UVODNIK | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 5 KDOR MISLI, DA JE PODJETNOST SINONIM ZA PODJETNIŠTVO, SE MOTI P red leti je bilo govoriti in pisati o kompetencah in podjetnosti, še posebej v šolstvu, »tvegano«, skoraj »neokusno«: mimogrede si bil ozna čen za neoliberalca, ki želi u čence pospremiti v življenje s prakti čnimi spretnostmi, ga usposobiti za delo na konkretnem delovnem mestu in prik- rajšati za širino splošne razgledanosti in bogatega znanja. Če karikiram: namesto intelektualcev izdelovati »ro- kodelce«, namesto razmišljujo čih in kritičnih državljanov dajati prednost nekriti čnim storilnostnim in prilago- jenim »delavcem«, namesto javnega dobrega – pohlep! Številne razprave, soo čanja in vza- jemna pojasnjevanja, niansiranja … so na sre čo postopoma te pomisleke zrahljale. Podjetnosti se v šolskem prostoru že dolgo ne enači več s podjetništvom ali celo enoumjem in kompetenc ne z »obrtniškimi spret- nostmi«, ampak so kompetence in podjetnost tesno povezane z najbolj žlahtnim znanjem oz. s tem, kako ga znamo uporabiti v življenju: ne le za reševanje problemov, ampak za to, kako razumeti svet in odnose v njem. Podjetnost in kompetence, ki jo »tvo- rijo«, so pravzaprav tisto, kar v šoli pridobljeno znanje »spravi v življe- nje«, iz inertnosti v akcijo. Verjetno ga ni šolskega strokovnjaka, ki se ne bi strinjal s tem, da naj šola- nje podpre u čence pri tem, da posta- nejo razmišljujoči in razgledani, kri- tični in zavzeti, so čutni in solidarni, inovativni in kreativni, radovedni in angažirani – aktivni državljani torej! Dr. Zora Rutar Ilc, odgovorna urednica Zavod Republike Slovenije za šolstvo Anyone Who Believes that Enterpreneurship is the same as Business Management is Mistaken 1 Vodja projekta »Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah« v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020 2 Vodja projekta »Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah«. 3 Predstavnica konzorcijskega partnerja ŠR, s podro čjem vodenja u čeče se skupnosti. In v teh ciljih se skrivajo natanko »podjetnostne« kompetence! Pogosto šoli o čitamo, da u čence posp- remi v življenje s preve č »pošolanim«, abstraktnim znanjem, ki ga ne znajo uporabiti v življenju in ki povrh vsega hitro usahne ali pa ga preplavijo ste- reotipi, žargon, vraževerje in druge omejenosti. Umetnost je dose či, da se vsa »zakladnica« znanja, za katero se iskreno zavzemamo, da bi jo učenci usvojili, zares usvoji, ponotranji! A kljub zavzemanju za pravkar za- pisano se mnogi šolski strokovnjaki »ustrašijo« v hipu, ko se za čnemo pogovarjati o podjetnostnih meto- dah in o poudarjeno aktivni ali celo proaktivni vlogi u čencev …, češ da ne smemo posegati v avtonomijo učiteljev in da ne smemo posegati v učence, ampak – če parafraziram taka sporočila – le poskrbeti za prenos znanja do njih. Pri spodbujanju podjetnostnega pristopa ne gre za predpisovanje metod učiteljem, temveč za širjenje »stopenj svobode« pri pou čevanju, pri čemer pa mora kriterij avtonomije učitelja iti z roko v roki z u činkovitim in ustreznim podpiranjem procesa učenja učencev. Za razli čne namene/ cilje/vrste znanja … so ene metode namreč bolj primerne kot druge in preprosto ni strokovno, če učitelj vztraja le pri tistih, ki najbolj ustre- zajo njemu (in to imenuje »avtono- mija«), ampak je klju čno, da izbira tiste, ki so ustreznejše za konkretne učne izzive. In zato tudi kompetence niso indoktriniranje mladih, ampak so v funkciji tega, kako kakovostno tako pridobljeno oz. usvojeno znanje učenec uporabi oz. izkazuje. Tokratno številko so soustvarjali Ta- tjana Krapše 1 , dr. Anton Polšak 2 in dr. Justina Erčulj 3 .