevanje razmeroma mocne rasti (4,2 oz. 2,9 %). Gospodarska aktivnost bo po napovedi ECB namrec ponovno pridobila zagon od sredine leta 2022, ko naj bi se motnje v dobavnih verigah sprostile, ukrepi za zajezitev epidemije in z njo povezana negotovost zmanjšala, inflacija pa znižala. Glavni dejavnik rasti bo še naprej zasebna potrošnja, h kateri prispevajo krepitev realnega razpoložljivega dohodka, nakopiceni prihranki in ugodna gibanja na trgu dela. Slika 2: Cene surovin Povprecna cena energentov na mednarodnih trgih je decembra medletno ostala precej višja (za 77 %). Povprecna dolarska cena nafte brent se je znižala za 8,4 % na 74,3 USD za sod (medletno je bila višja za 48,6 %), na kar je vplivalo predvsem izrazito širjenje novega seva koronavirusa. Cene zemeljskega plina na evropskem trgu so se decembra v primerjavi z mesecem prej zvišale za 38 %, medletno pa kar za 549 %. Posledicno se je decembra izrazito podražila tudi elektricna energija na evropskem trgu, katere ceno v veliki meri dolocajo tudi plinske elektrarne.1 Na podlagi terminskih cen na veleprodajnih trgih se pricakuje, da se bodo cene plina in elektricne energije po koncu zime znižale. Po podatkih Svetovne banke so se decembra cene neenergetskih surovin v primerjavi z mesecem prej nekoliko zvišale in medletno ostale višje za 8 %. Najbolj so se na mesecni ravni zvišale cene kovin in mineralov, medletno pa so se podražila zlasti gnojila (za 164 %). Po lanski 34-odstotni rasti se bodo po decembrski napovedi ECB cene neenergetskih surovin letos povišale še za okoli 6 %, nato pa leta 2023 upadle. 1 Borzno ceno elektricne energije doloca proizvodni strošek najdražje enote v sistemu, kar so trenutno plinske elektrarne. Slika 3: Nominalni in realni efektivni tecaj Vrednost evra do tujih valut se vecinoma približuje ravnem pred izbruhom covida-19. Evro je v zadnjih mesecih leta 2021 nadalje depreciiral do vecine valut pomembnejših trgovinskih partneric. S tem se povecini približuje razmerjem pred izbruhom pandemije covida-19, v primerjavi s kitajskim juanom in švicarskim frankom pa je že pod vrednostmi iz februarja 2020. Po drugi strani razmerje med evrom in turško liro kar za 133 % presega pred-epidemicne vrednosti, mocna devalvacija turške lire je bila prisotna tudi decembra 2021. To je privedlo do rasti, tj. poslabšanja, nominalnega (NEER) in posledicno realnega (REER hicp) efektivnega tecaja. Kazalnik cenovne konkurencnosti (REER hicp) za ožji nabor držav, ki ne vkljucuje Turcije, pa ostaja stabilen. Rast koncnih cen (merjenih z inflacijo oz. s HICP) je bila v Sloveniji sicer nekoliko višja od rasti v povprecju 37 trgovinskih partneric, a je ta negativen vpliv na cenovno konkurencnost ublažila depreciacija evra. Tabela 1: Cene nafte Brent, menjalni tecaj USD/EUR in EURIBOR povprecje sprememba, v %* 2021 XI 21 XII 21 XII 21/XI 21 XII 21/XII 20 2021/2020 Brent USD, na sod 70,69 81,05 74,26 -8,4 48,6 69,3 Brent EUR, na sod 59,70 71,00 65,70 -7,5 59,9 63,3 USD/EUR 1,184 1,141 1,130 -1,0 -7,1 3,7 3-mesecni EURIBOR, v % -0,549 -0,567 -0,582 -1,5 -4,4 -12,40 Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 112,13 115,40 116,94 1,3 8,0 34,6 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, Svetovna banka, preracuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 4: Kratkorocni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji V Sloveniji vecina kazalnikov gospodarske aktivnosti kaže na ohranjanje relativno ugodnih gibanj izvoznega dela gospodarstva in domace potrošnje tudi v zadnjem cetrtletju lanskega leta. Po upadu na zacetku zadnjega cetrtletja se je razpoloženje v izvoznem delu gospodarstva do konca leta izboljšalo, vendar je ostalo nižje kot v predhodnem cetrtletju. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po stagnaciji v oktobru novembra mocno povecala, po vec mesecih vidnejših mesecnih nihanj pa se je oktobra in novembra povecala tudi blagovna menjava. Podobno kot v izvoznem delu gospodarstva se je do konca lanskega leta izboljšalo razpoloženje v trgovini, med potrošniki in v gradbeništvu, poslabšalo pa v storitvenih dejavnostih, kar povezujemo predvsem z negotovostjo v zvezi z epidemicnimi razmerami in ukrepi. V trgovini in dejavnostih, povezanih s turizmom, so se oktobra sicer nadaljevala razmeroma ugodna gibanja. Stabilno je ostalo tudi trošenje gospodinjstev, po podatkih o davcnem potrjevanju racunov pa je bila tudi decembra prodaja nekoliko višja kot v enakih obdobjih v letih 2019 in 2020. Po vec mesecih rasti pa se je glede na predhodni mesec znižal prihodek v tržnih storitvah, najbolj v strokovno-tehnicnih dejavnostih, prekinila pa se je tudi rast storitvene menjave. Aktivnost v gradbeništvu, ki je v zadnjih mesecih po posameznih segmentih mocno nihala, se je oktobra opazneje znižala. Zaradi nizke osnove v letu 2020 je aktivnost v vecini gospodarskih dejavnosti medletno opazno višja in presega vrednosti pred zacetkom epidemije, za katerimi pa zaostajajo zlasti dejavnosti povezane s turizmom in gradbeništvo. Slika 5: Poraba elektrike Poraba elektrike je bila decembra v primerjavi z decembrom 2019 in 2020 višja za okoli 4 %. K rasti porabe sta prispevali zlasti nizka osnova v decembru 2020 zaradi strogih omejitvenih ukrepov in manj ugodna razporeditev praznikov z vidika delovanja gospodarstva v decembru 2019. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami so glede na december 2020 višjo porabo beležile Francija (4 %), Hrvaška (5 %) in Italija (6 %). V Avstriji in Nemciji je bila poraba približno enaka kot decembra 2020, kar je bilo v Avstriji povezano s ponovnim zaprtjem celotne države, v Nemciji pa z zaprtjem nekaterih zveznih dežel. V primerjavi z decembrom 2019 je bila poraba v Franciji in na Hrvaškem višja za 6 %, v Italiji za 8 %, v Nemciji za 2 %, v Avstriji pa približno enaka. Slika 6: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil decembra 2021 medletno vecji za 12 %. Visoka medletna rast je bila povezana z manjšim prometom v drugem valu epidemije predlani, pa tudi z dodatnim delovnim dnevom. Glede na december 2019 je bil obseg prometa tovornih vozil prav tako precej vecji, po prilagoditvi za razlicno število delovnih dni (bili so trije vec) pa je bil za okoli 3 % manjši. V celem letu 2021 je bil promet za 14 % vecji kot v letu 2020, glede na leto 2019 pa je bil (koledarsko prilagojeno) vecji za 1 %. Delež prometa tujih vozil, ki se je v letu 2020 nekoliko znižal, se je v letu 2021 s 60 % skoraj vrnil na raven iz leta pred epidemijo. Slika 7: Prodaja na osnovi davcno potrjenih racunov Po podatkih o davcnem potrjevanju racunov je bila prodaja decembra medletno vecja za 36 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 2 %. Medletna rast je bila glede na novembrsko manjša, kar je bila predvsem posledica višje osnove zaradi prehodne delne sprostitve omejitev pri poslovanju med 15. in 23. decembrom 2020. To se je odrazilo predvsem v nižji medletni rasti prihodka v trgovini in nekaterih osebnih storitvah. Še vedno pa je bila medletna rast zelo visoka v dejavnostih, ki so bile decembra leta 2020 skoraj v celoti zaprte – to so bile predvsem storitve, povezane s turizmom. Skupna prodaja je bila ob treh delovnih dneh vec decembra 2021 za 2 % višja glede na december 2019. To je bila posledica za 6 % vecje prodaje v trgovini (vecja je bila v trgovini na drobno in na debelo, prodaja v trgovini z motornimi vozili pa je bila manjša). Po rasti v poletnih mesecih se je še poglobil upad v gostinstvu (na 26 %), v kulturnih in razvedrilnih storitvah ter pri igrah na sreco in v potovalnih agencijah pa je zaostanek za predkrizno ravnjo ostal zelo visok. Tabela 2: Izbrani mesecni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2020 XI 21/X 21 XI 21/XI 20 I-XI 21/I-XI 20 Izvoz blaga, realno1 -0,7 3,03 13,2 14,1 - v EU -7,5 2,03 11,5 13,8 Uvoz blaga, realno1 -2,4 -1,13 0,5 16,7 - iz EU -8,2 0,13 1,7 11,8 Industrijska proizvodnja, realno -5,2 2,83 10,1 10,8 - v predelovalnih dejavnostih -5,0 3,23 11,5 12,5 v % 2020 X 21/IX 21 X 21/X 20 I-X 21/I-X 20 Izvoz storitev, nominalno2 -20,3 -2,33 20,74 16,54 Uvoz storitev, nominalno2 -14,7 -0,13 31,24 18,24 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,7 -9,23 -10,7 -4,5 Trgovina – realni prihodek -7,4 1,53 13,34 9,34 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek -11,0 -1,73 18,24 11,04 Viri: BS, Eurostat, SURS, preracuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 placilnobilancna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 8: Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je v tretjem cetrtletju 2021 opazno znižal. Po prvih ocenah je bil medletno nižji za 2,8 %, nižji pa je bil tudi od ravni izpred zacetka epidemije. Nadaljeval se je neugoden trend pri cestnih vozilih, ki imajo najvecji delež v slovenskem blagovnem izvozu (leta 2020 16,7 % na trgu EU). Poleg tega sta se v prvem oz. tretjem cetrtletju 2021 pricela zniževati tudi pred tem narašcajoca tržna deleža v skupinah farmacevtskih izdelkov ter elektricnih strojev in naprav, ki po deležu v izvozu sledita cestnim vozilom. Še naprej pa se krepijo tržni deleži pogonskih ter specialnih strojev in naprav. Povecal se je tudi tržni delež v skupini železa in jekla – rast vrednosti izvoza v EU je presegla visoko rast vrednosti uvoza držav EU. Velike razlike v izvozno-uvoznih gibanjih skupin proizvodov se odražajo tudi na geografskih trgih. Ob neugodnih trendih v avtomobilski industriji je bil slovenski tržni delež v Franciji v tretjem cetrtletju za 15 % nižji kot v primerljivem cetrtletju pred izbruhom epidemije. Nižji je prav tako na hrvaškem (-8,1 %) in še vedno tudi na italijanskem trgu (-3,3 %), kjer pa se postopoma krepi. Glede na pred-epidemicno raven se je, kljub nekoliko slabšim gibanjem v tretjem cetrtletju, povecal v najvecji trgovinski partnerici – Nemciji (+1,6 %). Slika 9: Blagovna menjava – realno Blagovna menjava se je novembra še povecala; negotovosti v mednarodnem okolju opazneje vplivajo na nihanja izvozne in uvozne aktivnosti v Sloveniji. Izvoz blaga, še posebej v države EU, se je novembra povecal drug mesec zapored, uvoz pa je ostal na doseženi ravni (desez.). Ob tem je v zadnjih mesecih prihajalo do vidnejših mesecnih nihanj blagovne menjave2 z državami EU (Nemcija, Francija, Avstrija), ki so bila po naši oceni povezana predvsem z izvozom avtomobilov ter rezervnih in sestavnih delov za vozila. Na blagovno menjavo, predvsem pa na menjavo proizvodov z avtomobilsko industrijo, še naprej vplivajo zlasti negotovosti povezane z motnjami v dobavnih verigah (zlasti v avtomobilski industriji) in cenami surovin. V prvih enajstih mesecih je bil v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 izvoz blaga v EU države vecji za 13,8 %, uvoz iz držav EU pa za 1,8 % (medletno za 13,8 % uvoz za 11,8 %). Izvozna pricakovanja in narocila so se decembra nadalje zvišala in opazno presegajo dolgoletna povprecja. 2 Po zunanjetrgovinski statistiki. Slika 10: Storitvena menjava – nominalno Vecmesecna rast storitvene menjave s tujino se je oktobra prekinila (desez.). Nižja je bila menjava potovanj3 in ostalih poslovnih storitev, ki skupaj predstavljajo okoli 40 % vse menjave storitev, mocneje pa je upadla tudi menjava pri IKT in gradbenih storitvah. Relativno ugodna gibanja so se nadaljevala v dejavnostih transporta. Medletno je bila skupna storitvena menjava oktobra opazno višja, kar pripisujemo predvsem zelo nizki osnovi iz leta 2020, ko je bilo delovanje vec dejavnosti še mocno omejeno, v primerjavi z enakim obdobjem pred krizo pa je menjava ostala na podobni ravni. Zaostajata predvsem menjava na podrocju turizma in menjava osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev, druge pomembnejše skupine storitev pa vecinoma že opazneje presegajo primerljive predkrizne ravni. 3 Opazneje je upadlo predvsem trošenje slovenskih gostov v tujini, trošenja tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji je ostalo na ravni predhodnega meseca. Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po stagnaciji v predhodnem mesecu novembra mocno povecala. Nadaljevala se je rast v srednje tehnološko zahtevnih panogah, povecanje pa so zabeležile tudi visoko tehnološko zahtevne panoge. Prekinila pa se je rast v nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer je prišlo do zmernega upada. Medletna rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti je bila zopet precej visoka, najbolj v nizko tehnološko zahtevnih panogah, najmanj pa v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. Pri slednjih je na rast neugodno vplivalo predvsem dogajanje v avtomobilski industriji, kjer je obseg proizvodnje zaradi motenj v dobavnih verigah in tudi negotovosti glede prihodnjega razvoja panoge v povezavi z zelenim prehodom medletno še vedno nižji. K medletni rasti nizko tehnološko zahtevnih panog so najvec prispevale druge raznovrstne proizvodne dejavnosti4, ki so dosegle izjemno visoko medletno rast, ki pa je bila v veliki meri posledica nizke osnove v letu 2020, saj je bilo povecanje proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019 precej manjše. 4 Oddelek 32, Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti, po SKD vkljucuje proizvodnjo nakita, bižuterije in podobnih izdelkov, proizvodnjo glasbil, proizvodnjo športne opreme, proizvodnjo igrac in rekvizitov za igre in zabavo, proizvodnjo medicinskih instrumentov, naprav in pripomockov ter druge predelovalne dejavnosti. Slika 12: Aktivnost v gradbeništvu Oktobra se je nadaljevalo nihanje gradbene aktivnosti; po rasti v septembru se je vrednost opravljenih gradbenih del oktobra znižala za 9,2 % in bila za 10,7 % nižja kot oktobra 2020. Na mesecni ravni aktivnost po posameznih segmentih gradbeništva mocno niha. Ob teh nihanjih se aktivnost v gradnji inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih zadržuje na ravneh, ki so bile dosežene na zacetku leta. Znižuje se v gradnji stanovanjskih stavb in predvsem v gradnji nestanovanjskih stavb. Podobno na mesecni ravni nihajo tudi podatki o zalogah pogodb; v grobem pa so do vrha v juliju narašcale, po mocnem avgustovskem znižanju pa se v zadnjih dveh mesecih ponovno malce krepijo. Cene v gradbeništvu so se pod pritiskom narašcanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile v zadnjem letu mocno povecale. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je bil oktobra na ravni 7,6 %, v gradnji stavb pa je presegel 10 %. Slika 13: Prihodek v trgovini Prodaja v trgovini se je oktobra tretji mesec zapored povecala. Medmesecna rast je bila predvsem posledica visoke rasti v trgovini na drobno, kjer se je poleg stabilnega povišanja prodaje neživil in živil kar za tretjino okrepil prihodek v trgovini z motornimi gorivi. Zaradi nizke prodaje po razglasitvi epidemije oz. omejitev pri ponudbi ter prodaji blaga in storitev v oktobru 2020, se je prihodek v tej dejavnosti medletno skoraj podvojil; skoraj za tretjino pa je bil višji tudi od oktobra 2019. Skupaj je bil prihodek v trgovini v oktobru medletno višji za 12 % in za 4 % višji kot v oktobru 2019. Izmed glavnih panog je ostal manjši le v trgovini z motornimi vozili. Po predhodnih podatkih se je novembra prodaja v tej panogi povecala, v trgovini na drobno pa malenkostno zmanjšala. Slika 14: Prihodek v tržnih storitvah Oktobra se je realni prihodek tržnih storitev zmanjšal. Po petih mesecih rasti se je glede na predhodni mesec znižal za 1,7 %, medletno pa je bil vecji za 16,8 %. Prihodek se je najbolj znižal v strokovno-tehnicnih dejavnostih, predvsem zaradi ponovnega zmanjšanja prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah. Na visoki ravni se je ohranil prihodek v prometu, gostinstvu in v drugih poslovnih dejavnostih, kjer se je v potovalnih agencijah sicer ponovno okrepil, v zaposlovalnih pa zmanjšal. Rast prihodka se je nadaljevala le v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih kot posledica vecje prodaje racunalniških storitev na domacem in tujih trgih. Prihodek je bil oktobra medletno višji v vseh tržnih storitvah, glede na isti mesec leta 2019 pa je mocno zaostajal le še v potovalnih in zaposlovalnih agencijah (za 46 % oz. 22 %). Slika 15: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Trošenje gospodinjstev je na zacetku zadnjega cetrtletja ostalo stabilno in tudi zaradi nizke osnove precej višje kot pred letom. Glede na tretje cetrtletje se je še povecalo trošenje za neživila, mocno pa se je povecala tudi prodaja v trgovini z motornimi gorivi, na kar je poleg vecje prodaje gospodinjstvom in pravnim osebam vplivala tudi prodaja tranzitnim kupcem. Nadaljevalo se je tudi relativno visoko trošenje gospodinjstev za živila in pijace ter za gostinske storitve doma, na kar je vplivalo tudi unovcevanje bonov, in v tujini. Medletna rast trošenja se je glede na rast v tretjem cetrtletju v vecini segmentov5 precej okrepila, kar je bila predvsem posledica nizke prodaje zaradi omejitev pri ponudbi in prodaji blaga in storitev v zadnjem cetrtletju 2020. 5 Medletno nižja je ostala le prodaja osebnih avtomobilov, na kar je najbrž vplival tudi podaljšan rok dobave. Slika 16: Nepremicnine, 3. cetrtletje 2021 Ob razmeroma visokem prometu se je rast cen stanovanjskih nepremicnin v tretjem cetrtletju še pospešila. Cene so bile medletno višje za 12,9 %, skupaj v devetih mesecih pa za 10,1 %, kar je mocna pospešitev po 4,6-odstotni rasti v povprecju leta 2020. V tretjem cetrtletju je bila medletna rast cen rabljenih in novih stanovanjskih nepremicnin (s katerimi pa se je opravilo le 1 % vseh transakcij) podobna (okoli 13-odstotna). Na rast cen v letu 2021 po naši oceni vpliva vec dejavnikov. Na ponudbeni strani sta najpomembnejša dejavnika cen že vec let nizka ponudba novih stanovanjskih nepremicnin in, izraziteje letos, višje cene gradbenih surovin. Na drugi strani na rast cen vpliva povecano povpraševanje gospodinjstev, spodbujeno s povecanjem skupnih prihrankov med epidemijo, ohranjanjem relativno visokega razpoložljivega dohodka in nadaljevanjem ugodnih pogojev kreditiranja (novo stanovanjsko kreditiranje se je skupaj do oktobra medletno okrepilo za vec kot tretjino). Slika 17: Gospodarska klima Kazalnik gospodarske klime se je decembra zvišal, njegova povprecna vrednost v zadnjih treh mesecih pa nakazuje upocasnitev gospodarske aktivnosti v zadnjem cetrtletju. Na mesecni ravni se je zaupanje zvišalo v vecini dejavnosti in med potrošniki. S tem je decembra zaupanje ostalo precej višje kot v enakem obdobju lani, v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu pa je bilo višje tudi v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. Kljub izboljšanju v zadnjih dveh mesecih pa je bilo v primerjavi s predhodnim cetrtletjem v vecini dejavnosti zaupanje nižje. Pri predelovalnih dejavnostih to povezujemo z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov), v trgovini na drobno in med potrošniki pa z negotovostjo v zvezi z epidemicnimi razmerami in ukrepi. V drugo smer izstopa razpoloženje v gradbeništvu, ki se je v zadnjem cetrtletju opazno povecalo in mocno presega dolgoletno povprecje. Trg dela Slika 18: Število delovno aktivnih oseb Zaposlenost se je oktobra še zvišala in dosegla najvišje ravni do sedaj. Najvišja medletna rast je bila zabeležena v gostinstvu in gradbeništvu, v slednjem je bilo število zaposlenih tudi obcutno višje kot oktobra 2019, v gostinstvu pa je zaposlenost ostala pod ravnjo izpred dveh let. Zajezitveni ukrepi so mocno prizadeli tudi kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer je število zaposlenih oktobra letos prav tako ostalo nižje kot v enakem obdobju leta 2019. V prvih desetih mesecih je bilo število delovno aktivnih za 1,1 % višje kot lani in za 0,4 % višje kot v enakem obdobju 2019. Rast zaposlenosti v razmerah hitrega gospodarskega okrevanja, tako kot pred razmahom epidemije covida-19, ponovno v veliki meri zahteva zaposlovanje tujcev (prispevek k skupni rasti zaposlenosti je oktobra presegal 50 %), kar je posledica demografskih sprememb in s tem povezanega pomanjkanja domace delovne sile. Dejavnosti, ki so imele v prvih desetih mesecih najvišji delež delovno aktivnih tujcev, so gradbeništvo (43 %), promet in skladišcenje (31 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (24 %).6 6 V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 se je delež delovno aktivnih tujcev v vseh omenjenih dejavnostih povecal. Slika 19: Število registriranih brezposelnih oseb Sezonsko prilagojeni podatki o registriranih brezposelnih tudi decembra kažejo na zmanjšanje (za 2,9 %), ki je bilo vecje kot v predhodnih mesecih. Po originalnih podatkih je bilo konec decembra brezposelnih 65.969 oseb, kar je sicer 0,9 % vec kot konec novembra, a je to vecinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z vecjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za dolocen cas. Brezposelnih je bilo za 24,4 % manj kot pred letom in tudi za 12,4 % manj kot decembra 2019. V povprecju leta 2021 je bilo brezposelnih 74.316 oseb, kar je 12,6 % manj kot leta 2020 oz. 0,2 % vec kot leta 2019. Med brezposelnimi se je v prvih štirih mesecih lanskega leta povecevalo število dolgotrajno brezposelnih, nato pa se je ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, njihovo število do konca leta nekoliko znižalo. Konec decembra 2021 je bilo za 5,6 % manj dolgotrajno brezposelnih kot konec leta 2020 in za 1 % vec kot konec leta 2019. Med dolgotrajno brezposelnimi je vec kot polovica takšnih, ki so brezposelni vec kot dve leti. Slika 20: Povprecna bruto placa na zaposlenega Medletna rast plac je bila oktobra v javnem sektorju nizka (0,5 %), v zasebnem pa je ostala razmeroma visoka (5,7 %). Medletna rast plac v javnem sektorju se je zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplacil dodatkov7 v drugi polovici leta opazno znižala. V prvih desetih mesecih pa so bile te place za 9,1 % višje kot v enakem obdobju predhodnega leta. V zasebnem sektorju je bila povprecna placa v prvih desetih mesecih medletno višja za 5,7 %, predvsem zaradi vpliva dviga minimalne place na zacetku leta, pa tudi vracanja oseb, vkljucenih v interventne ukrepe, v zaposlitev. Ocenjujemo, da na rast plac v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja (druge raznovrstne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo) lahko že vpliva tudi pomanjkanje delovne sile. 7 Vecina dodatkov se je prenehala izplacevati sredi junija 2021. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2020 X 21/IX 21 X 21/X 20 I-X 21/I-X 20 Delovno aktivni2 -0,6 0,21 2,4 1,0 Povprecna nominalna bruto placa 5,8 0,41 3,6 6,9 zasebni sektor 4,4 0,41 5,7 5,7 javni sektor 7,8 0,41 0,5 9,1 v tem sektor država 9,9 2,61 -0,4 10,5 v tem javne družbe 1,9 0,31 2,9 4,7 2020 X 20 IX 21 X 21 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,7 8,9 7,2 7,1 v % 2020 XII 21/XI 21 XII 21/XII 20 I-XII 21/I-XII 20 Registrirani brezposelni -12,6 0,9 -24,4 -12,6 Vir: ZRSZ, SURS, preracuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Cene Slika 21: Cene življenjskih potrebšcin Medletna rast cen življenjskih potrebšcin se je tudi decembra lani okrepila, na 4,9 %. K inflaciji so še vedno najvec prispevale višje cene energentov in težave v dobavnih verigah. Medletna rast cen naftnih derivatov se je konec leta, ob tekocem padcu cen nafte na mednarodnih trgih in odlocitvi vlade o ponovni regulaciji marž pri kurilnem olju, sicer nekoliko upocasnila, a je bila še vedno približno 30-odstotna. Nadaljevalo pa se je pospešeno narašcanje cen toplotne energije, ki so bile decembra na medletni ravni višje že za 70 %. Konec preteklega leta so bile ob nižji osnovi in izraziti mesecni rasti (2,1 %) medletno precej višje tudi cene hrane (za 4 %). Zaradi rasti cen avtomobilov se še vedno krepijo tudi cene trajnega blaga, ki so bile medletno višje že za 6,5 %, cene poltrajnega blaga pa so bile višje za 4,8 %. Medletna rast cen storitev se je konec preteklega leta ohranila na doseženih ravneh (1,5 %). Slika 22: Cene industrijskih proizvodov domacih proizvajalcev Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se še naprej krepijo in so bile na medletni ravni novembra višje za skoraj desetino. Cene narašcajo v vseh namenskih skupinah, tako na domacem kot na tujih trgih. K skupni rasti še naprej najvec prispevajo cene v skupini surovin, ki so bile medletno višje za približno 15 %. Rast cen proizvodov za investicije se je v zadnjih treh mesecih ustalila okrog 8,5 %. Povecale so se tudi cene energentov, kljub krepitvi v zadnjih dveh mesecih pa njihova medletna rast na domacem trgu ostaja razmeroma nizka (3,7 %). Ob ozkih grlih v proizvodnji, dražjih surovinah in energentih pa so se novembra izraziteje kot v preteklih mesecih povišale cene blaga za široko porabo, ki so bile medletno sicer višje za 3 %. Nekoliko bolj so se povišale cene v skupini trajnega blaga, ki so bile višje za približno 4 %, medletna rast cen netrajnega blaga za široko porabo je bila približno 3-odstotna. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebšcin, v % XII 20/XII 19 I 21-XII 21/I 20-XII 20 XII 21/XI 21 XII 21/XII 20 I-II 22/I-II 21 Skupaj -1,1 1,9 0,0 4,9 1,9 Hrana 1,1 -0,3 2,1 4,0 -0,3 Goriva in energija -9,9 11,1 -0,9 19,1 11,1 Storitve 0,2 0,4 -0,9 1,5 0,4 Ostalo1 -0,5 1,6 0,2 4,4 1,6 Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 1,1 -0,3 3,1 1,1 Osnovna inflacija - odrezano povprecje2 -0,4 1,4 0,3 3,6 1,4 Vir: SURS, preracuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijace, tobak itd. 2 Pristop z izkljucitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Financni trgi Slika 23: Krediti domacim nebancnim sektorjem Medletna rast obsega posojil bank domacim nebancnim sektorjem se je po oktobrski okrepitvi novembra ohranila okrog 3,6 %. Kreditiranje podjetij in NFI ostaja umirjeno in je bilo medletno višje za približno 4 %. Podobna je bila tudi medletna rast obsega kreditov gospodinjstvom, kar je predvsem posledica visoke (8,6-odstotne) rasti pri stanovanjskih kreditih. Kreditiranje v obliki potrošniških posojil se na medletni ravni še naprej zmanjšuje, medletni padec pa je že vse od sredine preteklega leta okrog 5-odstoten. Medletna rast obsega vlog gospodinjstev je še razmeroma visoka (7,6 %), a se je ob umirjanju prilivov v banke v drugi polovici leta upocasnila. Delež nedonosnih terjatev8 se ne znižuje vec in se je v zadnjih mesecih ustalil na ravni 1,3 %. Med vsemi skupinami in dejavnostmi se je v primerjavi z obdobjem pred izbruhom epidemije okrepil delež nedonosnih terjatev le v gostinstvu, in sicer za polovico, na 12,6 % ter med potrošniškimi posojili, na 3,7 %. 8 Definicija EBA, ki poleg terjatev z zamudo nad 90 dni upošteva tudi terjatve z majhno verjetnostjo placila glede na obseg vseh terjatev. Slika 24: Obveznice, 4. cetrtletje 2021 Donosnosti do dospetja obveznic držav clanic evrskega obmocja so se v zadnjem cetrtletju lani nekoliko zvišale, a še naprej ostajajo na zelo nizki ravni. Na višjo donosnost do dospetja državnih obveznic je vplivala nadaljnja rast inflacije v evrskem obmocju in odlocitev ECB o postopnem zmanjševanju ukrepov ekspanzivne denarne politike. Donosnost do dospetja slovenske obveznice je bila v cetrtletju 0,25 %. Razmik do nemške obveznice pa je bil z 49 b. t. približno za 15 b. t. višji kot v predhodnem cetrtletju, kar je primerljivo z obdobjem pred izbruhom epidemije. Tabela 5: Kazalniki financnih trgov Krediti domacih bank nebancnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XI 20 31. XII 20 31. XI 21 31. XI 21/30. X 21 31. XI 21/31. XI 20 Krediti skupaj 23.056,8 22.860,9 23.886,0 0,1 3,6 Krediti podjetjem in NFI 10.495,7 10.307,0 10.951,1 -0,5 4,3 Krediti državi 1.554,5 1.556,8 1.420,7 0,6 -8,6 Krediti gospodinjstvom 11.006,6 10.997,0 11.514,1 0,6 4,6 Potrošniški 2.735,5 2.706,5 2.599,5 -0,4 -5,0 Stanovanjski 6.840,4 6.862,1 7.429,3 0,9 8,6 Ostalo 1.430,6 1.428,4 1.485,3 0,5 3,8 Bancne vloge gospodinjstev skupaj 22.517,0 22.915,7 24.230,2 0,1 7,6 Cez noc 18.546,9 18.975,7 20.939,8 0,5 12,9 Vezane 3.970,1 3.939,9 3.290,4 -2,0 -17,1 Bancne vloge centralne države skupaj 574,9 595,3 486,1 -0,6 -15,4 Vloge nefinancnih družb skupaj 7.800,9 8.053,5 8.519,4 1,2 9,2 Vir: Bilten BS, preracuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne financne institucije. Placilna bilanca Slika 25: Tekoci racun placilne bilance Presežek tekocega racuna placilne bilance se je oktobra znova znižal. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašal 2,3 mrd EUR (4,6 % BDP) in je bil nižji kot leto prej. K medletno nižjemu presežku je v celoti prispeval nižji blagovni presežek, saj je bila realna rast uvoza višja od rasti izvoza. Poslabšali so se tudi pogoji menjave; zaradi višje rasti uvoznih (7,5 %) od izvoznih cen (3,1 %) so se tako povecali stroški poslovanja slovenskih izvoznikov. Storitveni presežek se je nadalje povecal, zlasti v menjavi gradbenih storitev ter v menjavi storitev, ki imajo višjo dodano vrednost (storitve raziskav in razvoja ter telekomunikacijske, racunalniške in informacijske storitve). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji vecinoma zaradi vec prejetih subvencij iz proracuna EU za kmetijsko in ribiško politiko ter manjših stroškov financiranja zunanjega dolga. Manjši primanjkljaj v sekundarnih dohodkih so zaznamovala predvsem prejeta sredstva državnega sektorja iz Evropskega socialnega sklada in tekocega mednarodnega sodelovanja. Tabela 6: Placilna bilanca I-X 2021, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-X 2020 Tekoci racun 37.981,6 36.110,0 1.871,6 3.003,7 Blago 28.884,1 28.190,5 693,6 2.113,3 Storitve 6.612,4 4.678,7 1.933,7 1.717,2 Primarni dohodki 1.410,3 1.930,2 -519,9 -428,4 Sekundarni dohodki 1.074,7 1.310,6 -235,9 -398,5 Kapitalski racun 2.667,1 2.422,5 244,6 -110,8 Financni racun 3.945,8 5.652,2 1.706,4 2.534,9 Neposredne naložbe 1.686,3 1.239,7 -446,6 -235,6 Naložbe v vrednostne papirje -1.857,1 521,5 2.378,6 -2.983,2 Ostale naložbe 4.123,7 3.162,3 -961,3 5.609,5 Statisticna napaka -409,7 0,0 -409,7 -357,9 Vir: BS. Opomba: Metodologija placilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporocilih šeste izdaje Prirocnika za izdelavo placilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekocem in kapitalskem racunu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na financnem racunu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse placilnobilancne prilive in odlive se povecanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Javne finance Slika 26: Konsolidirana bilanca javnega financiranja Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja9 je v enajstih mesecih leta 2021 znašal 2,2 mrd EUR in je bil za 0,3 mrd nižji kot v enakem obdobju predhodnega leta. To je odraz visoke rasti prihodkov (14,2 %), ki so leta 2020 v tem casu upadli, in upocasnjene rasti odhodkov (10,3 %). Rast prihodkov je posledica okrevanja gospodarske aktivnosti, zlasti domacega povpraševanja in ugodnejših razmer na trgu dela. V letu 2021 se je tako okrepila zlasti rast davcnih prihodkov10 in prihodkov iz socialnih prispevkov. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 pa se je okrepila tudi rast nedavcnih prihodkov, zaradi izrednih prihodkov iz naslova novega zadolževanja in podeljenih koncesij za licence mobilne telefonije. Rast prihodkov iz sredstev EU je bila tekom leta skromna, novembra pa se je okrepila. Poleg nižje rasti odhodkov kot leta 2020 je drugacna tudi struktura te rasti. Prispevek odhodkov za placila javnih uslužbencev k rasti skupnih odhodkov se je okrepil (izplacila dodatkov za delo v rizicnih razmerah v casu epidemije, napredovanja in izvajanje dogovora o placah), prav tako tudi investicij, mocno pa so se znižali odhodki za subvencije, ki so leto prej narašcali. Skupni odhodki za blaženje posledic covida-19 so v enajstih mesecih 2021 znašali 2,6 mrd EUR (1,7 mrd v enajstih mesecih 2020), od tega najvec za dodatke zaposlenim v javnem sektorju in povracila fiksnih stroškov podjetjem. Po preliminarni realizaciji se je decembra primanjkljaj državnega proracuna, ki predstavlja glavnino konsolidirane bilance, mocno povišal in v letu 2021 znašal 3,1 mrd EUR oz. 6,1 % BDP.11 Pricakovano pa ni dosegel jesenske ocene (3,9 mrd EUR oz. 7,9 % BDP) iz sprejetega Odloka12, kar je bila posledica višjih davcnih prihodkov in nižjih odhodkov, zlasti za investicije. 9 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. 10 Visoka letošnja rast davcnih prihodkov odraža tudi lansko nizko osnovo zaradi oprošcenih placil davcnih akontacij davka od dohodka pravnih oseb ter obrocnega in odloženega placevanja drugih davkov (zlasti DDV in trošarin). 11 Ministrstvo za finance, januar 2022. Pridobljeno na: https://www.gov.si/novice/2022-01-03-preliminarna-realizacija-drzavnega-proracuna-za-december-2021/ 12 Odlok o okviru za pripravo proracunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022. Pridobljeno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1979 Slika 27: Prejeta sredstva iz proracuna EU Neto položaj državnega proracuna do proracuna EU je bil v prvih enajstih mesecih leta 2021 pozitiven (100,6 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proracuna EU prejela 658,6 mio EUR (40,7 % v proracunu nacrtovanih prihodkov za 2021), vplacala pa 558 mio EUR (98,7 % nacrtovanih vplacil). Najvecji delež v prihodkih so imela sredstva iz strukturnih skladov13 (46,8 % vseh povracil v državni proracun) ter sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (36,5 %), obcutno nižjega pa sredstva iz Kohezijskega sklada (10,3 %) ter sredstva namenjena izvajanju centraliziranih in drugih programov (6,3 %)14. Po podatkih SVRK je bilo do konca novembra potrjenih projektov v vrednosti 102 % dodeljenih sredstev15, izplacil pa 65 %. 13 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS). 14 Najvišji odstotek povracil glede na napovedi proracuna RS predstavljajo sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (79,2 %), sredstva za izvajanje centraliziranih in drugih programov (61,2 %), sredstva strukturnih skladov (43,9 %) in sredstva Kohezijskega sklada (27,6 %). 15 Zaradi zagotavljanja boljšega crpanja evropskih sredstev je zagotovljena varnostna rezerva v vrednosti 15 % od dodeljenih sredstev, zato je vrednost odobrenih projektov lahko vecja od 100 %. Tabela 7: Konsolidirani javnofinancni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-XI 2020 I-XI 2021 Kategorija I-XI 2020 I-XI 2021 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 16.888,2 -3,0 19.290,3 14,2 SKUPAJ ODHODKI 19.482,8 14,1 21.492,4 10,3 Davcni prihodki1 8.451,3 -9,1 9.856,6 16,6 Place in drugi stroški dela2 4.524,7 10,5 5.314,3 17,4 Dohodnina 2.222,8 -3,4 2.554,7 14,9 Izdatki za blago in storitve 2.565,3 5,8 2.805,2 9,3 Davek od dohod. pravnih oseb 695,4 -24,2 1.026,8 47,7 Placila obresti 764,7 -1,7 719,1 -6,0 Davki na nepremicnine 222,5 -0,9 238,6 7,2 Rezerve 206,6 17,9 284,5 37,7 Davek na dodano vrednost 3.261,8 -8,8 3.812,8 16,9 Tekoci transferi posam. in gospodinj. 7.551,4 12,4 8.450,9 11,9 Trošarine 1.251,3 -12,3 1.349,2 7,8 Ostali tekoci transferi 2.276,1 85,2 1.894,7 -16,8 Prispevki za soc. varnost 6.592,5 3,7 7.168,0 8,7 Izdatki za investicije 1.113,6 -4,3 1.465,8 31,6 Nedavcni prihodki 1.034,6 0,4 1.212,6 17,2 Placila v proracun EU 480,3 -1,2 558,0 16,2 Prejeta sredstva iz EU 623,9 15,7 773,8 24,0 JAVNOFINANCNI SALDO -2.594,6 -2.202,2 Ostalo 186,0 -1,7 279,2 50,1 PRIMARNI SALDO -1.842,4 -1.486,4 Vir: MF, Bilten javnih financ, preracuni UMAR. Opombi: 1 Med davcne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vkljucujejo soc. prispevke delodajalca. statisticna priloga Pomembnejši kazalci 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Jesenska napoved 2021 Bruto domaci proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2,2 3,2 4,8 4,4 3,3 -4,2 6,1 4,7 3,3 BDP v mio EUR (tekoce cene) 38.853 40.443 43.011 45.864 48.397 46.918 50.364 53.352 56.136 BDP na prebivalca, v EUR (tekoce cene) 18.830 19.589 20.820 22.136 23.167 22.312 23.897 25.259 26.496 BDP na prebivalca po kupni moci (PPS EU 27 = 100)1 83 84 86 87 89 89 Stopnja brezposelnosti, registrirana 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 8,7 7,7 6,9 6,6 Stopnja brezposelnosti, anketna 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,0 4,7 4,3 4,2 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,9 1,3 1,8 1,2 0,8 -3,7 5,3 3,1 2,1 Inflacija2, povprecje leta -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 -0,1 1,4 2,0 1,9 Inflacija2, konec leta -0,4 0,5 1,7 1,4 1,8 -1,1 2,5 1,9 2,0 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,7 6,2 11,1 6,2 4,5 -8,7 10,9 8,2 5,6 Izvoz proizvodov 5,3 5,7 11,0 5,7 4,5 -5,5 11,4 6,6 4,8 Izvoz storitev 2,4 8,0 11,2 7,7 4,6 -20,5 8,8 15,2 9,0 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,3 6,3 10,7 7,1 4,7 -9,6 12,6 8,8 5,8 Uvoz proizvodov 5,1 6,6 10,7 7,4 5,0 -8,6 13,4 8,2 5,6 Uvoz storitev 0,1 4,7 10,5 5,4 3,0 -14,9 8,4 12,3 7,3 Saldo tekocega racuna placilne bilance3, v mio EUR 1,483 1,932 2,674 2,731 2,898 3,462 2,337 2,138 2,116 - delež v primerjavi z BDP, v % 3,8 4,8 6,2 6,0 6,0 7,4 4,6 4,0 3,8 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 46.171 44.325 43.231 42.148 43.796 48.252 51.200* - delež v primerjavi z BDP, v % 118,8 109,6 100,5 91,9 90,5 102,8 Razmerje USD za 1 EUR 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,141 1,193 1,180 1,180 DOMACE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,0 4,4 1,9 3,6 4,8 -6,6 5,6 6,0 3,1 - delež v BDP, v % 54,0 54,0 52,5 52,0 52,4 50,2 50,1 51,1 51,0 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 2,4 0,4 3,0 2,0 4,2 1,8 1,5 1,0 - delež v BDP, v % 18,8 19,0 18,5 18,3 18,3 20,6 20,5 19,4 19,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -1,2 -3,6 10,2 9,7 5,5 -8,2 10,0 8,0 6,0 - delež v BDP, v % 18,7 17,4 18,3 19,3 19,6 18,9 20,0 20,8 21,4 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preracuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2021). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moci (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebšcin; 3 Placilnobilancna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F-O.B.); z izracunom realnih stopenj rasti je izlocen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. * konec oktobra 2021. Proizvodnja 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 2020 2021 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 5,1 3,1 -5,2 4,1 1,6 -1,6 -17,5 -2,9 1,4 3,7 26,7 8,3 -1,1 4,1 -2,9 4,2 -5,6 -27,3 -19,0 -5,4 -5,9 -2,6 0,0 -1,4 2,1 4,0 -2,0 -2,1 15,0 35,5 26,5 19,6 5,8 11,8 8,1 3,7 - - B Rudarstvo -0,9 -3,4 -2,1 -10,9 -7,6 -13,7 -9,2 8,5 7,6 0,1 -2,7 -30,7 -2,2 -9,6 -15,3 -15,8 -10,8 -12,2 -13,5 -1,1 3,3 -3,3 25,3 -4,6 26,3 4,5 -14,7 4,8 7,4 -20,7 -3,4 15,9 -19,1 -30,0 -41,0 -6,6 - - C Predelovalne dejavnosti 5,7 3,5 -5,0 4,9 2,3 -0,3 -17,9 -2,7 1,6 4,3 29,4 9,9 -0,4 4,5 -1,2 6,2 -5,3 -28,7 -19,3 -4,9 -5,7 -2,3 -0,1 -1,4 2,1 4,7 -1,4 -2,2 16,3 39,5 29,3 21,3 7,1 13,5 9,9 4,1 - - D Oskrba z elektriko, plinom, paro -0,3 -0,8 -9,1 -2,0 -4,7 -13,9 -13,1 -6,8 -2,1 -2,4 1,6 -3,0 -8,8 2,0 -17,6 -14,2 -9,3 -11,0 -15,6 -12,6 -9,8 -6,8 -3,8 -1,2 -1,0 -3,9 -7,5 -0,4 1,2 4,4 1,0 -0,6 -6,5 0,9 -3,5 1,2 - - GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 20,0 3,4 -0,7 -5,9 -2,2 1,9 -13,4 2,7 6,1 -8,2 1,9 -4,8 -6,0 4,9 5,2 1,7 -0,5 -9,1 -14,8 -15,9 -0,2 1,1 7,1 0,3 17,3 -0,8 -8,7 -14,0 -2,8 1,9 -3,9 7,8 -8,2 -7,5 0,8 -10,7 - - Stavbe 17,2 -0,1 -0,6 0,1 -7,2 -26,3 -0,9 2,8 23,9 35,3 35,9 16,8 -8,9 4,8 11,9 -55,3 -15,5 3,7 5,6 -10,6 3,1 -7,8 13,4 14,7 41,1 18,6 10,1 52,1 50,4 40,8 27,2 40,3 27,3 2,4 19,4 -14,0 - - Gradbeni inženirski objekti 17,6 4,4 2,7 -1,6 -2,6 5,8 -9,1 4,8 9,6 4,2 12,6 6,7 -10,5 2,5 12,0 17,9 -7,2 -1,0 -9,2 -15,7 -6,5 11,5 10,2 0,0 26,7 -1,0 0,8 -10,0 20,4 1,7 3,3 33,4 7,6 -5,2 16,5 2,9 - - TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj 7,4 2,2 -11,0 3,2 -0,9 -5,4 -22,5 -6,7 -9,2 -3,5 22,5 13,8 -2,2 0,5 -0,8 2,0 -16,0 -30,1 -24,6 -13,2 -7,8 -8,6 -3,8 -10,5 -8,0 -9,0 -15,8 -7,1 13,5 28,2 22,8 17,9 10,9 16,6 14,0 16,8 - - Promet in skladišcenje 7,0 3,2 -8,0 4,3 -2,8 -5,3 -21,2 -6,7 1,7 5,7 28,5 12,5 -4,6 -1,9 -2,7 0,3 -12,7 -27,2 -23,6 -13,0 -11,3 -10,6 1,6 -6,6 4,0 8,8 -8,9 0,9 25,3 40,3 26,9 20,4 10,7 16,0 11,4 11,1 - - Informacijske in komunikacijske dejavnosti 6,0 1,0 -0,2 -0,8 0,5 3,3 -7,1 2,4 0,6 2,1 11,7 6,6 -1,0 4,7 3,1 8,2 -0,6 -8,8 -10,6 -2,0 0,8 -1,7 7,8 3,7 0,3 -1,5 -4,4 5,4 5,6 11,5 13,6 10,0 3,6 11,5 5,3 8,9 - - Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti 13,0 5,8 -3,0 11,3 3,2 -0,2 -11,4 -0,2 -0,5 8,1 22,9 3,4 2,6 2,6 1,0 8,7 -8,5 -22,1 -11,3 -0,8 4,2 -2,5 -2,4 -4,3 0,4 1,9 -0,3 1,4 22,5 31,7 24,7 14,6 -2,8 2,1 10,7 5,5 - - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,1 -5,9 -24,1 -6,9 -8,8 -17,1 -33,7 -23,2 -21,7 -7,9 14,8 24,2 -10,6 -6,5 -9,8 -11,1 -29,1 -38,2 -37,0 -25,8 -24,3 -21,2 -23,9 -25,5 -17,5 -21,9 -16,1 -14,8 9,1 15,2 15,0 14,2 22,8 22,3 27,3 27,0 - - TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 8,1 2,5 -7,4 2,2 -3,6 -5,1 -13,9 -2,7 -7,6 3,5 18,1 5,5 -4,9 -2,4 -1,3 1,3 -14,2 -28,0 -13,0 -0,2 -1,4 -5,0 -1,9 -6,6 -9,2 -7,0 -12,5 -3,9 27,7 33,3 15,5 9,2 -0,7 9,2 8,6 11,9 - - Trgovina na drobno 4,6 3,4 -8,9 4,1 -4,7 -5,3 -11,9 -6,3 -12,0 3,6 17,5 13,8 -3,8 -5,3 -1,7 0,6 -14,2 -22,3 -9,9 -3,2 -4,0 -8,1 -6,9 -10,5 -15,2 -10,4 -14,1 -1,0 28,2 23,2 15,6 14,5 8,4 14,4 19,1 32,8 - - Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 11,6 3,8 -13,9 0,0 3,6 -13,7 -25,9 3,8 -16,6 8,9 24,3 -9,0 0,9 6,4 2,9 0,5 -39,4 -59,8 -22,9 7,1 9,6 1,8 -0,7 -7,8 -19,7 -23,2 -19,2 -10,0 74,9 113,7 16,1 -5,1 -18,9 -2,7 -2,7 -7,9 - - Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 9,3 1,3 -3,6 1,6 -5,2 -1,4 -10,2 -2,1 -0,7 1,4 16,3 4,5 -7,9 -3,0 -2,6 2,1 -3,5 -18,6 -10,9 -0,8 -3,6 -4,4 1,4 -3,2 -0,5 1,8 -8,4 -3,5 14,9 23,5 15,2 11,2 -0,1 8,9 5,3 4,6 - - TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenocitve 10,5 0,5 -41,7 -0,1 -5,6 -24,0 -82,9 -13,5 -72,8 -86,3 118,6 14,9 -7,8 -10,4 1,8 -2,5 -69,9 -98,8 -96,5 -63,3 -18,6 -14,3 -2,9 -49,4 -87,9 -91,1 -91,9 -89,4 -58,2 787,2 706,9 66,6 10,0 18,7 15,4 118,7 747,0 - Domaci gostje, prenocitve -0,1 -2,5 32,8 -5,1 -4,1 -23,9 -56,3 172,1 -42,8 -82,4 126,7 -15,0 -7,4 -7,8 3,2 -9,0 -65,0 -99,6 -91,9 -4,0 154,4 163,8 217,7 24,6 -81,1 -86,1 -86,9 -87,7 -54,3 6626,2 762,7 71,1 -11,9 -14,6 -19,7 88,1 911,9 - Tuji gostje, prenocitve 15,4 1,7 -70,5 1,4 -6,3 -24,1 -92,1 -65,7 -88,4 -89,0 103,3 81,8 -8,0 -11,8 1,0 3,7 -73,2 -98,5 -98,3 -83,7 -66,3 -64,2 -67,8 -82,4 -92,0 -93,9 -94,7 -90,9 -61,6 262,1 611,2 57,6 55,7 87,6 117,2 215,8 517,7 - Nominalni prihodek v gostinstvu 7,1 7,6 -37,1 6,8 6,7 -15,4 -59,4 -12,9 -62,5 -60,0 49,2 19,5 5,7 4,5 7,9 6,7 -55,4 -85,4 -60,8 -36,6 -13,6 -12,7 -12,4 -43,8 -70,6 -74,8 -71,8 -66,2 -21,6 171,4 49,5 25,7 18,2 21,0 19,3 82,5 - KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 524,8 553,7 537,7 145,6 162,6 120,2 123,6 143,4 148,3 119,9 134,7 154,1 50,0 55,7 40,4 37,8 42,0 41,2 41,3 41,1 50,5 41,8 51,2 56,1 47,7 44,4 38,0 37,2 44,8 42,6 46,7 45,5 56,2 44,6 53,3 72,7 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime 11,0 6,0 -11,8 5,4 3,3 1,8 -30,7 -8,8 -9,4 -3,6 4,3 5,6 2,5 3,3 4,5 4,9 -3,9 -37,5 -31,2 -23,3 -16,8 -5,9 -3,8 -6,0 -12,8 -9,3 -6,6 -3,3 -0,8 -0,6 5,7 7,7 5,7 6,5 4,7 2,3 3,1 5,0 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 8 0 -9 0 -2 -3 -29 -3 1 7 10 10 -3 -3 -1 1 -9 -39 -27 -20 -11 -1 2 2 -1 1 5 5 10 9 12 10 10 11 8 3 6 10 v gradbeništvu 22 11 -5 9 7 7 -23 -4 -1 9 18 19 8 7 9 7 5 -28 -28 -13 -7 -4 -2 0 -3 1 4 9 14 16 20 19 17 18 22 24 22 28 v storitvenih dejavnostih 24 21 -10 20 19 15 -34 -10 -10 -3 8 14 19 19 19 18 8 -38 -37 -28 -23 -5 -1 -3 -17 -11 -7 -2 -1 0 9 16 12 14 15 17 16 12 v trgovini na drobno 14 19 1 20 14 18 -19 11 -6 -17 16 14 6 19 18 31 6 -30 -22 -5 8 12 13 1 -10 -8 -22 -17 -11 5 17 26 15 20 6 -1 6 15 potrošnikov -7 -10 -26 -10 -14 -14 -35 -25 -30 -24 -20 -20 -14 -14 -11 -13 -17 -39 -35 -30 -28 -22 -24 -29 -33 -29 -29 -21 -23 -25 -18 -17 -18 -20 -21 -25 -27 -24 Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa vecja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS. Trg dela 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 2020 2021 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 951,2 968,4 973,9 965,6 974,9 974,9 974,1 971,2 975,5 973,6 972,5 972,2 976,8 975,2 975,7 973,8 974,2 974,3 973,6 972,2 970,3 971,0 974,2 973,9 978,5 973,3 973,9 973,7 972,6 972,1 972,8 972,6 971,4 972,6 978,5 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 872,8 894,2 888,9 894,6 901,5 896,5 884,6 884,1 890,5 886,2 897,3 903,5 901,5 895,4 898,3 896,0 885,5 883,9 884,3 882,8 882,1 887,2 890,5 889,8 891,2 881,8 885,8 891,1 893,3 897,0 901,7 901,9 902,1 906,4 911,8 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 26,3 24,9 26,4 23,8 24,8 26,3 26,4 26,4 26,3 25,7 25,8 25,7 24,7 26,3 26,3 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,2 26,2 25,6 25,6 25,8 25,8 25,9 25,8 25,8 25,8 25,7 25,7 V industriji in gradbeništvu 280,9 291,7 288,5 292,7 294,0 291,2 288,0 286,0 288,9 288,4 293,1 295,4 294,4 290,5 291,2 291,9 289,1 288,0 286,9 286,3 285,3 286,3 287,4 288,4 290,9 286,1 288,3 290,8 291,8 292,7 294,8 295,3 294,9 296,1 298,5 - v predelovalnih dejavnostih 202,6 207,9 202,8 207,6 208,4 206,2 202,6 200,1 202,5 202,8 205,4 205,9 208,8 206,2 206,3 205,9 203,8 202,6 201,3 200,1 199,7 200,4 201,1 202,3 204,1 201,7 202,7 203,9 204,8 205,1 206,2 205,8 205,6 206,3 207,9 - v gradbeništvu 58,4 63,9 64,9 65,1 65,8 64,3 64,7 65,1 65,6 65,1 67,0 68,7 65,9 63,6 64,2 65,2 64,5 64,6 64,8 65,4 64,8 65,1 65,4 65,3 66,1 64,0 65,1 66,3 66,3 66,9 67,7 68,7 68,5 69,0 69,6 V storitvah 565,7 577,6 574,0 578,0 582,8 579,0 570,2 571,7 575,3 572,1 578,4 582,3 582,4 578,6 580,8 577,7 570,1 569,5 570,9 570,1 570,4 574,5 576,7 575,1 574,1 570,1 571,9 574,5 575,7 578,4 581,1 580,9 581,4 584,6 587,7 - v javni upravi 49,0 49,0 49,3 49,0 49,2 49,0 49,2 49,4 49,6 49,3 49,7 49,6 49,1 48,9 49,0 49,1 49,1 49,2 49,3 49,3 49,3 49,5 49,5 49,5 49,6 49,1 49,3 49,4 49,6 49,7 49,6 49,6 49,7 49,7 49,9 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 135,0 137,8 141,5 137,0 139,6 140,4 140,7 141,0 143,8 144,4 146,0 145,5 139,9 139,4 140,6 141,0 140,6 140,6 140,9 140,2 140,3 142,5 143,5 144,0 143,9 143,4 144,5 145,4 145,7 146,1 146,2 144,9 144,7 146,8 147,9 ZAPOSLENI (C)1 780,2 801,9 794,6 803,3 808,6 802,4 790,5 790,0 795,6 791,6 801,9 807,3 808,7 801,2 804,0 801,9 791,5 789,8 790,3 788,9 788,1 792,9 795,8 794,8 796,2 787,4 791,2 796,1 798,3 801,5 805,8 805,9 805,9 810,0 815,0 V podjetjih in organizacijah 729,3 749,2 744,8 750,0 755,5 751,3 741,3 739,9 746,7 744,6 753,7 758,3 756,3 749,9 752,5 751,6 742,8 740,7 740,5 738,9 738,1 742,6 745,9 745,9 748,3 740,8 744,3 748,8 750,6 753,4 757,1 757,0 756,9 761,0 766,0 Pri fizicnih osebah 50,9 52,7 49,8 53,4 53,2 51,1 49,2 50,1 48,9 46,9 48,2 49,0 52,4 51,4 51,5 50,3 48,7 49,1 49,7 50,0 49,9 50,3 49,9 49,0 47,9 46,6 46,8 47,3 47,6 48,2 48,8 49,0 49,0 49,0 49,0 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 92,6 92,3 94,3 91,2 92,9 94,1 94,0 94,1 94,9 94,7 95,5 96,2 92,9 94,1 94,2 94,1 94,0 94,1 94,0 94,0 94,1 94,3 94,8 94,9 95,0 94,4 94,7 94,9 95,1 95,4 95,8 96,0 96,2 96,5 96,9 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 78,5 74,2 85,0 71,1 73,4 78,4 89,5 87,1 85,0 87,4 75,2 68,7 75,3 79,8 77,5 77,9 88,6 90,4 89,4 89,4 88,2 83,8 83,7 84,1 87,3 91,5 88,1 82,6 79,3 75,1 71,1 70,7 69,3 66,1 66,7 65,4 66,0 Ženske 39,9 37,5 42,6 36,6 36,8 38,3 45,0 44,1 43,0 44,1 38,6 35,4 36,9 38,6 37,8 38,5 44,4 45,6 45,1 45,3 44,7 42,2 42,3 43,0 43,8 45,7 44,2 42,3 40,8 38,5 36,4 36,5 35,9 33,8 34,1 33,4 33,0 Mladi (15 do 29 let) 15,1 14,1 17,2 12,6 15,0 15,3 18,3 17,1 18,0 17,7 14,1 12,0 15,2 15,6 15,1 15,3 18,2 18,6 18,1 17,8 17,2 16,2 17,9 17,7 18,3 18,9 17,8 16,4 15,3 14,1 12,9 12,4 12,1 11,5 13,1 12,7 12,7 Starejši od 50 let 31,5 29,7 31,0 29,0 28,7 30,6 31,9 31,3 30,3 31,6 28,7 27,1 29,3 31,2 30,4 30,1 31,8 32,0 31,8 31,8 31,5 30,6 30,1 30,1 30,9 32,6 31,7 30,4 29,6 28,7 27,7 27,7 27,2 26,3 25,9 25,3 25,4 Osnovnošolska izobrazba ali manj 24,3 23,4 26,4 22,1 23,0 25,2 27,8 26,6 26,1 27,5 23,7 21,6 24,2 25,9 25,1 24,7 27,6 28,0 27,6 27,3 26,8 25,8 25,4 25,6 27,3 28,9 27,8 25,9 24,9 23,7 22,4 22,0 21,6 21,1 21,0 20,7 21,5 Brezposelni vec kot 1 leto 40,6 38,1 38,0 37,9 37,2 37,3 37,5 38,1 38,9 41,5 41,9 40,2 36,8 37,8 37,3 36,8 37,1 37,6 37,8 38,0 38,1 38,2 38,5 38,7 39,4 41,3 41,3 41,9 42,3 41,9 41,4 40,8 40,3 39,6 39,3 38,3 37,2 Prejemniki nadomestil in pomoci 20,0 19,3 25,9 17,9 18,5 24,5 29,8 25,6 24,0 25,1 17,6 16,7 18,5 25,6 24,1 23,7 28,0 31,2 30,0 27,4 26,2 23,2 23,1 23,5 25,2 28,0 25,4 22,0 18,9 17,4 16,4 17,1 16,6 16,4 15,9 15,9 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 8,3 7,7 8,7 7,4 7,5 8,0 9,2 9,0 8,7 9,0 7,7 7,1 7,7 8,2 7,9 8,0 9,1 9,3 9,2 9,2 9,1 8,6 8,6 8,6 8,9 9,4 9,0 8,5 8,5 7,7 7,3 7,3 7,1 6,8 6,8 Moški 7,5 6,9 8,0 6,5 6,8 7,5 8,4 8,1 7,9 8,2 6,9 6,3 7,2 7,7 7,5 7,4 8,3 8,4 8,4 8,3 8,2 7,9 7,8 7,8 8,1 8,7 8,3 7,6 7,3 6,9 6,5 6,4 6,3 6,1 6,1 Ženske 9,2 8,5 9,6 8,4 8,3 8,6 10,2 10,0 9,7 9,9 8,7 8,0 8,4 8,7 8,5 8,7 10,0 10,3 10,2 10,2 10,1 9,5 9,5 9,7 9,9 10,3 10,0 9,5 9,2 8,7 8,2 8,3 8,1 7,7 7,7 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -6,5 -0,3 1,0 -0,3 1,8 0,9 3,8 -1,9 1,2 -1,5 -3,8 -1,7 2,9 4,5 -2,4 0,4 10,8 1,8 -1,0 0,0 -1,2 -4,4 -0,1 0,5 3,1 4,2 -3,4 -5,4 -3,4 -4,1 -4,1 -0,4 -1,4 -3,2 0,5 -1,3 0,6 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 11,4 0,8 0,8 0,6 1,6 0,6 0,5 0,6 1,5 0,5 0,3 0,4 0,5 0,7 0,6 0,5 0,5 0,4 0,6 0,5 0,4 1,0 3,4 0,7 0,5 0,5 0,4 0,5 0,3 0,3 0,3 0,2 0,3 0,7 2,6 0,7 0,4 Izgubili delo 65,1 5,4 7,4 4,8 6,2 7,5 9,5 6,0 6,4 6,0 3,3 4,1 7,4 10,6 4,6 7,4 13,9 7,5 7,0 7,7 4,9 5,5 5,5 6,6 7,2 9,9 4,3 4,0 3,5 3,3 3,1 5,1 3,4 3,8 4,1 4,2 5,4 Brezposelni dobili delo 61,5 4,7 5,4 3,9 3,9 5,5 4,8 6,5 4,6 6,4 5,7 4,3 3,2 4,7 5,8 6,0 2,4 5,0 7,0 6,5 4,9 8,1 6,4 4,6 2,9 4,6 6,7 8,0 5,6 5,9 5,7 4,1 3,3 5,7 4,1 3,8 2,9 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 21,6 1,8 1,8 1,8 2,1 1,7 1,3 2,0 2,2 1,8 1,8 1,9 1,8 2,0 1,7 1,4 1,3 1,1 1,6 1,7 1,6 2,8 2,6 2,3 1,7 1,7 1,6 2,0 1,6 1,9 1,9 1,8 1,9 2,1 2,3 2,4 2,5 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za dolocen cas 24,0 33,1 37,6 34,2 35,7 35,6 34,9 37,7 38,1 38,8 40,7 42,7 36,6 37,2 36,6 37,0 37,5 37,5 37,6 37,6 37,9 37,5 37,7 38,2 38,4 38,4 38,8 39,1 40,0 40,8 41,4 42,0 42,6 43,6 44,2 45,0 Od vseh formalno aktivnih, v % 2,5 3,4 3,9 3,5 3,7 3,6 3,6 3,9 3,9 4,0 4,2 4,4 3,7 3,8 3,7 3,8 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 4,0 4,0 4,1 4,2 4,3 4,3 4,4 4,5 4,5 Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statisticni register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomocjo ARIMA modela na osnovi cetrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Place v EUR 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2020 2021 2020 Q3 21 okt. 21 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 BRUTO PLACA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.856 1.905 1.886 3,4 4,3 5,8 4,5 4,2 3,2 8,8 4,8 6,7 10,6 5,7 5,4 5,0 0,3 11,9 9,5 5,5 4,3 5,0 5,1 4,6 6,8 8,9 9,4 8,1 14,3 3,0 6,1 7,7 7,1 4,8 4,1 3,6 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.750 1.818 1.807 3,8 3,6 3,8 4,0 3,1 2,8 5,5 3,9 3,2 6,1 3,9 5,9 5,5 -1,3 7,9 5,5 3,6 2,8 4,3 4,7 2,6 2,9 4,2 3,2 3,6 11,8 2,1 2,4 7,1 6,1 5,9 5,7 5,4 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.187 2.178 2.137 2,4 6,5 10,5 6,0 7,6 4,2 15,8 6,3 16,0 20,9 10,3 4,2 3,4 4,8 20,7 17,5 9,6 7,4 6,2 5,2 9,1 17,7 21,3 24,3 18,9 19,4 5,5 15,9 9,1 9,8 2,4 0,2 -0,9 Industrija (B-E) 1.815 1.882 1.853 3,8 3,4 3,4 3,9 3,0 4,3 3,5 3,1 2,7 4,2 5,3 6,5 6,6 1,2 6,1 2,6 2,2 1,1 3,8 4,6 2,7 1,6 4,0 1,6 2,0 9,3 3,0 4,0 8,5 7,0 6,4 6,1 3,8 Trad. tržne stor. (GHI) 1.583 1.650 1.659 4,0 3,4 2,8 3,8 2,5 1,1 4,9 3,8 1,9 6,8 3,4 5,3 4,7 -4,9 7,4 6,0 2,1 3,7 3,5 4,1 1,5 1,6 3,1 2,4 4,0 14,2 1,6 1,6 6,5 4,9 5,9 5,3 7,5 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.979 2.048 2.036 3,9 5,1 5,0 5,4 4,8 3,2 7,7 5,1 4,3 7,3 3,3 5,5 5,4 -1,2 8,9 7,6 6,7 4,1 5,9 5,3 3,6 4,9 4,5 5,2 4,6 12,1 2,5 1,6 5,6 6,2 4,9 5,3 5,5 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.489 1.544 1.564 5,3 3,0 4,6 3,8 0,3 5,2 7,7 3,5 2,4 1,8 0,9 4,9 6,6 5,0 9,0 8,2 6,0 1,9 3,7 5,0 -1,9 5,5 3,8 -1,5 2,4 4,6 -0,5 -2,1 5,3 5,7 5,9 3,1 5,5 B Rudarstvo 2.360 2.429 2.343 7,6 0,3 5,1 2,6 3,8 4,3 9,8 2,8 3,7 -3,2 -2,9 6,1 8,2 3,7 14,4 9,2 6,0 -0,9 7,6 1,9 1,9 5,1 4,2 -2,3 -7,3 0,2 -6,8 -4,4 2,8 7,5 3,9 7,0 0,2 C Predelovalne dejavnosti 1.772 1.847 1.819 3,9 3,5 3,2 3,9 2,9 4,2 2,8 3,0 2,7 4,6 6,1 7,0 6,9 0,6 5,3 1,9 1,6 0,8 3,8 4,6 2,8 1,4 4,1 1,8 2,1 10,1 3,3 4,8 10,1 7,5 6,8 6,6 4,1 D Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro 2.734 2.686 2.643 2,9 4,3 4,0 4,7 5,6 6,4 5,3 3,2 1,5 -0,7 0,6 2,3 5,3 6,9 7,2 4,1 4,6 3,3 2,5 3,9 1,3 1,8 1,4 -2,3 0,0 0,3 8,7 1,9 -8,0 2,4 3,3 1,2 1,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.739 1.784 1.770 3,0 2,7 4,2 3,9 1,6 2,9 7,7 3,6 3,0 4,1 2,9 4,6 3,5 3,6 11,2 6,9 5,2 1,7 3,2 5,9 1,4 4,4 3,1 1,7 3,3 7,5 2,2 0,6 5,8 5,1 4,7 3,9 3,5 F Gradbeništvo 1.390 1.495 1.498 4,2 2,2 5,5 2,8 2,3 2,0 9,4 5,2 5,7 8,9 3,6 7,5 3,9 -1,4 11,5 11,1 6,0 4,8 4,2 6,7 3,9 6,5 6,6 4,7 6,7 15,5 1,3 1,0 8,4 6,9 8,0 7,6 7,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.676 1.732 1.740 4,2 3,9 4,2 4,5 3,2 2,3 6,1 4,8 3,9 5,9 3,0 5,2 5,5 -3,1 6,9 7,6 4,3 5,9 4,4 4,2 3,4 3,5 5,2 2,4 3,6 11,7 2,3 1,0 5,6 4,2 5,8 5,5 6,3 H Promet in skladišcenje 1.565 1.623 1.643 3,3 1,6 -0,1 2,0 -0,2 0,3 1,1 1,0 -2,4 2,7 2,7 4,6 2,8 -2,9 3,3 1,6 -1,2 -1,1 0,5 3,8 0,1 -2,7 -4,4 -0,4 1,1 7,7 1,0 1,8 4,9 5,0 5,3 3,4 6,0 I Gostinstvo 1.180 1.371 1.370 4,9 4,8 -3,8 4,3 5,2 -3,0 -5,9 2,2 -9,5 4,9 12,2 9,7 4,7 -18,8 -0,1 -8,9 -6,8 1,1 3,8 1,7 -8,5 -13,0 -5,6 -4,9 -2,9 27,8 2,7 14,0 16,8 10,3 8,8 9,8 22,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.480 2.567 2.516 4,1 5,7 4,5 4,6 5,4 4,0 6,5 4,1 3,6 4,5 3,4 5,6 5,1 1,2 6,7 5,8 6,9 4,1 4,3 3,8 4,1 4,3 2,6 0,5 4,9 7,9 2,7 1,7 5,6 5,2 6,2 5,3 3,1 K Financne in zavarovalniške dejavnosti 2.658 2.647 2.644 4,8 4,6 2,5 5,3 4,3 2,7 4,1 2,3 0,8 5,7 2,9 4,2 7,7 -3,1 6,4 -0,4 6,5 0,9 3,6 2,4 2,3 0,5 0,0 4,0 0,7 11,2 3,0 5,7 0,1 5,1 2,2 5,3 5,0 L Poslovanje z nepremicninami 1.676 1.711 1.715 0,9 5,2 4,2 5,4 5,5 3,6 7,9 4,5 1,3 4,0 0,1 3,6 4,6 0,7 7,9 10,6 5,3 5,1 4,8 3,7 3,2 1,4 -0,2 1,7 3,7 6,7 0,6 -1,6 1,1 4,3 2,9 3,7 4,0 M Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti 2.048 2.147 2.115 4,2 4,6 4,0 5,0 5,0 2,4 6,3 4,0 3,5 7,2 4,0 6,1 3,4 -1,5 5,9 7,8 5,4 3,1 4,2 4,8 1,6 3,1 5,7 4,6 5,1 12,2 4,5 1,1 6,3 6,3 6,2 5,6 6,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.258 1.319 1.323 5,8 5,1 4,7 6,1 3,6 4,0 7,4 3,9 4,1 5,2 3,0 6,6 5,9 1,2 9,3 9,0 4,1 1,8 5,3 4,6 2,3 9,2 0,9 6,3 1,2 8,4 0,7 0,6 7,6 8,3 4,8 6,8 7,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.352 2.363 2.315 3,2 8,9 7,4 8,6 8,1 3,0 14,2 3,6 9,0 16,0 10,3 2,9 2,1 2,6 11,8 18,1 12,8 2,7 4,4 3,9 6,2 7,0 13,7 17,2 15,5 15,3 10,6 14,8 5,3 3,1 3,1 2,7 0,1 P Izobraževanje 1.951 2.118 2.045 0,9 6,1 6,2 5,3 8,1 3,8 6,4 8,3 6,5 10,1 16,1 8,2 4,1 2,8 8,9 4,9 5,6 10,2 7,2 7,4 7,5 3,9 8,4 13,4 6,2 10,7 7,8 25,4 15,0 21,2 4,8 -1,3 3,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.323 2.105 2.105 3,4 5,1 17,7 4,5 6,9 5,7 26,5 6,6 31,4 36,2 5,7 1,2 4,0 9,0 38,4 30,6 11,3 9,0 6,9 4,0 13,6 40,2 39,8 41,9 35,5 31,3 1,8 8,7 6,6 3,9 -0,5 0,0 -6,1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.778 1.951 2.006 1,7 4,3 0,0 3,8 5,4 -1,1 -2,4 4,5 -1,1 7,5 11,7 7,3 3,0 -9,1 -0,9 -1,4 -4,2 4,4 3,9 5,3 2,4 -6,0 0,7 5,0 0,9 17,9 8,8 7,8 17,7 10,0 7,3 4,7 11,2 S Druge dejavnosti 1.491 1.518 1.535 1,2 4,7 4,5 4,5 6,1 0,1 12,3 3,7 3,0 8,9 -1,9 3,6 2,3 -5,0 17,8 15,1 5,1 3,5 4,1 3,4 1,2 1,8 6,2 5,9 6,8 14,2 -5,1 -5,0 4,0 4,1 3,0 3,7 5,8 Vir: SURS, preracuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proracunskih uporabnikih so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprecne place v treh dejavnostih javnih storitev (OPQ) in posledicno tudi povprecne place v državi. Cene in indikatorji konkurencnosti 2019 2020 2021 2019 2020 2021 2019 2020 2020 2021 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 CPI, medletna rast v % 1,8 -1,1 4,9 1,5 1,5 -0,9 0,0 -0,7 -0,5 1,9 2,2 4,2 1,8 2,1 2,0 0,5 -1,2 -1,2 -0,3 0,3 -0,1 -0,3 -0,1 -0,9 -1,1 -0,7 -1,0 0,1 2,1 2,1 1,4 2 2,1 2,4 3 4,6 4,9 Hrana in brezalkoholne pijace 3,3 1,0 3,9 2,4 4,0 4,4 3,6 2,0 -0,3 -1,3 -1,0 1,8 3,3 3,4 4,0 4,6 5,1 5,1 3,1 3,1 3,6 4,1 3,4 1,7 1,0 0,1 -0,2 -0,7 -0,4 -2,5 -0,9 -1,1 -1,4 -0,4 0,3 1,1 3,9 Alkoholne pijace in tobak 1,9 3,2 2,4 1,6 1,7 1,3 0,3 3,5 3,5 3,6 4,1 1,8 1,9 1,4 1,7 2,0 1,7 1,8 0,4 0,1 0,3 0,4 3,8 3,6 3,2 3,8 3,4 3,3 3,6 3,4 3,9 4,1 4,2 4 0,7 2,2 2,4 Obleka in obutev 0,5 -5,4 5,9 0,5 1,3 -3,8 -4,1 -4,5 -4,2 1,2 1,8 3,3 0,5 1,4 1,8 0,7 -3,4 -4,2 -3,8 -1,8 -5,2 -5,3 -1,9 -6,1 -5,4 0,9 -4,8 -8,8 -0,1 2 1,7 4,3 1,8 -0,7 -1,2 5,3 5,9 Stanovanje 2,7 -0,6 8,6 2,6 0,7 -5,5 0,7 -0,3 1,7 8,5 3,6 7,9 2,7 4,1 3,4 -5,4 -7,8 -8,6 0,0 1,1 0,9 0,2 -0,3 -0,1 -0,6 -1,6 -1,1 7,7 11,2 11,8 2,5 3,1 3,2 4,4 6,7 8,3 8,6 Stanovanjska oprema 0,4 -0,4 5,7 0,9 1,0 -0,9 0,2 -0,2 -0,1 1,7 2,5 4,7 0,4 0,8 0,6 1,6 -0,8 -0,8 -1,0 -0,1 -0,2 1,0 0,6 -0,8 -0,4 -0,3 0,2 -0,1 1,9 2 1,3 2,1 3,2 2,3 3,4 5 5,7 Zdravje 1,4 4,9 -0,5 1,5 1,0 0,0 1,0 3,8 1,1 2,5 2,7 0,6 1,4 1,4 1,7 -0,1 0,1 0,1 -0,3 1,0 0,9 1,2 1,4 5,0 4,9 2,1 0,6 0,5 1,7 2,7 3,2 2,5 2,9 2,7 3 -0,6 -0,5 Prevoz 0,1 -5,9 12,5 -0,8 -0,2 -7,4 -6,6 -6,7 -2,6 5,3 9,0 13,0 0,1 1,3 -0,3 -1,5 -7,6 -7,8 -6,7 -6,6 -7,1 -6,2 -6,8 -7,4 -5,9 -4,5 -2,6 -0,8 4,8 5,6 5,5 8,2 9,2 9,6 11,7 14,7 12,5 Komunikacije -0,4 0,6 -3,6 0,4 -1,5 0,0 1,0 0,9 0,3 0,2 -0,7 -3,5 -0,4 -0,1 -2,3 -2,0 -1,5 0,9 0,7 1,6 1,6 -0,1 1,5 0,6 0,6 1,0 0,5 -0,5 -2,0 1,2 1,4 -0,4 -0,4 -1,3 -3,5 -3,5 -3,6 Rekreacija in kultura 0,6 -3,9 3,4 0,5 -0,1 0,2 0,3 -1,7 -3,0 -2,9 -2,2 1,2 0,6 -0,9 0,7 -0,2 -0,8 0,2 1,1 1,2 0,3 -0,6 -0,2 -1,1 -3,9 -2,9 -3,9 -2,3 -2,5 -3,3 -2,8 -2,7 -2,3 -1,6 -0,9 1,2 3,4 Izobraževanje 5,6 0,7 0,5 5,6 4,8 3,3 2,2 0,6 0,7 0,8 1,1 0,6 5,6 5,5 4,5 4,3 3,8 3,0 3,0 3,0 3,0 0,6 0,5 0,5 0,7 0,7 0,8 0,7 0,8 0,8 0,9 1 1 1,2 0,7 0,7 0,5 Gostinske in nastanitvene storitve 3,2 0,6 6,1 3,0 2,0 1,3 1,0 0,7 0,6 1,3 4,0 5,8 3,2 1,9 2,0 2,2 2,0 1,6 0,4 1,4 0,7 0,8 0,8 0,6 0,6 0,8 0,6 0,5 0,6 0,9 2,5 3,1 3,7 5,2 5,2 6,2 6,1 Raznovrstno blago in storitve 4,4 0,7 -2,1 4,1 4,9 3,7 2,9 0,9 0,5 -0,3 -0,1 -0,4 4,4 5,3 5,4 4,0 3,5 3,7 3,8 3,6 3,5 1,6 1,8 0,3 0,7 0,8 0,1 0,6 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -0,1 0 0,3 0,7 -2,1 HICP 2,0 -1,2 5,1 1,6 1,7 -1,2 -0,6 -0,9 -0,6 2,0 2,3 4,5 2,0 2,3 2,0 0,7 -1,3 -1,4 -0,8 -0,3 -0,7 -0,7 -0,5 -1,1 -1,2 -0,9 -1,1 0,1 2,2 2,2 1,7 2 2,1 2,7 3,5 4,9 5,1 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,6 -0,1 3,1 1,7 1,5 0,5 0,6 0,2 -0,2 0,6 1,5 2,5 1,6 1,4 1,7 1,3 0,3 0,5 0,6 1,1 0,5 0,1 0,8 0,0 -0,1 0,6 -0,4 -0,8 0,4 0,7 0,8 1,3 1,6 1,5 1,5 2,9 3,1 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,6 -0,2 0,4 -0,1 -0,6 -0,3 -0,1 1,2 3,6 7,5 0,6 0,3 0,1 -0,6 -0,4 -0,7 -0,6 -0,2 -0,3 -0,4 0,0 0,0 -0,2 0,5 1,0 2,0 2,4 3,5 4,8 6,2 7,7 8,6 9,2 9,9 Domaci trg 2,1 1,0 2,0 1,3 0,3 0,3 0,9 1,9 4,2 8,0 2,1 1,9 1,5 0,4 0,3 -0,2 0,7 0,3 0,2 0,3 0,9 1,0 1,0 1,3 1,7 2,6 3,0 4,6 5,1 6,9 8,2 9 9,5 10,1 Tuji trg -0,9 -1,4 -1,2 -1,4 -1,4 -0,8 -1,1 0,4 2,9 6,9 -0,9 -1,3 -1,2 -1,7 -1,2 -1,2 -1,9 -0,7 -0,8 -1,0 -0,9 -1,0 -1,4 -0,4 0,4 1,3 1,8 2,4 4,6 5,4 7,1 8,2 8,8 9,7 Na evrskem obmocju -0,7 -1,2 -1,2 -1,7 -1,5 -0,4 -0,8 1,3 3,8 7,0 -0,7 -1,5 -1,7 -2,0 -1,2 -1,1 -2,1 -0,4 -0,3 -0,6 -0,5 -0,6 -1,2 0,4 1,4 2,2 2,7 2,9 5,7 5,6 7,2 8,3 9,5 10,4 Izven evrskega obmocja -1,2 -1,8 -1,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,9 -1,5 1,1 6,7 -1,2 -0,6 0,0 -0,9 -1,1 -1,5 -1,3 -1,7 -1,8 -1,9 -2,1 -1,8 -1,8 -2,0 -1,8 -0,6 -0,3 1,4 2,2 5 7 8,1 7,5 8,1 Indeks uvoznih cen -1,4 -2,6 -1,9 -2,3 -4,7 -3,5 -3,4 1,3 8,6 14,9 -1,4 -1,5 -1,7 -3,6 -4,9 -5,2 -4,1 -3,5 -3,4 -3,6 -4,1 -3,6 -2,6 -0,8 0,6 4,0 7,0 8,6 10,3 12,8 14,1 17,8 22,5 25,0 INDIKATORJI KONKURENCNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tecaj2 nominalno -0,4 0,8 0,0 -0,3 0,0 0,7 1,2 1,3 1,2 0,4 -0,6 -1,0 -0,3 -0,4 -0,4 0,8 0,8 0,5 0,8 1,1 1,1 1,4 1,3 1,2 1,5 1,6 1,5 0,6 0,6 0,5 -0,1 -0,3 -0,7 -0,8 -0,9 -0,9 -1,4 Realni (deflator HICP) -0,3 -0,4 -0,6 -0,3 -0,2 -1,3 -0,1 0,1 -0,5 0,3 -1,3 -1,0 -0,2 -0,2 -0,3 0,0 -1,4 -1,5 -0,9 -0,2 -0,2 0,2 0,4 -0,3 0,0 -0,2 -0,5 -0,7 0,9 0,5 -0,5 -0,8 -1,6 -1,3 -1,4 -0,6 -1,0 Realni (deflator ULC) 0,9 3,6 -0,5 2,8 5,6 1,4 4,7 1,0 -2,6 1,5 USD za EUR 1,1196 1,1413 1,1835 1,1072 1,1023 1,1006 1,1695 1,1928 1,2056 1,2057 1,1788 1,1440 1,1113 1,1100 1,0905 1,1063 1,0862 1,0902 1,1255 1,1463 1,1828 1,1792 1,1775 1,1838 1,2170 1,2171 1,2098 1,1899 1,1979 1,2146 1,2047 1,1822 1,1772 1,1770 1,1601 1,1414 1,1304 Viri: SURS, ECB, preracuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tecajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tecaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega obmocja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Placilna bilanca 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 2020 2021 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 PLACILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoci racun 2.731 2.898 3.462 678 696 986 716 797 963 794 549 311 398 307 -9 306 399 280 263 146 307 170 217 410 505 276 183 300 151 343 289 128 132 162 115 34 217 Blago 1.272 1.311 2.366 198 273 568 568 700 530 538 214 -131 212 135 -74 137 243 188 164 123 281 344 89 267 277 187 66 241 131 166 128 3 83 50 -59 -122 72 Izvoz 30.808 32.013 29.656 7.831 7.904 7.857 6.431 7.368 8.001 8.242 8.775 8.582 2.905 2.747 2.251 2.581 2.692 2.584 1.838 2.116 2.476 2.693 2.010 2.665 2.824 2.781 2.396 2.430 2.633 3.178 2.876 2.871 3.028 2.886 2.530 3.165 3.286 Uvoz 29.535 30.702 27.290 7.633 7.630 7.289 5.862 6.668 7.471 7.703 8.561 8.712 2.693 2.612 2.325 2.444 2.449 2.396 1.674 1.993 2.195 2.349 1.921 2.398 2.547 2.594 2.330 2.189 2.502 3.012 2.748 2.867 2.945 2.836 2.589 3.287 3.214 Storitve 2.624 2.907 1.996 834 756 517 396 561 522 487 497 697 308 224 224 192 192 132 142 93 160 184 163 214 244 129 150 138 148 202 172 137 189 190 241 265 253 Izvoz 8.124 8.659 6.900 2.433 2.248 1.776 1.441 1.822 1.861 1.580 1.861 2.403 764 701 783 614 621 541 459 425 557 645 589 588 637 539 684 453 500 627 600 569 692 786 802 815 769 Uvoz 5.500 5.751 4.904 1.598 1.492 1.259 1.046 1.261 1.338 1.093 1.364 1.706 456 477 559 421 428 409 317 332 397 461 426 374 393 411 535 315 353 425 428 432 504 596 561 550 516 Primarni dohodki -769 -811 -426 -226 -271 53 -116 -371 7 -112 -147 -198 -75 -37 -158 68 14 -29 -7 -17 -92 -326 -9 -35 5 4 -2 -8 -39 -65 -33 -38 -76 -87 -45 -65 -64 Prejemki 1.633 1.758 1.645 371 457 449 365 352 479 446 451 391 134 147 176 185 134 130 130 129 106 118 124 110 128 156 195 177 145 124 150 149 152 125 146 120 123 Izdatki 2.401 2.569 2.071 597 727 396 481 722 472 558 597 588 208 185 334 117 120 159 137 146 198 445 132 145 123 152 197 185 184 190 183 186 229 212 191 185 186 Sekundarni dohodki -396 -509 -473 -129 -62 -152 -132 -93 -96 -119 -16 -57 -47 -14 -1 -91 -50 -11 -37 -54 -42 -31 -26 -35 -21 -44 -31 -71 -89 40 22 26 -64 9 -22 -45 -43 Prejemki 873 934 972 233 272 230 225 214 304 289 396 299 83 85 104 77 64 88 82 67 76 80 62 72 98 100 106 70 74 145 142 150 104 125 94 80 91 Izdatki 1.270 1.443 1.445 362 334 382 357 306 400 408 412 356 130 99 105 169 114 99 118 121 118 111 89 107 119 144 137 141 163 104 120 124 167 116 116 125 135 Kapitalski racun -203 -187 -226 -30 -120 -53 -17 -26 -130 144 -11 95 -9 29 -139 -17 -17 -19 -4 -3 -10 -16 2 -12 -15 1 -116 -17 33 127 27 -24 -14 38 22 35 17 Financni racun 2.548 2.094 3.052 553 506 1.116 385 580 970 783 429 -59 466 217 -177 360 451 306 368 -27 44 -4 265 319 453 434 83 204 589 -10 360 72 -3 -381 201 121 554 Neposredne naložbe -934 -762 266 -121 -119 -21 -37 -219 543 -180 -522 -263 106 -21 -203 51 -3 -69 -244 17 190 -183 -92 56 41 5 497 -145 -37 2 -325 -61 -136 -97 -48 -118 519 Imetja 373 1.157 697 118 583 13 192 -65 557 311 80 266 161 60 362 94 124 -206 -128 168 152 -205 -94 234 182 73 301 -41 200 151 156 179 -256 2 49 214 583 Obveznosti 1.307 1.919 431 239 701 33 229 155 14 491 602 529 55 81 565 43 128 -137 116 150 -38 -22 -2 178 141 69 -195 105 238 149 481 240 -120 99 97 332 64 Naložbe v vrednost. papirje 744 734 -1.826 -121 444 -1.953 -1.929 1.315 740 -170 1.630 38 93 -41 392 -853 -162 -938 -1.580 -495 145 270 503 543 -416 516 640 -1.133 484 479 920 621 89 -667 543 162 881 Financni derivativi -81 -163 53 -8 8 53 -32 5 27 -18 10 8 3 1 4 14 11 28 -17 -8 -7 4 0 1 4 10 13 -1 -9 -8 5 3 2 5 2 1 0 Ostale naložbe 2.767 2.248 4.394 837 167 2.989 2.354 -547 -402 1.139 -697 -549 252 292 -378 1.125 593 1.271 2.201 467 -314 -109 -147 -290 813 -112 -1.103 1.468 160 -488 -251 -477 31 372 -999 78 -855 Imetja 2.054 3.250 4.856 956 260 3.346 1.988 -696 218 3.029 135 352 199 431 -370 869 778 1.699 1.839 356 -206 -260 -254 -182 1.182 333 -1.297 1.698 1.320 10 -66 -111 312 400 -233 184 -353 Ostali lastniški kapital 68 27 4 -2 -2 -1 5 0 0 0 2 0 -1 -1 0 0 0 0 -1 1 5 0 0 0 1 0 -1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 Gotovina in vloge 1.508 2.811 4.753 1.056 656 2.751 2.672 -792 121 2.128 -190 160 37 393 226 690 533 1.528 2.315 484 -127 -356 -132 -304 854 213 -946 1.391 994 -257 -120 -161 92 351 -142 -49 -703 Posojila 215 438 342 57 -18 79 40 57 165 153 -10 -23 -25 11 -5 14 27 38 21 8 11 -34 46 45 70 47 49 36 14 103 -45 -64 100 -40 -24 40 58 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -7 13 1 1 2 2 3 -1 -2 5 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 -1 -1 -1 2 2 2 0 0 0 0 0 0 0 Komercialni krediti in predujmi 303 29 -224 -150 -322 393 -544 67 -140 671 208 101 186 -14 -494 51 249 94 -366 -164 -15 95 -124 97 228 90 -459 187 269 215 46 93 70 -5 -82 188 262 Ostale terjatve -33 -69 -20 -6 -56 122 -189 -27 74 71 124 114 1 41 -98 114 -31 39 -132 25 -82 36 -44 -19 30 -16 60 81 42 -52 53 21 50 94 15 5 29 Obveznosti -713 1.002 462 119 93 358 -366 -150 620 1.889 832 900 -53 139 8 -255 185 428 -362 -111 107 -151 -107 108 368 445 -194 231 1.160 498 186 366 281 28 767 106 502 Ostali lastniški kapital 2 2 4 0 2 0 0 0 3 2 -42 1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 1 0 0 0 0 -42 0 0 0 2 Gotovina in vloge -524 1.009 800 270 308 199 222 116 263 788 950 400 135 12 162 -68 -6 273 227 -120 116 96 15 5 149 109 5 315 180 294 369 300 281 140 -10 270 192 Posojila -491 -149 -409 53 -250 40 -255 -325 131 756 -372 -401 -239 32 -43 -2 112 -70 -92 -4 -159 -114 -74 -138 47 230 -145 -2 793 -35 -166 -107 -100 -7 83 -477 -27 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 20 27 55 9 -35 40 18 6 -9 30 27 0 -12 -12 -12 13 13 13 6 6 6 2 2 2 -3 -3 -3 10 10 10 9 9 9 0 0 0 0 Komercialni krediti in predujmi 331 62 -134 -140 84 -59 -391 20 297 209 274 65 49 103 -68 -272 74 140 -500 -66 175 -121 -37 178 185 132 -21 -134 134 209 3 159 112 -139 -54 259 339 Ostale obveznosti -51 50 146 -72 -17 138 39 33 -65 104 -5 160 15 4 -35 74 -7 71 -4 73 -30 -15 -14 61 -9 -23 -32 41 43 20 -30 4 21 34 72 54 -4 Posebne pravice crpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 675 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 675 0 0 Rezervna imetja 52 37 166 -33 5 49 29 26 62 13 7 707 12 -15 7 22 13 14 9 -9 30 15 2 10 11 15 36 16 -8 5 12 -13 9 6 704 -3 8 Neto napake in izpustitve 20 -616 -184 -96 -71 184 -313 -191 137 -155 -110 -465 77 -119 -29 71 68 45 109 -169 -253 -158 46 -79 -37 157 17 -79 405 -481 44 -32 -121 -580 63 53 319 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 3.556 3.841 3.552 953 1.013 852 808 900 991 915 999 982 336 344 333 253 316 283 230 278 301 325 240 336 336 329 325 261 295 359 330 333 336 331 284 367 365 Blaga za vmesno porabo 16.670 17.045 15.446 4.237 4.097 4.211 3.290 3.797 4.148 4.581 4.887 4.932 1.552 1.442 1.102 1.398 1.424 1.390 981 1.067 1.241 1.342 1.074 1.381 1.491 1.454 1.202 1.393 1.456 1.732 1.604 1.599 1.684 1.702 1.437 1.793 1.869 Blaga za široko porabo 10.632 12.661 13.928 3.113 3.288 3.790 3.168 3.430 3.539 3.918 3.908 3.860 1.204 1.165 920 1.329 1.175 1.286 865 1.089 1.214 1.278 905 1.247 1.339 1.201 999 1.248 1.249 1.421 1.306 1.270 1.333 1.420 1.060 1.380 1.347 Uvoz investicijskega blaga 4.237 4.391 4.008 1.054 1.188 936 849 964 1.258 1.072 1.219 1.172 374 389 424 330 308 298 214 298 338 347 278 340 378 464 416 304 347 421 391 412 416 370 388 414 430 Blaga za vmesno porabo 17.868 18.508 16.434 4.636 4.450 4.426 3.386 3.963 4.658 4.814 5.786 6.447 1.591 1.546 1.312 1.494 1.461 1.471 999 1.154 1.233 1.403 1.152 1.407 1.510 1.770 1.378 1.371 1.532 1.911 1.779 1.997 2.009 2.188 1.903 2.356 2.474 Blaga za široko porabo 8.601 11.183 11.670 2.712 3.232 3.011 2.579 2.871 3.210 2.908 3.222 3.184 1.246 971 1.015 960 1.019 1.031 726 803 1.050 1.021 916 934 1.095 1.082 1.033 901 907 1.100 1.154 1.041 1.027 961 1.010 1.212 1.178 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija placilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporocilih šeste izdaje Prirocnika za izdelavo placilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Denarna gibanja in obrestne mere 2018 2019 2020 2019 2020 2020 2021 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ DO DOMACIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 7.165 7.719 11.805 7.631 7.913 7.791 7.819 7.817 7.719 7.624 7.744 7.399 7.662 8.307 9.007 9.766 10.011 10.438 11.012 11.421 11.805 11.771 11.863 12.264 12.359 12.710 13.268 14.012 14.316 14.332 14.365 14.736 Centralna država (S.1311) 4.937 4.696 4.520 5.070 5.007 5.037 4.959 4.928 4.696 4.410 4.455 4.753 4.859 4.838 4.884 4.962 4.872 4.705 4.701 4.640 4.520 4.339 4.549 4.656 4.441 4.564 4.610 4.523 4.325 4.183 3.762 3.705 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 580 602 639 570 567 574 573 577 602 613 616 613 614 612 602 601 608 602 598 607 639 638 643 638 634 632 621 619 628 627 627 636 Gospodinjstva (S.14, 15) 10.370 10.981 10.997 10.703 10.781 10.833 10.950 10.978 10.981 10.982 11.005 10.954 10.882 10.890 10.828 10.884 10.926 10.970 11.025 11.007 10.997 10.937 10.940 11.028 11.045 11.118 11.137 11.223 11.299 11.365 11.449 11.514 Nefinancne družbe (s.11) 9.496 9.589 9.363 9.738 9.878 9.868 9.869 9.882 9.587 9.794 9.871 10.070 9.971 9.808 9.711 9.668 9.593 9.557 9.552 9.548 9.364 9.505 9.521 9.629 9.512 9.554 9.497 9.560 9.481 9.511 9.945 9.886 Nedenarne financne institucije (S.123, 124, 125) 1.502 1.661 1.640 1.503 1.493 1.486 1.479 1.481 1.661 1.674 1.674 1.675 1.663 1.657 1.656 1.667 1.666 1.656 1.653 1.642 1.640 1.633 1.647 1.619 1.624 1.617 1.706 1.700 1.710 1.726 1.731 1.737 Denarni sektor (S.121, 122) 4.275 5.230 7.969 4.335 4.067 3.894 4.011 4.531 5.230 5.403 5.138 5.461 5.889 6.555 7.206 7.389 7.390 7.096 7.266 7.729 7.969 8.595 8.104 8.568 8.634 8.669 10.009 9.796 10.069 10.135 9.858 9.931 Terjatve do domacih sektorjev SKUPAJ V domaci valuti 26.181 27.913 30.341 26.725 26.651 26.509 26.728 27.331 27.913 27.860 27.687 28.145 28.388 28.896 29.354 29.514 29.494 29.625 29.858 30.299 30.342 30.993 30.524 31.151 31.131 31.260 32.655 32.593 32.875 33.010 33.252 33.347 V tuji valuti 446 391 345 416 420 412 398 392 391 389 390 389 390 387 388 374 368 354 352 343 345 337 330 324 316 310 310 307 314 298 295 293 Vrednostni papirji skupaj 4.429 4.382 4.361 4.727 4.666 4.704 4.642 4.581 4.381 4.554 4.608 4.910 5.015 4.994 5.062 5.204 5.116 4.528 4.499 4.447 4.361 4.235 4.468 4.577 4.359 4.499 4.531 4.438 4.240 4.146 3.727 3.667 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ DO DOMACIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domaci valuti skupaj 29.442 31.109 34.567 30.709 30.733 30.585 30.678 30.838 31.121 31.237 31.171 31.785 32.271 32.605 33.068 33.267 33.345 33.420 33.639 34.003 34.567 34.947 35.161 35.665 35.566 35.770 37.094 37.159 37.331 37.242 37.128 37.224 Cez noc 19.440 21.278 25.218 20.474 20.521 20.676 20.611 20.911 21.278 21.243 21.291 22.144 22.628 23.002 23.539 23.712 23.862 23.904 24.092 24.573 25.218 25.641 25.916 26.521 26.586 26.857 27.352 27.599 27.860 28.010 27.989 28.272 Vezane vloge – kratkorocne 3.261 3.478 3.381 3.408 3.423 3.340 3.448 3.369 3.478 3.442 3.511 3.473 3.540 3.557 3.376 3.405 3.333 3.356 3.387 3.352 3.381 3.334 3.280 3.214 3.079 3.025 2.949 2.892 2.811 2.808 2.761 2.687 Vezane vloge – dolgorocne 6.166 5.723 5.348 6.059 6.010 5.823 5.806 5.770 5.735 5.792 5.677 5.506 5.420 5.374 5.593 5.566 5.535 5.520 5.482 5.435 5.348 5.323 5.309 5.309 5.272 5.266 6.240 6.158 6.141 5.931 5.831 5.746 Kratkorocne vloge na odpoklic 575 630 620 768 779 746 813 788 630 760 692 662 683 672 560 584 615 640 678 643 620 649 656 621 629 622 553 510 519 493 547 519 Vloge v tuji valuti skupaj 651 634 723 681 686 685 646 658 634 632 647 677 670 691 718 691 699 728 706 711 723 721 740 786 776 810 789 812 817 804 835 839 Cez noc 581 577 675 616 622 620 585 598 577 573 588 622 617 631 652 627 638 672 655 662 675 671 696 739 731 766 747 771 776 771 803 803 Vezane vloge – kratkorocne 31 26 25 28 27 28 26 25 26 27 29 26 25 33 40 39 37 32 28 26 25 28 24 26 25 26 25 25 26 19 19 24 Vezane vloge – dolgorocne 39 31 23 37 37 37 35 35 31 32 30 29 28 27 26 25 24 24 23 23 23 22 20 21 20 18 17 16 15 14 13 12 Kratkorocne vloge na odpoklic .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domaci valuti Gospodinjstva Vloge cez noc 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Vezane vloge do 1 leta 0,16 0,17 0,15 0,15 0,16 0,16 0,16 0,17 0,18 0,1 0,04 0,15 0,21 0,2 0,18 0,17 0,17 0,14 0,15 0,15 0,13 0,11 0,14 0,12 0,12 0,14 0,12 0,12 0,14 0,13 0,12 0,15 Nova posojila gospodinjstvom v domaci valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,65 2,66 2,21 2,7 2,75 2,62 2,51 2,50 2,5 2,43 2,33 2,34 2,47 2,32 2,28 2,19 2,05 2,06 2,00 2,05 2,00 1,86 1,89 1,79 1,74 1,70 1,66 1,69 1,65 1,69 1,63 1,67 Nova posojila nefinancnim družbam v domaci valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 2,02 1,68 1,23 1,37 .. 3,56 2,32 1,65 0,85 0,97 1,31 1,35 - 2,19 1,28 1,50 1,11 1,00 1,16 1,38 0,32 1,82 1,56 0,78 2,03 0,78 0,80 1,40 0,89 1,36 0,95 0,10 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 MEDBANCNE OBRESTNE MERE EURIBOR 3-mesecni -0,322 -0,356 -0,425 -0,365 -0,408 -0,418 -0,413 -0,401 -0,395 -0,391 -0,409 -0,417 -0,254 -0,270 -0,376 -0,441 -0,480 -0,491 -0,509 -0,521 -0,538 -0,547 -0,541 -0,539 -0,538 -0,540 -0,543 -0,545 -0,548 -0,545 -0,550 -0,567 6-mesecni -0,266 -0,302 -0,364 -0,347 -0,405 -0,394 -0,362 -0,337 -0,336 -0,330 -0,355 -0,365 -0,192 -0,142 -0,223 -0,346 -0,433 -0,463 -0,494 -0,509 -0,519 -0,529 -0,521 -0,516 -0,516 -0,513 -0,515 -0,516 -0,527 -0,522 -0,527 -0,534 LIBOR za CHF 3-mesecni -0,735 -0,737 -0,708 -0,751 -0,817 -0,812 -0,774 -0,712 -0,711 -0,679 -0,707 -0,761 -0,589 -0,619 -0,659 -0,692 -0,710 -0,751 -0,769 -0,771 -0,788 -0,765 -0,755 -0,753 -0,747 -0,747 -0,752 -0,756 -0,769 -0,756 -0,766 -0,779 6-mesecni -0,653 -0,684 -0,659 -0,719 -0,802 -0,771 -0,711 -0,650 -0,639 -0,624 -0,663 -0,703 -0,540 -0,575 -0,594 -0,647 -0,658 -0,707 -0,727 -0,729 -0,738 -0,725 -0,711 -0,707 -0,706 -0,703 -0,709 -0,715 -0,723 -0,720 -0,714 -0,721 Vira: BS, EUROSTAT. Javne finance 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2020 2020 2021 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANCNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 18.593,6 19.232,3 18.528,6 4.671,6 5.097,8 4.649,5 4.094,2 4.892,9 4.892,0 4.803,9 5.574,1 5.151,3 1.678,4 1.483,5 1.487,6 1.315,0 1.160,1 1.619,1 1.660,0 1.602,5 1.630,4 1.644,6 1.607,1 1.640,4 1.674,5 1.484,6 1.644,8 1.894,8 1.880,1 1.799,2 1.647,4 1.724,9 1.779,0 1.867,8 1.893,2 Tekoci prihodki 17.575,9 18.293,3 17.578,7 4.478,2 4.808,7 4.409,1 3.917,7 4.634,5 4.617,4 4.525,9 5.334,6 4.874,2 1.638,2 1.438,0 1.332,9 1.256,3 1.097,2 1.564,2 1.607,2 1.534,1 1.493,2 1.585,1 1.532,0 1.500,4 1.613,4 1.422,4 1.490,1 1.802,4 1.799,2 1.733,0 1.571,4 1.669,7 1.633,0 1.803,3 1.699,4 Davcni prihodki 16.225,3 17.179,1 16.460,4 4.169,7 4.555,6 4.159,4 3.578,0 4.343,3 4.379,8 4.241,4 4.902,8 4.565,8 1.581,5 1.358,8 1.219,1 1.171,9 940,5 1.465,6 1.476,5 1.466,9 1.399,9 1.511,1 1.452,0 1.416,7 1.491,5 1.326,7 1.423,2 1.739,7 1.550,9 1.612,3 1.470,3 1.570,2 1.525,3 1.699,0 1.615,6 Davki na dohodek in dobicek 3.296,4 3.614,0 3.261,8 717,7 987,4 879,9 692,0 764,7 925,2 941,8 1.205,5 785,5 296,6 292,1 291,3 190,1 204,9 296,9 158,5 302,0 304,2 281,9 301,1 342,2 304,8 317,1 320,0 411,8 414,8 378,9 141,7 334,6 309,2 331,7 327,6 Prispevki za socialno varnost 6.549,8 7.021,3 7.289,9 1.745,5 1.830,6 1.819,7 1.603,2 1.954,5 1.912,5 1.915,2 1.998,0 1.964,1 615,1 599,2 605,4 391,2 526,4 685,5 681,5 648,2 624,9 605,4 609,7 697,4 628,1 643,0 644,1 664,9 665,6 667,5 661,3 658,9 643,9 639,5 651,3 Davki na placilno listo in delovno silo 21,6 23,2 21,6 5,4 6,6 5,9 4,0 5,6 6,1 5,0 5,9 6,0 2,1 1,9 1,9 1,3 1,1 1,6 1,9 1,8 1,8 2,1 1,9 2,1 1,6 1,6 1,7 2,0 1,9 2,1 2,3 1,8 1,9 2,1 2,2 Davki na premoženje 277,9 296,4 287,3 120,9 81,6 31,0 48,6 111,3 96,4 33,5 84,8 102,2 10,1 7,6 13,3 13,1 14,7 20,8 40,0 38,7 32,6 45,8 32,1 18,5 9,9 8,7 14,9 19,5 27,3 38,1 35,7 34,1 32,4 43,5 33,2 Domaci davki na blago in storitve 5.989,3 6.126,7 5.493,3 1.565,7 1.643,0 1.376,4 1.069,0 1.565,1 1.482,7 1.268,6 1.566,9 1.692,2 631,2 446,7 298,5 372,7 285,5 410,8 582,5 510,9 471,7 600,1 506,5 376,1 504,1 350,8 413,7 622,4 447,4 497,0 643,4 517,1 531,7 661,1 576,3 Davki na medn. trgov. in transaksije 89,8 98,6 102,4 25,5 22,1 24,0 24,5 25,3 28,7 28,1 34,6 36,7 7,2 7,9 8,9 8,0 8,2 8,3 8,2 8,2 8,9 9,0 10,5 9,1 7,6 9,0 11,5 11,6 10,5 12,5 11,4 10,1 15,2 29,1 15,5 Drugi davki 0,5 -1,1 4,1 -11,1 -15,8 22,5 136,7 -83,4 -71,7 49,2 7,2 -20,9 19,2 3,4 -0,1 195,5 -100,4 41,7 3,8 -42,9 -44,3 -33,1 -10,0 -28,7 35,4 -3,5 17,3 7,5 -16,5 16,2 -25,5 13,5 -8,9 -8,0 9,6 Nedavcni prihodki 1.350,6 1.114,2 1.118,2 308,5 253,1 249,7 339,7 291,3 237,6 284,5 431,7 308,4 56,7 79,2 113,8 84,4 156,7 98,6 130,7 67,2 93,4 73,9 80,0 83,6 121,9 95,7 66,9 62,7 248,3 120,8 101,1 99,5 107,7 104,3 83,7 Kapitalski prihodki 152,8 136,4 146,9 34,4 46,9 31,2 20,1 31,3 64,3 36,4 54,9 56,0 11,3 12,2 7,8 5,7 6,3 8,1 10,9 9,8 10,6 18,1 14,6 31,6 4,1 14,4 17,8 16,4 15,3 23,2 23,4 13,4 19,2 27,5 26,8 Prejete donacije 12,4 13,8 17,5 6,3 1,2 8,1 1,4 6,9 1,1 6,7 2,0 10,3 1,0 5,4 1,8 1,1 0,2 0,1 0,5 0,4 6,0 0,3 0,1 0,7 1,0 5,6 0,2 0,5 0,4 1,0 0,4 0,4 9,5 0,4 2,0 Transferni prihodki 55,6 58,3 54,8 50,3 3,1 0,2 21,7 30,6 2,3 1,7 2,1 51,4 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 21,4 0,5 30,1 0,0 0,0 1,4 0,9 0,9 0,5 0,4 0,0 0,2 1,9 31,1 20,0 0,3 0,7 0,4 Prejeta sredstva iz EU 796,9 730,5 730,7 102,4 238,0 200,9 133,3 189,6 206,9 233,3 180,5 159,5 27,9 27,9 145,1 51,8 56,3 25,2 40,9 28,0 120,6 41,1 59,0 106,8 55,2 41,8 136,3 75,5 65,0 40,0 21,1 21,4 116,9 35,9 164,6 JAVNOFINANCNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 18.068,0 18.968,8 22.070,6 4.705,7 5.067,2 5.024,6 5.703,7 5.250,2 6.092,2 6.102,6 5.932,1 5.580,0 1.723,2 1.498,0 1.803,4 1.730,1 1.755,2 2.218,4 1.880,1 1.644,0 1.726,0 1.668,8 1.835,6 2.587,8 2.067,3 1.724,0 2.311,2 1.772,6 1.970,0 2.189,5 1.901,1 1.885,3 1.793,6 1.736,8 2.141,0 Tekoci odhodki 7.966,5 8.228,3 9.127,8 2.007,6 2.094,0 2.359,6 2.074,0 2.201,0 2.493,2 2.658,9 2.495,5 2.362,5 799,9 625,1 934,5 684,8 647,1 742,1 754,3 682,0 764,7 681,2 745,6 1.066,5 789,4 719,6 1.150,0 708,1 859,0 928,4 794,6 832,5 735,5 662,5 943,6 Place in drugi izdatki zaposlenim 4.167,9 4.470,5 4.965,3 1.101,6 1.121,2 1.183,0 1.318,3 1.242,2 1.221,7 1.484,0 1.623,4 1.330,1 403,1 385,6 394,3 381,4 413,0 524,0 469,4 390,2 382,7 374,7 406,5 440,5 501,9 432,0 550,1 423,6 554,4 645,4 448,8 487,7 393,6 402,7 474,0 Izdatki za blago in storitve 2.633,7 2.728,0 3.020,7 673,8 786,0 686,8 661,6 739,0 933,4 724,9 767,2 793,9 235,1 205,0 246,8 250,8 215,5 195,3 232,1 206,4 300,5 228,9 249,1 455,4 195,8 235,8 293,3 230,4 282,5 254,3 267,0 267,5 259,5 233,7 285,5 Placila obresti 867,9 791,5 778,0 175,7 88,9 442,4 53,7 187,0 95,0 386,9 45,5 204,6 153,2 21,3 267,9 43,3 4,2 6,2 45,8 68,6 72,6 14,8 66,8 13,4 82,5 24,8 279,7 36,3 3,9 5,3 63,1 68,4 73,1 15,8 66,3 Sredstva, izlocena v rezerve 296,9 238,4 363,8 56,4 97,9 47,3 40,5 32,8 243,2 63,1 59,5 33,9 8,6 13,3 25,5 9,4 14,4 16,6 7,1 16,8 8,9 62,8 23,1 157,2 9,2 27,0 26,9 17,9 18,2 23,4 15,7 8,9 9,3 10,4 117,8 Tekoci transferi 8.236,6 8.704,2 10.867,7 2.201,2 2.208,1 2.308,7 3.219,2 2.632,9 2.706,9 3.018,3 2.984,0 2.605,1 781,6 759,5 767,6 887,4 945,4 1.386,5 986,3 830,7 815,9 799,3 867,4 1.040,2 1.156,8 837,8 1.023,7 914,2 958,0 1.111,8 929,2 836,7 839,3 829,5 908,7 Subvencije 443,9 467,9 1.449,3 53,5 139,3 167,9 711,7 305,5 264,2 296,4 302,3 111,5 82,8 39,7 45,4 53,1 183,9 474,8 224,6 46,7 34,1 54,8 77,2 132,3 171,9 67,4 57,2 84,7 116,0 101,6 43,3 46,9 21,3 12,3 64,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.925,8 7.323,9 8.250,8 1.912,6 1.810,3 1.902,6 2.253,7 2.061,9 2.032,5 2.494,4 2.374,0 2.158,6 623,5 643,0 636,0 742,7 678,2 832,8 666,2 695,2 700,4 657,8 675,4 699,4 972,6 674,8 846,9 734,0 731,5 908,5 779,9 672,7 706,1 720,4 703,5 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoci domaci transferi 793,5 827,7 1.083,2 215,3 232,7 215,0 242,6 248,9 376,7 197,6 276,6 298,3 66,5 68,5 80,0 87,2 78,7 76,7 89,0 85,6 74,3 82,4 90,0 204,3 3,1 88,6 105,9 77,2 105,1 94,3 95,9 100,9 101,5 88,0 120,9 Tekoci transferi v tujino 73,4 84,7 84,4 19,8 25,9 23,2 11,2 16,6 33,4 29,9 31,0 36,7 8,8 8,4 6,1 4,3 4,6 2,2 6,4 3,2 7,0 4,4 24,8 4,2 9,3 7,0 13,6 18,2 5,4 7,4 10,2 16,1 10,4 8,7 19,5 Investicijski odhodki 1.159,9 1.252,9 1.230,6 315,4 541,2 172,8 232,7 263,2 561,9 194,4 278,0 402,4 53,5 56,9 62,4 104,5 87,7 40,5 84,8 87,4 91,0 114,3 124,7 322,9 47,3 62,8 84,3 86,1 91,3 100,6 128,9 138,1 135,4 159,0 175,3 Investicijski transferi 271,6 273,6 318,5 57,8 141,6 29,6 42,9 68,0 178,0 33,4 55,5 86,2 11,0 8,0 10,5 11,0 15,3 16,6 26,9 22,3 18,8 32,1 33,3 112,6 4,8 11,4 17,3 23,9 14,5 17,1 19,4 32,7 34,1 32,5 49,0 Placila sredstev v proracun EU 433,4 509,7 526,0 123,8 82,3 154,0 134,7 85,1 152,2 197,5 119,1 123,8 77,1 48,5 28,4 42,3 59,7 32,7 27,8 21,7 35,6 41,9 64,6 45,7 69,1 92,5 35,9 40,4 47,2 31,4 29,1 45,3 49,4 53,2 64,4 JAVNOFINANCNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ 525,6 263,5 -3.542,1 -34,2 30,6 -375,2 -1.609,5 -357,3 -1.200,1 -1.298,6 -358,0 -428,7 -44,8 -14,6 -315,8 -415,1 -595,1 -599,3 -220,1 -41,5 -95,6 -24,2 -228,5 -947,4 -392,8 -239,4 -666,4 122,2 -89,9 -390,3 -253,7 -160,4 -14,6 131,0 -247,8 Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP – bruto domaci proizvod, BND – bruto nacionalni dohodek, BS – Banka Slovenije, DARS – Družba za avtoceste v RS, DDV – davek na dodano vrednost, EBA – European Banking Authority, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, EMMI – European Money Markets Institute, ENTSO-E - European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, referencna obrestna mera za dane kratkorocne medbancne depozite v evrih, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FURS – Financna uprava RS, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za finance, NEER – nominal effective exchange rate, NFI – nedenarne financne institucije, OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, PEPP – Izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji COVID-19, PMI – Purchasing Managers' Index, REER – real effective exchange rate, RS – Republika Slovenija; SRDAP – Statisticni register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statisticni urad RS, SVRK – Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZDA – Združene države Amerike, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, WEO – World Economic Outlook Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijac, 12 – Prz. tobacnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblacil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemicnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plasticnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rac., elektronskih, opticnih izd., 27 – Prz. elektricnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladišcenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Financne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremicninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Ceška, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemcija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grcija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turcija, UA-Ukrajina, UK-Združeno kraljestvo, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo št. 7/2021, letnik XXVII