3.!. :„J2 Poštnina plačana v gotovini. L. VI., Št. 1 („ Jutro" XII., št. J a) Ljubljana, ponedeljek 4. januarja 1932 Ce|W j B], lipravmštvu: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Telefon žt S122. 3123. 5124 SI 25. S12fi Inseratni ».l2 Id 2492. P&rinir.nira Maribor; Aleksandrova -rtjta 6t 13 - Telefon št 2455 . Podružnica Celje; Kocenova ulica 4t ^ _ Telefon St 190 Podi'«žnie.' Jesenice: pri kolodvoru št !«i0 Podružnica Novo masto: Ljubljanska cesta SL 42. podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-i?arrn*»r;a eanHaBOHi Ponedeljska izdaja Ponedelj8ka i&iaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek tjutraj — Naroča *m posebej in velja po pošti prej©-mana 4 Din. po raznašalcib dostavljena 5 Din mesečno. UredniStvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122. 3123. 3124. 8125 in 312«. Ilaribor. Aleksandrova cesta 13. lefon žt 2440 (ponoči 2562) Celje: Kocenova uL 3 Telefon št 190 ■ ' 1 ^a^^m Rokopisi m» ne vračajo. — Oglasi p* tarifu enatorjeu Kliut) velikim snežnim zametom je bila volilna udeležba ogromna po vsej državi - V dravski banovini je od 1113 upravičencev volilo 1051 - Nova mogočna manifestacija dela za okrepitev države Ljubljana, 3. januarja AA. Pri današnjih volitvah v senat je v dravski banovini glasovalo od 1113 volilnih upravičencev 1051. Volitev se je torej udeležilo 94 in pol odstotka volilnih upravičencev. Ljubljana. 3. januarja. Tako ogromnega števila predstavnikov naših občin bela Ljubljana še nikdar n; imela v svoji sredi. Prišli so.^da na manifestanten način iznova potrdiio voljo naroda, ki se je dne 8 novembra v tako ogromnem številu odzval klicu domovine in ji izkazal neomajno zvestobo z izvolitvijo narodnih poslancev za novo Narodno skupščino. Njim. našim županom, pa je skupno z narodnimi poslanci i.n člani banovinskega sveta bila namenjena današnja nedelja, da z volitvijo senatorjev pripomorejo k popolnitvi našega skupnega Narodnega predstavništva v Beogradu. Izvršili so ta č:n s tako mogočnim odzivom. da moramo današnje senatske volitve v Liubljani ceniti kot izraz globokega nacionalnega preroda vseh naših občinsko-upravnih edinic dravske banovine. Ni dvoma, da bo ta manifestanten nastop naših županov vzbudil v Jugoslaviji odmev živega odobravanja in novih simpatij vse nacionalne javnosti. Kakor je pokazal sobotni večerni sestanek v veliki dvorani Kazine, o katerem ie poročalo nedeljsko »Jutro«, je razen narodnih poslancev in banskih svetnikov prispela tudi večina županov v Liubljano že v teku sobote. Posebno župani in banski svetniki iz oddaljenejših krajev, zlasti iz Slovenske krajine in iz drugih obmejnih štajerskih predelov so zaradi dolge vožnje morali pospešiti svoj prihod in so prišli skoro vsi v Ljubljano že v soboto, i Drugi so prispeli s prvimi današnjimi jutranjimi vlaki, zadnji pa z opoldanskimi. Tako vzorna zavest discipline je omogočila, da so se volitve nele točno pričele, marveč da je tudi glasova-nie potekalo naglo, nemoteno in v najlepšem redu. tako da kljub ogromnemu številu voliicev ni bilo treba nikomur dolgo čakati. Starodavni ljubljanski rotovž si na zunai sicer ni nadel posebnega okrasja za današnji pomembni dan prvih senatnih volitev. Znotraj pa je bil prav čedno okrašen. Dostop v zbornično dvorano, kjer je poslovala volilna komisija. je vodil pri vratih desno od glavnega portala. Stopnjišče je bilo po živi jen o z malimi oleandri in drugim, zelenjem. V sejni dvorani pred vstopom v volilni lokal je posebno v dopoldanskih urah vladala živahnost v medsebojnem spoznavanju in pomen-kih. A predolgo, kakor omenjeno, ni bilo treba nikomur čakati, ker je volilna komisija pri vsej natančnosti ravno zaradi reda. ki so ga volilci vzdrževali sami. lahko naglo in brez vsakih formalnih zadržkov vršila svojo funkcijo. Volilni komisiji je predsedoval državni svetnik g. dr. Ivan Š k a r j a, člani pa so bili predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Anton Rogi-n a. predsednik deželnega sodišča g. Peter K e r š i č, sodnik upravnega sodišča g. dr. Steska iz Celja in ljubljanski župan g. dr. Dinko P u c. Predstavnika kandidatne liste sta bila gg. Ivan Bonač iz Ljubljane in župan Z a k o t n i k iz Zgornje Šiške. Zapisnikarji so biLi iz vrst magistralnega uradništva. Od 7. zjutraj do 10. dopoldne je glasovalo že točno 400 voliicev. med njimi oba ministra gg. dr. Kramer in Ivan Pucelj, večina narodnih poslancev in banskih svetnikov ter že v soboto do-šlih županov. Največja pa je bil dotok županov od 10. do pol 14. ure. ko je bilo oddanih novih 530 glasov. S tem so volitve bile t ako rekoč že opravljene saj se je število volilnih udeležencev že visoko približalo številu volilnih upravičencev, k: jih seznam nava-ia 1113. Častni rezultat se je v popoldanskih urah povišal na 1951 glasov, Kar pomenja nad 94 odstotkov volilnih upravičencev. Od volitve so izostali le oni župani, ki so jih zadržale prometne ovire, tako posebno veliki snežni zameti na Kočevskem, ali pa drugi nepričakovani in nepremagljivi zadržki (bolezen itd.). Izhod iz volilne dvorane je vodil preko okrašenega glavnega stopnjišča in skozi glavni portal. Zupani z deže-ie, posebno oni, ki jih pot redkeje pri- vede v Ljubljano, so si z velikim zanimanjem ogledali prenovljeni magistrat. v gručah so se tudi dalje časa pomudili pri ogledu spomenika kralja Petra in novih gradbenih zanimivosti v osrčju mesta. Popoldne ob 15. so se zopet vsi zbrali v veliki dvorani Kazine — in tu je bil v slogi in volji do dela za prospeh države, manifestiranj pri senatnih volitvah, ustvarjen nov temelj. na katerem na.i zrase mogočna stavba vzajemnosti županov i« ostalih predstavnikov prebivalstva dravske banovine: ustanovljena je bila Županska zveza, o čemer podrobno poročamo na drugem mestu. Tudi posamič so župani izkoristili priliko in si nabrali potrebnih informacij in navodil za bodoče delo. Posebno uslužen Člani Zveze so redni in izredni. Redni člani so občine, župani in njih namestniki. občinski svetovalci in posebej spreleti občinski uradniki. Pravila, ki jih ie kr. banska uorava dravske banovine že potrdila, so bila z burnim odobravanjem soglasno sprejeta. Nato ie prešel g. župan dr. Dinko Puc na 2. točko dnevnega reda: izvolitev p*-ed<=ednika in dveh podpredsednikov. Na niegov predlog je bil soglasno izvoljen za predsednika g. Valentin Babnik, žuoan iz Št. Vida nad Ljubljano, ki je Danes premiera vele* senzacionalnega filma molst?a*rešIserja Fritza Langa MORILEC Kriminalni slučaj diis-seldorfskega vampirfa v *ilnm! Najnovejši FOXOV ZVOČNI TEDNIK Velenapeto! Mladini neprimerno! Predstave ob 4., % 8. in 9 34 zvečer Senzacija, o kateri bo govorila vsa Ljubljana! Predprodaja vstopnic od 11. do Vz 13. Elitni kino Matica Telefon 21—24. izvolitev sprejel ter se toplo zahvalil za izkazano zaupanje. Izvolitev g. Babnika so sprejeli vsi zborovalci z burnim odobravanjem, enako tudi predlog g. Drofe-nika, da se izvoli za I. podpredsednika g. dr. Dinko Puc in za II. podpredsednika župan iz Št. Lenarta v Slovenskih goricah g. dr. Milan G o r i š e k. Po izvolitvi predsedstva je prečital g. Jereb listo kandidatov za 25 odbornikov in namestnikov ter 5 preglednikov računov. Lista je bila prav tako enodušno sprejeta ter so bili naslednji gospodje iz posameznih srezov izvoljeni v odbor Županske zveze: Brežice: Pinterič Franc, župan v Ri-goncih; Celje: Omladič Josip, braslovški žuoan in posestnik v Poljčah; Črnomelj: Miiller Karol, posestnik, Črnomelj; Dolnja Lendava: Peterka Mariin, Beltinci; Dravograd: Lahovnik Franc, Farna vas; Gornji grad: Goričar Martin, Mozirie; Kamnik: Novak Karol, posestnik, Zaia-šovnik pri Motniku; Kočevje: Andolšek Franc, posestnik, Velike Poliane 9; Ko-riice: Konoc Pavel, posestnik. Preloge pri Koniicah: Kranj • Hafner Jože. posestnik, Škofia Loka: Krško: Rafkovič Anton, posestnik, Dolnja Brezovica 1, Št. Jernej: Laško1 Gustav Vodu«ek. župan, Trbovlje; Litiia: Grčar Albin, posestnik. Zagorje; Lhibiiana - oko^ca; Drofenik Fran. št. Jurij ob juž. žel.; Luitomer: Skuhale Franc, posestnik, Križevci: Logatec: Lenarčič Stanko, posestnik. Nova vas, Maribor - desni breg: Lesiak Davorin, posestnik, Ruše; Maii-bor-levi b^e0-: Thaler Franc. obč. svet., Št. IIj; Metlika: Plut Martin: Murska Sobota: Titan Janez, posestnik. Čren-sovci; Novo mesto: Saje Aloirij, posestnik, Žabiek 4 (Vel. Loka); Ptui: Ko-larič Anton, žu^an in posestnik. Središče ob Dravi; Radovliica: .A*man Tvan, posestnik, "Hraše ('Lesce); Slovenif^a-dec: dr. Aloizii Bratkovič. žunan. Slo-veni^radec; Šmarje pri TpiSah- Šentiurc Stanko, žima.n v Po°-a5ki STatini: Linb-liana: d**. Dm^o Puc: Maribor: dr. 1,5-n^tdvF^arrin: Cel^e: dr. n^^n Aloizn: Ptui: Je^šp T.avosiftv. Nadalje je v odboru g. dr. Rutar Isrnacii. Namestniki: Brežice - Krško: dr. Benedič Franjo, zdravnik, Senovo; Celje - Laško: Kuko-vec Vinko, stavbenik, Celje - okolica; Črnomelj - Metlika; Malič Pero, mesar in gostilničar, Vinica; Dolnja Lendava-Murska Sobota: Vratarič Nikolaj, pose- stnik, Prodanovci; Dravograd - Slovenj-gradec: dr. Majer Fran, odvetnik, Šoštanj; Gornji grad - Kamnik: Kratner Fran, župan, Kamnik; Kočevje - Novo mesto: Rus Ivan, industrijec, Hrib 26 (Loški potok); Konjice - Maribor desni breg: Volk, župan, Podbrezje; Kranj -Radovljica: Dolenc Karol, posestnik in trg., Železniki; Ljubljana okolica - Litija: šušteršič Josip, posestnik, Seničica 1 (Medvode); Maribor levi breg - Ptuj: Lešnik, Sv. Janez na Dravskem polju; Šmarje pri Jelšah - Ljutomer: dr. Boe-zio Lenard, odvetnik. Gor. Radgona. Pregledniki računov: Ciril Pire, posestnik in župan, Kranj; dr. Jereb Rado, notar, Konjice; Naglic Leopold, posestnik in župan, Žiri; Kir-biš Ivan, posestnik in župan, Sv. Marjeta na Dravskem polju; Mastnak Fran, posestnik in župan, Dramlje. Po izvolitvi odbora je bila odobrena članarina in sicer za občine letno po 5 par na vsakega prebivalca in za ostale člane po 10 dinarjev za osebo. Po izvolitvi odbora je pozdravil zbo-rovalce g. minister Ivan P u c e 1 j ter v markantnih besedah očrtal pomen dela županov za skupni blagor. Naloga županov je, da z vsemi močmi delajo za red, sporazum in pošteno sožitje v občini, ki je osnovna edinica za vse delo v banovinah in državi. Če bodo občine v dobrem vodstvu, bo tudi vse drugo v redu. Prav je, da so se združili v Županski zvezi vsi župani ne glede na obseg področij svojih občin in ne glede na značaj prebivalstva. Bodite uverjeni, je zaključil g. minister, da gledajo V3i me-rodajni krogi v vas svoje prve pomočnike. Želim, da bi vaš zbor rodil kar najboljši sad ter prispeval k splošni konsolidaciji in pomirjen ju! Govor ministra Puclja so zborovalci sprejeli z navdušenim pritrjevanjem, kakor tudi kratek in jedrnat pozdravni govor pomočnika bana g. dr. Pirkmajerja, ki je nagovoril zbor v imenu odsotnega bana g. dr. Marušiča ter napovedal, da bodo oblastva storila vse za omiljenje težav, s katerimi se morajo boriti naše občine. Za dr. Pirkmajerjem je pozdravil zbo-rovalce še narodni poslanec dr. Bogumil Vošniak, nakar je zaključil sijajno uspeli ustanovni občni zbor Županske zveze župan dr. Dmko Puc. Jugoslavija In reparacije Zakaj Jugoslavija ni mogla pristati na Hoovrov moratorij in nemška reparacijska plačila Beograd, 3. januarja. M. V zadnjem času so razni listi glede na bližnjo re-paracijsko konferenco komentirali razloge, zaradi katerih je naša država odrekla podpis na londonskem protokolu odbora ekspertov za izvedbo načrta o enoletnem moratoriju predsednika Ze-dinjenih držav Hoovra. V teh svojih komentarjih so v dokazovanju opravičenosti našega stališča navajali pogosto netočne številke in nezadostne podatke na podlagi katerih se ni mogla dobiti jasna slika, zakaj smo bili prisiljeni odreči svoj pristanek na Hoovrov moratorij za nemška reparacijska plačila. Od poučene strani smo dobili v svrho pravilnega informiranja javnosti naslednja pojasnila; Predlog predsednika Hoovra o enoletnem moratoriju je načelno pozdravila naša država najprisrčnejše. Toda tega predloga naša država glede na svoj posebni položaj v vprašanju reparacij ni mogla sprejeti v obliki, v kakršni je bil predložen, ker bi imel neizogibno posledico, da spravi naš finančni položaj z našim pristankom v težavne razmere. Kadar se obravnava vprašanje naših re-paraeijskih zadev v zvez? z načrtom predsednika Hoovra, se ne sme prezreti dejstvo, da nismo imeli sreče, kakor nekatere druge večje države, da bi od posameznih velesil, zlasti od Amerike dobili zadostne vsote za obnovo v času vojne opustošene dežele, zaradi česar smo morali to obnovo izvršiti s pomočjo posojil, ki smo jih sklenili takoj po vojni doma in v inozemstvu. Hoovrov načrt je določal moratorij samo za vojne dolgove, ne pa tudi moratorija za anuitete posojil, ki jih je naša država najela za svojo obnovo. S pristankom na Hoovrov moratorij bi bili torej oproščeni edino naših anuitet za vojne dolgove, toda vse ostale anuitete, namenjene za odplačilo posojil v svrho obnove države bi morali še dalje plačevati. Kakor je iz tega razvidno, bi se mi s pristankom na Hoovrov načrt prostovoljno odrekli vsem našim reparaciiskim prejemkom, zato pa bi ostale nadalje v veljavi ter bi se morale plačati vse naše obveznosti za reparacijo in rekonstrukcijo opustošenih krajev izvzemši obveznosti glede vojnih dolgov. Prepričani smo. da tak predlog — izguba bi znašala za nas nad 16 milijonov dolarjev ali v našem denarju blizu 900 milijonov dinarjev — z njegovim finančnim efektom in posledicami ne bi mogla in smela sprejeti ne samo naša. temveč tudi nobena druga vlada v slienein položaju. Pri obravnavanju tega vprašanja se morajo imeti v vidu naslednja dejstva- Naša anuiteta v tretjem Youngover-letu C v TToovT-ovega moratorija znaša 18,880.932 dolarjev. Od te vsote moramo po določbah Youngovega načrta uporabiti 8,333.333 dolarjev za dobave v blagu. Glede na to nam preostane, da prejmemo v gotovini 10,547.619 dolarjev. V tej vsoti je tudi znesek 1.428 571 dolarjev, kakor tudi naš delež v brezpogojnem delu nemške anuitete. Vsota, ki bi jo morali sprejeti v gotovini, je vnesena v fond za vojno odškodnino ter namenjena za pokritje naslednjih izdatkov: Odplačilo vojnega dolga Ameriki. Angliji in Franci ii. kakor tudi relifnega doio-a Angliji 3.053 386 dolariev. Odplačilo za prejete presežke v petem Davvesovem letu 49 827 dolarjev. Anuiteta d^a^me rente za vojno odškodnino 2.843 750 dolarjev. Tznia^ilo invalidskih podpor 2,678.571 dolarjev. Za odkup invalidnine 357.143 dolarjev. Poleg tega ima naša država plačati letos v času Hoovrovega mora^orria za službo Blairovega posojila 3,455.000 dolarjev. Treba je tudi upoštevati, da v gornje postavke niso vštete vsote, ki iih je naša država stalno vstavljala v proračun, s katerimi smo popravljali izvršena opustošenja" v naši državi. * Pogajanja med Francijo in Anglijo Pariz, 3 jan Potovanje glavnega razlika v francoskem zunanjem ministrstvu Berthelota v London, kamor je prisoel sinoči, je bilo za politične kro-ie presenečenje Oficijelno se navaja kot n^men po tovanja ogled francoske um ;tnostne razstave v ondonu Kljub temi pa prevla iu-je prepričanje, rta gre tudi pri tem obiskn kakor pri nedavnem izletu f iiančnega mi nistra Frandina za razgovore s član angleške vlade o bodoči konforenp mol vladami Razširjene so tudi govorice, da ho tajnik Bertheiot že danes imel razgovore z zunanjim ministrom Simonom n min: s trškim predsednikom Mae-rton iidom. Kijub vsemu temu pa te^a obiska n: tiW>a precenjevati, ker ho imaio francosko zunanje ministrstvo pri sedanj'!) mednaiod nih pogajanjih precej omejeno vloso, ker jih v prvi vrsti rodita jiinistrski predsednik Lava! in finančni minister Flandin V zvezi s tem poroča neki ion donski list, da se bo ministrski predsednik Laval prihodnjo sob >to v Londonu sestal z Macdonaldom ter da bodo do tedaj francosko-angloški razgovori že zaključen' V Parizu o --ena zaenkrat ne vedo ničesar Berlin, 3. jan. V okolici Torgaua so odkrili veliko komunistično skladišče orožja, ki ga je policija že dalje časa iskala. Med drugim so našli strojnice, mnogo municije ^d. V zvezi s tem odkritjem je bilo več oseb aretiranih. Zbližan je Rum unije in Rusije Potovanje zunanjega ministra Gfaike v Varšavo - Pogajanja z Rusijo - Pred konferenco zunanjih ministrov Male antante Bukarešta, 3. januarja, d. V torek bo odpotoval rumunski zunanji minister Ghi-ka v Varšavo na konferenco s poljskim zunanjim ministron- Zaleskm. k: se bo pričela 7. januarja in bo trajala tri dni. Zatem bo Ghika posetil P-ago. odkoder bo odpotoval v ženevo na sejo Društva narodov in razorožitveno konferenco. Pred ženevskimi konferencami se bo v švicarskem mestu Montreuxu vrš:la konferenca zunanjih ministrov držav Male antante. • Rumunski listi se obširno bavijo s potovanjem zunanjega ministra Ghke v Varšavo. čeprav sc oficieluo označili to potovanje kot čin uljudnosti. spravlja vendar rumunski tisk varšavski poset v zvezo z vestmi o ponovnih pogajanjih med Poljsko in Rusijo za zaključitev pogodbe o nenapadanju. Ta pogajanja, ki se vrše že dalje časa, so doslej vedno zastala na dejstvu, da obstoja med Poljs :o in Rumunijo zveza. Poljska je namreč postavila Rusiji pogoj, raj slično pogodbo sklene tudi z Rumunijo. Prav tako je tud' druga zaveznica Rumu-nije, Francija, postavila enak pogoj za zaključitev pogodbe o nenapadanju z Rusijo. Ruska vlada doslej ni kazala volje za pri-, stanek na to zahtevo. Med Rumunijo in Rusijo je po sovjetskem naziranju še nerešeno vprašanje Besarabije. Rumunija je med tem stalno izjavljala in na tem stališču stoji tudi še sedaj, da ne goji proti Rusiji nobenih sovražnih namenov in da je pripravljena skleniti z njo pogodbo o nenapadanju. tem prej. ker .po svojem mnenju nima z Rusiic nobenega odprteea vprašanja. Rumun«ka politika ie politika miru ter mednarodnega sodelovanja za njegovo oiačenie in v ta okvir spada tudi morebitna pogodba z Rusijo o nenapadanju. Bržkone pod vplivom dogodkov na Daljnem vzhodu in v Mandžurii k' vežejo vso pozornost vodilnih sovjetskih krogov, je izrazila Sovjetska unija pripravljenost, da se pogaja tudi z Rumunijo o zaključitvi pogodbe o nenapadanju. S tem je po mnenju ruskega tiska rešeno s poljskim posredovanjem najosnovnejše vprašanje celotnega problema in se nudi Franciji in poljski možnost, da skleneta in ratificirata svoji pogodbi z Rusijo. Da bi se pred svetovno javnostjo poudarila vzajemna zveza vseh teh pogodb, so Francija. Poljska in Rumunija izrazile željo, nai se vse tri posrodbe t>odp:šejo istega dne in v istem kraiu, ako je mogoče. Za bivarne Ghike v Varšavi, naj bi se določilo nadaljnje postopanje v tem vprašanju, z^sti, ali nai se Rumunija pogaja direktno ali s posredovanjem Poliske z Rusijo, s katero nima diolomatskih stikov. Rumunski I:sti pozdravljalo eventuelno zakliuči-tev te pogodbe z Rusijo in nekateri izmed njih. kakor »Adeverul« in »Dimineata«, izražajo upanje, da bo došlo do sporazuma. Po informacijah rumunskih listov, naj bi se pogodba sklenila za tri leta z možnostjo podaljšanja. Po pogodbi bi b;le obvezani obe stranki, da spoštujeta medsebojno tentorijalno stanje. Kakršno je bilo v trenutku zaključitve pogodbe. V svrho iz-premembe tega stanja ne bi smela nobena pogodbenih držav uporabiti nasilnih sredstev. Tako obliko pogodbe, ki se izogiba priznanju mej. ki pa dejansko jamči njihovo varnost predlaga ruska vlada. sLe Independance Roumains« smatra eventuelno zaključitev pogodbe o nenapadanju med Rusijo in njenimi sosedi kot dober znak za uspeh bližnje razorožitvene konference. Položaj Rumunije na razoro-žitveni konferenci bodo odrejali v precejšnji meri tudi njeni odnošaji do Rusije, kar velja tudi za vse druge njene sosede. V tem pogledu se nahajata Rumunija in Poljska v sličnem položaju in gotovo je, da bo to vprašanje predmet posvetovanj zunanjih ministrov obeh držav v Varšavi. Rumunija je razen nevarnosti madžarskega revizijonizma izpostavljena tudi nevarnosti napadov od strani Rusije. Iz gospodarsk:b in proračunskih razlogov bi Rumunija zelo rada nadaljevala redukcijo izdatkov za vojsko, s katero je že pričela v proračunu za 1. 1932, potrebno pa ji ie, da se v istem razmerju povečajo tudi jamstva za pomoč drugih držav, ako bi bila napadena. Zato bo Rumunija na razorožitveni konferenci zagovarjala načelo, naj se najprej zagotovi jamstvo in šele nato izvede razorožitev. Morebitna pogodba o nenapadanju med Rumunijo in Rusijo bi vsekakor ckrep;1a položaj Rumunije na razorožitveni konferenci. Konferenca zunanjih ministrov Male antante, ki se bodo sestali ob koncu januarja v Montreuxu. predstavlja za rumunsko javno mnenje primeren trenutek, da se poudari nadaljevanje dosedanje politične smeri češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije v srednji Evropi .n sicer prav sedaj, ko se enkrat tu. drugič drugod pojavljajo najraz-ličneiši načrti za rešitev položaja v srednji Evropi. Konferenca v Mor.treuxu bo torej poleg svojega praktičnega značaja, ki ga bo predstavljal razgovor ministrov o posameznih vprašanjih, katera bodo na dnevnem redu ženevskih konferenc, imela tudi širši pomen, ker bo pred evropsko javnostjo oonovno naglasila. da se položaj v srednji Evropi ni izorcmenil m da nadaljujejo omenjene tri države svojo dosedanjo preizkušeno politično smer. Komunike rumunskega zunanjega ministrstva, izdan na zadnii dan lanskega leta je oficijelno potrdil, da proučujeta ruska in rumun=ka vlada možnost pričetka nos-a-ianj za zaključitev pogodbe o nenapadanju. po zgledu one. za katero se Rusija pogaja s Francijo in Poljsko. Brat brata z nožem Gornja Radgona, 3. jancarja. Pri posestniku Jožefu Krmku na Policah pri Gornji Radgoni bra kapljica; z-uo so st tam kaj po večerih kaj radi mudili fantje. Ja ee okrepčate in ojunačijo vasovanje. Močne kapljice pa sta se pr.rvtč nasrkaia brata 211etni Jakob m 17 letm tran.. Divjak iz Polic. Ki ^ta -plošno c.iana razgra ja,ca. Ker ostali fantje na ljuiio izzivanje niso reagirali, sta se sledi.iič spr.a sania med seboj Mlajši brat tiance je pos*."-. nasnc.u icr so qa ostali Tanrie kratkoma'o posiav.j na cesto in zapodil -'d hiše Vuvcn in -rJ.t se je podal lom-.v ter 'ege k oočit^u v posteljo v «aJ:ij ^bi k;er pieno.-uje običajno tudi *tarejš brat J.kob \ postelj pa je legel obor>že:j bajonetom 'cr žu< do časa."ua se 2 vrni- domov b-t. i*oh Mej tem je France K skoval na i-t da - uiu osveti za sp>r v žganjekuh. s.o e Ja.i vb vinjen vstopil v in se -M-r-en zva v svojo posre^o t "&tal iz w> e pu^ei) France ter navalil na brata, ga potegnil s pote!je in vrv«';! aa tla, drže} v roki oa jonet, s karenri je h tr irat-i 'uk au Vendar je lafcoh §«» prav '"*isno >J'. ' u^a re-c. Urno |e aotem i nato • 'coni no-žičak ter z ij; ii -•■če' obde! 1 •"■an -c a Poškodova «•> 'f na levem ^,-J'tht 'j .M,un prepir in pre'eo slišali ost v' loina*; ki so srdita b ata -azuvojiti. da eta ■?!«* -npc le ločeno orw>na a resrečno no: n .-' sroč od parne žage g Ivana Vindiša. v snegu mrtvega moškega, čigar istovetnosti niso mogli ugotoviti. Neznan-čevo truplo so takoj nrenesii v bližnjo hišo in poskušali nesrečnika na vse načine obuditi k življenju, a je bilo vse za-man. Istega dne se je pritožila Marija Šafar-jeva. posestnica v Rcgoznici. napram Mariji Šimenkovi. da njenega moža še od prejšnjega večera ni domov. Šimenkova. ki je bila tudi v Ptuju pri maši ie slišala od več ljudi, da so Dri Vindiševi žagi našli v snegu zmrzlega moškega V slutnji, da ie to morda mož Marije Šafarieve. ie pohitela na kraj nesreče, kjer je res ugotovila v mrtvecu Jožefa Šaiara. O žalostni najdbi je takoj obvestila ookojnikovo ženo. Kakor se je poznie ugotovilo, je bil vzrok smrti alkohol. Šafar ie na Silvestro-vo popival v neki gostilni v Ptuju in ie gotovo zaradi omamljenosti po alkoholu na potu domov omagal, se zgrudil v sne? in spričo hudega mraza zmrznil. Star ie bil šele nekai nad 40 let. * I- »I *»» fk- Vodnikove družbe za letos Novi grofeov! V Novem mestu je včeraj po kratki bolezni nenadno umrl v v:soki starosti "7 iet g. Ignacij M a r t i č, sodni upokojenec. Pokojnik je bil do zadnjega čvrst in čil, tako da je kljub upokojenosti še lahko opravljal službo na sodišču kot dnevničar. Med Novomeščani je bil splošno priljubljen. Pogreb se bo vršil v torek ob 15. Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše sožitij e. Celje. 3. januarja. Nocoj je po dvomesečni hudi ho.ezni preminul v Celju v starosti 3<:rog 65 let ugledni trgovec s papirjem in knjigami g. Karel Goričar po rodu iz lepega Mozirja sredi Savinjske doine. Pokojnik je zbolel na čevih m mu vsa zdravniška pomoi ni mogla reš:ti življenja Splošno pri.jubljeni polfojnik zapušča vdovo z dvema hčerkama. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujoči rodbini pa naše iskreno sožaljcl Objave Upravni odbor Hubadove župe JPS v Ljubjani smatra za evojo častno dolžnost, da vabi vse svoje včlanjene zbore na kon cert pevskega zbora Gasbene Matice v Un:onu in nato na Komerz v poiast:tcv 401etnice za?'aižnega kulturnega dela mojstra Mateja Hubada. Odbor pevskega društva Ljubljanski Zvon poziva 6'anice m čane, da t.urp-ora-tivno posetijo današnji slavnostni konccrt pevskega zbora Geobene Mat ce m ht udeleže po koncertu komerza na čast pevskemu očetu Mateju Hubadu ob 4(>!etnici njegovega zaslužnega kulturnega dela. ZKD ponovi velefilm »Tabu« drevi ob 6. v Matici. Velikanski ort sk pri včerajšnji dopoldanski predstavi tilma »Tabu« priča, da je Murnauovo delo i oživelo mdi v Ljubljani isti triumf kakor po vseh mestih kier je bi o krasno delo genijatnega mojstra prkazano Zato bo ZKD film pravljične dežele kokosovih nam dežeje cvetja in božanske lepote p-edva-sa še drevi ob 6. v Elitnem kinu Matici. Poset prekrasnega filmskega dela rri poročam o vsakomur najtopleje' Članom UJMA (Udruženja južnosa-venskih muzičkih autora) sekcije Ljubljane. Vfjbfno vas na pogovor o oredlogih za letošnjo skupščino v Zagrebu -10 jan. 19321 ki bo v torek 5 t m. ob 6. zveč vr v Glasbeni Matici, soba 6. Posebnih obvestil ne ho Emil Adamič t. č. predsednik; Zo ko Prelovec. t. č tainik. | DANES PREMIERA! Noči na Bosporu Krasna drama po romanu CLAUDE FARREREA Heinrich Georg Conrad Veidt Trude v. Mollo Ob 4.. Ys 6., V2 8. in 9. uri zvečer i stacljski zbor Narodne odbrane Dosedanje zasluge m današnji pomen obstoja naše najvažnejše obrambne organizacije Izvajanja govornikov so bila sprejeta z gromovitim navdušenjem Ljubljana 3. januarja. Danes dopoldne ob pol 11. se je vršilo v veliki dvorani Kazine zborovanje, ki s'a ga priredila Oblastni odbor in Krajevna organizacija Narodne odbrane, naSe največje r.acijonalr.o obrambne organizacije, že kma-lu po 10. se je začela dvorana polniti :a ob pričetku zborovanja je bila popolnoma v,-fjedc-na Jedro zbrane družbe sc tvorili naši nacionalni delavci in propagatorji, navzoči pa so bili tudi nekateri predstavniki obla-sLev in korporacij. Zborovanje je otvoril predsednik Oblastnega odbora dr. Cepuder, ki je toplo po-z Iravil vse navzoče, zlasti oba delegata beograjske centrale, tajnika Uroša Bjcliča in člana glavnega odbora g. prof. Djordja An-Cfjelič-a, dalje inž. Eevca kot zastopnika roestne občine, polkovnika Novakoviča kot zastopnika Strelske družine, dr. Jegliča kot zastopnika Jadranske Straže in zastopnika mariborske Narodne odbrane dr. Miloša Vauhnika. Prečital je nato celo vrsto brzojavk, ki bile poslane zborovalcem. Tako poslali brzojavni pozdrav: Ilija Trifuno-vič (vojvoda Birčanin), Tomo Bogdanovič, vodja nacionalističnega delavstva v Beogradu, tajnika Osrednjega odbora Sforič in Paligorovič in polkovnik Tosič. Vsi so po-ž • !i zborovanju najlepši uspeh. Dr. Cepuder se je nato spomnil Nj. Vel. kralja Aleksandra in predlagal, da se mu poSlje udanostna brzojavka, kar je bilo sprejeto z velikanskim navdušenjem. Brzojavka se glasi: S prvega manifestacijskega zborovanja pozdravlja Narodna odbrana svojega modrega in viteškega vladarja, kralja Zedinitelja, z zagotovili udanosti in obljublja zvestobo kralju in domovini.-r Pozdravna brzojavka je bila nadalje od-r - lana Centralnemu odboru v Beogradu in g neralu Maistru, predsedniku Narodne odbrane in rešitelju slovenskega Maribora. GOVOi: DE. C E PUDRA Nato je predsednik izvajal: Narodna odbrana je stara častitljiva organizacija, ki lahko s ponosom gleda na svojo prošlost in kaže na uspehe, ki jih je dosegla v boju za narod in državo. To ni nikdar bila organizacija množic, kajti da se dosežejo veliki smotri je treba žrtev in rlošn, agilnosti in idealizma, predvsem pa gibčnosti, — a vse to zmore le organizacija, ki vsebi ne številčno, pač pa moralno in ideološko moč. Le taka organizacija je v stanu povesti za seboj množico svojega naroda. biti mu voditeljica in ga usposobiti zo vedno nove borbe. Narodna odbrana je zapisala na svoj prapor: Svobodo ali smrt!« Delovala je za idejo maščevanja Kosovega polja in prišlo je slavno leto 1012.. ko je mala, od vseh strani dušena Srbija razmaknila svoje meje in je f! vogla vi beli orel zaplul s svojimi silnimi krili nad zasužnjenimi deli nekdanje Velike Srbije carja Dušana. Narodna odbrana je zapisala na svoj prapor geslo: x Osvcbojenjo in zedinjenje vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev!« — In prišlo je leto 1914.. nato pa veliki dogodki 1. 191S., ki so izpolnili tihe upe in sanje tudi nam Slovencem in nam dal ljubljeno Jugoslavijo. Marsikdo utegne dejati, da je bilo delo NO s tem zaključeno in da nam ta organizacija sedaj ni več potrebna. Toda, bratje, Narodna odbrana je organizacija dela za i)-».rod in državo, ona je potrebna danes ravno tako kakor pred 30 leti. Spreminjajo se časi, spreminjajo se razmere, zato pa se spreminja tudi način dela za narod in državo. Ampak, d-do ostane slej ko prej! Gorje nam. če bomo prepuščali vse to delo samo državi in njeni upravi. Gorje nam, če ne bomo vedno in povsod zagrabili sami za ono delo, ki ga država kot taka sploh ne more opraviti, — za ono delo, ki ga more opraviti le zasebna inicijativa. [n Narodna odbrana je in bodi centrala take zasebne inicijative našega naroda. Ona mora zagrabiti za delo in kazati pot povsod tam, kjerkoli nanese potreba! Ne bom govoril o naštetih možnostih takega dela. Te možnosti se vsiljujejo same in zmanjkalo jih ne bo nikoli. Glejte današnjo brezposelnost. glejte na strašne gospodarske razmere zaradi poloma onega starega gospodarskega sistema, ki se je že davno preživel pa ga mednarodni kapital še vedno krčevito brani. Koliko dela bo treba, da se pre-brodi kriza, ki ni le gospodarska, marveč povsod in zlasti še pri nas predvsem duhovna — rekel bi — kriza zaupanja v sameva so!>c, kriza zaupanja v svojo lastno moč i a sposobnost, kriza zaupanja v državo. Posebno mi Slovenci se nagibamo k nekemu bolestnemu podcenjevanju samega sebe n-- eni strani, na drugi smo pa do skrajno- sti občutljivi in slutimo povsod nevarnosti, ki jih ni. Svež duh naj zaveje med nami! l»ajmo si roke, združimo svoje sile brez ozi-rov na davno in nedavno prošlost! Zavedajmo sc, da smo sicer številčno muli, da pa igramo lahko v naši Jugoslaviji važno, pomembno vlogo, če postanemo res aktivistič-ni državljani te naše divne Jugoslavije, izven katere za nas ni življenja. Zaupajmo tej državi, dajmo ji vse, kar premoremo najboljšega! Le tako bo država močna, le tako bo nele krepka zaščitnica nam. ki smo že njeni državljani, marveč tudi luč vodnica vsem onim bratom, ki ječe in umirajo. Po govoru dr. Cepudra, ki je bil sprejet z močnim odobravanjem, je povzel besedo delegat centralnega odbora iz Beograda prof. Djordje Angjelič,. ki je izvajal, da se je začela narodna zavest pri Slovencih buditi že pred sto leti pod Coizom. Nato je prešel na moralne in etične naloge Narodne odbrane, očrtal v širokih obrisih historijat in smernice te organizacije, povdarjajoč, da se moramo otresti za-padnoevropskega kapitalističnega duha, na drugi strani pa se tudi moramo upreti bolj-ševiški invanziji, a vendar mora biti naše duhovno stremljenje prežeto s slovanskim duhom. Njegov* ideološki govor je trajal skoro celo uro. Viharno pozdravljen in sprejet s spontanim aplavzom je nato govoril v imenu poslancev dravske banovine narodni poslanec župnik Barle, ki je izvajal: Prijatelji! Bratje! Na starih srbskih bankovcih sem bral: Bog čuva Srbijo! Ko sem to prvič bral, se mi je vtisnilo globoko v srce. V zaupanju do Boga je šel ta narod v boj za svobodo zlato in križ častni in zmagovit je izšel iz vseh silnih borb. Priboril je tudi svobodo, osvobojenje Jugoslovenov in njih združitev pod vodstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra (klici: živel kralj!). že kot dijak sem z drugimi vred večkrat sanjal o bodočnosti slovanstva in o združitvi vseh Jugoslovenov. Te sanje so se uresničile. Ogromno žrtev je bilo treba, ogromno je žrtvovala Srbija. Toda žal, narodni voditelji in tudi narod sam, niso znali ceniti teh žrtev. Bili smo priče trenutkov grenko-sti in sramote naše. Zdelo se je, da bo šla zgodovina mimo nas in nas obsodila. V tem usodnem trenutku pa je nastopil naš kralj. Velik zgodovinski dogodek je bil, ko so sta-roslavne srbske bojne zastave romale v arhiv in bile zamenjane z novimi jugosloven-skimi. Odločno in jasno je pa naš kralj tudi manifestiral svojo voljo, ko je dejal: Nič več kraljevine SHS, temveč samo en narod in ena država Jugoslavija! (Viharno pritrjevanje). Jaz nisem kralj države SHS, temveč kralj Jugoslavije! To je bil čin zgodovinskega pomena in bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovini Jugoslavije. Vsem onim, ki so se temu morda posmehovali, gre samo pomilovanje in obsodba. Začela se je nova doba, preiajanje naroda. Prišel je zgodovinski dan, .ko je kralj pozval svoj narod na volitve. Narod se je odzval, pokazal je, da je za nerazdružljivo, enotno Jugoslavijo, za kralja in domovino. Ogromna je bila udeležba, bila pa bi še večja, da ni bilo zaslepljencev, ki so hujskali narod in ga odvračali od volitev. Nekoč na shodu me je nekdo vprašal, Če bo po volitvah Jugoslavija deljena na nove kronovine. Odgovoril sem mu: Zgodovinske meje so zapadle prošlosti, to so bili znaki naše sramote in naše sužnosti. (Klici: Tako je!) Mi pa bomo sami delali zgodovino svoje bodočnosti s svojim umom, voljo in delom! Poslanci in senatorji imajo voljo konsoli-dirati državo, napraviti jo močno na znotraj in na zunaj. Bodočnost naše Jugoslavije bo, kakor sam čutim, srečna, sijajna. Božja previdnost čuva nad nami in kakor je Bog čuval nekdaj malo Srbijo, tako bo čuval tudi veliko in močno Jugoslavijo pod vodstvom kralja Aleksandra! V dvorani je nastal orkan navdušenja, ki se dolgo ni polegel. Nato je govoril tajnik centralnega odbora Uroš Bjelič, ki je v glavnem očrtal program in smernice Narodne odbrane, za njim je pa povzel besedo znani prekmurski nacijonalni delavec, učitelj Horvat, ki je opozarjal, da je bilo Prekmurje 1000 let v suženjstvu in pod tujim jarmom in da se je začela nacijonalna zavest Prekmurcev šele buditi. Apeliral je na Narodno odbrano, naj posveča eksponi-ranemu Prekmurju čim večjo pažnjo, saj gre za zgodovinska tla nekdanje Panonije! Zastopnik mariborske Narodne odbrane dr. Miloš Vauhnik, eden naših najagilnejših nacijonalnih po-bornikov, je sporočil pozdrave mariborske organizacije in generala Maistra, nato pa v temperamentnih izvajanjih opozarjal na našo severno mejo. ki ji preti nemška invazija. Nemške nacijonalnoobrambne organizacije. na čelu ji Schulverein in Sudmark. vrše ogromno organizatorno delo v naših krajih, ustanavljajo šole v manjšinskem ozemlju, otroške vrtce in podpirajo nemški živelj ter zastrupljajo našega. Milijoni iz s siromašne Avstrije« butajo čez našo mejo. Ogrožena je naša Apaška kotlina, v nevarnosti je Koziak. Baš nedavno smo odkrili, da na Kozjaku 50 sloverskih otrok nima lastne šole. Nemci iz Rajha se naseljujejo pri nas. Zadnji čas je, da se zdramimo iz letar- gije, dvanajsta ura nam bije. Vzemimo si za zgled Cehe, ki so v obmejnih krajih in drugod, kjer je bila češka manjšina, do danes zgradili 1200 šol! Združimo vse naše nacijonalno obrambne organizacije. Ce je lahko siromašna Avstrija žrtvovala za vzdrževanje svojega življa pri nas 6 milijonov dinarjev, "ntem mora 14 milijonska Jugoslavija zbrati za Narodno odbrano najmanj 20 miliionov Din. — Govornikova izvaia-nia so bila sprejeta s spontanim odobravanjem. Slednjič se je oglasil k besedi še polkovnik Novakovič, ki je prinesel pozdrave Strelske družine in izjavil: strelske družine, ki jih je v Sloveniji vedno več. so budno na straži in bodo znale braniti mejo ter v skrajnosti tudi žrtvovati življenje za kralia in domovino. Okrog 12. je predsednik dr Cepuder zaključil lepo manifestacijsko zborovanje z apelom, naj se Narodna odbrana z enakim zarosom kakor svoječasno Organizacija jugoslovenskih naciiona"s*ov loti d°la. Popoldne se je vršil prijateljski sestanek v hotelu Bellevue. Nedeljska kronika iane Zimski šport na vseh koncih in krajih — Sirovi izgredi pijancev — Nevarna poškodba z nožem Ljubljana, 3. januarja. Današnja nedelja je potekla v znamenju zimskega veselja. Že zgodaj z utraj so od mevali po ljubljanskih ulicah koraki smu carjev, ki so jo ubrali na Gorenjsko ali na Dolenjsko ali tudi drugam, saj je povsod zapadel debel sneg :n so prihajala iz vseh krajev poročila o ugodni smuki. Drugi, ki so ostali v Ljubljani, so si dopoldne ali popoldne oprtali smuči, pa ha;dl na Golovec ali Rožnik, na Sv. Katarino ali v bližnjo ljubljansko okolico. Povsod je kar mrgolelo smučarjev in brhkih smučsjk. Popoldne je biio zlasti živo na 6ar./a hudo poškodoval Anžiču sta pr-*-ko-čila na pomoč Lešn k m Škrainar; oba sta iztrgala Gašparinu ko! u rok in začela udrihati po njem. dokler se ni pomiril Ko je začel Gašpar-n epet razsajati, so drugi nozvali stražnika ki je napravil red Na pomoč je bila pozvana tudi reševalna postaja, Uajti Anžič in Gašparin sta bila tako poškodovana, da so ju morali prepeljati v Wnico. Anžič ima razbito glavo in bi ca Gašparin nemara ubil, da ga nista rešila Lešnik in Škrajnar. ki sta pa tnko močno udriha'a po Gašparnu. di s'a mu zlomila nogo v stopalu. Policija je Lešnika in ft.craina.rja aretirala. Davi okrog 1. zjutraj je na Kongresnem trgu kolar Josip Č. brez povoda napade! brezposelnega šoferja Ivana Novaka in ga •diiril s kliučem tako močno po obrazu, da :c rr-oral Novak v bolnico. f;i jo je pa iah-ko že danes zapustil. V soboto so prepeljali v liub'ian*=l'o bolnico ključavničarja Štefana Zmajioviča, zaposlenega v steklarni v Hr^s^niku. Fant je bil na novega leta dan na oV-f;u pri neki svoji sestrični. pa je na povratku domov napadel neki Roškar in ga z nožem sunil v levo stran prsi. tik pod srccm. Zmajlovičeve iy?-odbe so zelo hude in je piegovo stan.ie resno. Vzrok dejanja je hi'a najbrž ljubosum nos t. Mariborski nedeljski dogodki Prva nedelja v novem letos je bila v znamenju smučar-stva — Sirov mož — Z jabolki pokrito meso Maribor, 3. januarja. Mraz, ki je pritisnil po zapadlem sue-gu, je danes nekoliko popustil. Živo srebro, ki je zlezlo snoči globoko pod ničlo, sc je davi precej dvignilo. Ves dan je bilo južno vreme. Popoldne je celo pokukalo solnce iznad pohorskih vrhov, Tako vreme je zvabilo Mariborčane že dopoldne na ulice in je bila promenada prav živahna. Popoldne so io mahnili mnogi v bližnjo okolico. Ugodna vremenska poročila od Pohorskega doma, Ribniške koče in Sv. Lovrenca na Pohorju so pravo veselje za smučarje. Tudi v okolici Treh ribnikov so se ves dan vadili začetniki in začetnice. Ni ga bilo v bližnji okolici strmega pobočja k' ga ne bi izrabili smučarji. Cele trume se jih je zbralo kmalu popoldne v parku pred paviljonom, po večini takih, ki so si pri- vezali deske prvič ali drugič na noge. Pod vodstvom svojega učitelja so jo mahnili v okolico, kjer imajo začetniški tečai. Ničesar posebnega pa ni prinesla prva nedelja v letošnjem letu. Na policiji imajo zabeleženih le neka] aretacii, po večini razgrajačev in nočnih ptičic, na katere je priredila policija lov v soboto zvečer. V prijavah čitamo vedno le ena in ista imena nepoboljšljivih starih znank policije, bolnice in sodišča. Žalostno sliko strtih družinskih razmer predočuje neko policijsko poročilo. Tridesetletna žena Francka, stanujoča v Kcttc-evi ulici, živi, odkar se ie poročila, v travem peklu. Snoei io ie zopet obdelal mož s pestmi ako hudo, da so morali telefonično po- Smola, ki jo je imel neki trgovec iz Er-novža. je zabeležena tudi v Mariboru. Pred dnevi ie naloži! ta trgovec v nekem našem obmejnem kraju na tovorni avtomobil pr:bližno 1500 kg teletine in svinjine. ki io ie nameraval pretihotapiti preko naše meje. Tovor se ie videl avstrijskim obmejnim organom sumljiv, čeprav ie šlo za jabolka. k? >ih ie naložil in z njimi pokri' meso. Zaplenili so mu ves tovor in ga obsodili na globoko v znesku nekaj nad 60.000 dinarjev. obesse j9van (atnikai LJUBLJANA PALAČA VIKTORJA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV, KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETiRAMH IZDATKIH 0 Jubilejni koncert Glasbene Matice ljubljanske Spored jubilejnega koncerta pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki bo drevi ob 20. url v veliki unionski dvorani, ie naslednji: Gallus Jakob: No!.; laudari :n Ave Mara; Leban Avgust: Zadnji večer; Nedved Anton: Nazaj v planinski raj: Foerster Anton: Ljubica: lpavec Benjamin: Kaj ne. da čuden sem; Jenko Davorin: Vabilo; Adamič Emil: Scherzando: Premrl Stanko: Pojdimo spat in Tri kaplje krvi; Satiner P. Mugolin: Dedek Krim, Gorska pripovedka in Kapelica; Pavčič Josip: žabe; a!t-so!o v Žabah poje ga. Franja Bernot-Golobova. Adamič Emil: Zaman pod oknom; Krek Gojmir: Kakor bela golobica; Lajovlc Anton: Pomladni spev in želeni Jurij: Osterc Slavko: Oče naš: Adamič Emil: Primera: Kogoj Marij: Barčica. Slovenske narodne: liubad Matej: Je pa davi slanca pala; Kogoj Marij: Stoji, stoji mi polje: Marolt £ranc: Poj-dem u rute; Dev Oskar: Majolka. Tiskani program se dobi v predprodaji pri večerni blagajni in pri biljeterjih po 3 Din. Opozarjamo, da se bo vrši! po koncertu v koncertni dvorani prijateljski sestanek na čast zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki proslavi 40-letnico svojega obstoja. K prijateljskemu sestanku vabimo vse prijatelje s'ovenske pesmi in Glasbene Matice. Nenadna smrt na potu Muta ob Dravi, 3. januarja. Na Siivestrovo proti poldnevu je prišel z Mute v smeri proti Dravogradu neki moški z aktovko in s svežnjem papirja ped pazduho. Dober streljaj od trga je možu nenadno postalo slabo, da se je moral podati v hišo g. Draučbaljerja, kjer so mu dali v okrepčilo tope! čaj. Mož je tožil o bolečinah pri srcu. Ko se je nekoliko opomogel, je hotel nadaljevati pot. Čim pa :e stopil na cesto, se je zgrudil nezavesten na tla. Nesrečnika so prenesli zopet v li so Draučbaljerjevih, kjer je v nekaj minutah izdihnil. Pri pregledu njegovih listin so ugotovili, da gre za Ivana Mtirška, zastopnika »Ljudske samopomoči« iz Maribora, sta-nujočega v Mariboru v Mlinski ulici 15. Truplo umrlega so prepeljali v mrtvašnico na Muti in, o tragičnem dogodku obvestili »Ljudsko samopomoč« v Mariboru. dicati reševalce, neljali v bolnico. ki so ubogo ženo pre- Pri boleznih želodca, črevesja in presnav-Ijanja privede uporaba naravne »Franc Jožef o ve« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša to!; hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška stro-kovnjaška izvedenja povdarjajo, da se »Franc Jožefova« grenčica zlasti koristro izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. Franc Jožefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Rudolf Krcsal: Kako je umrl ječar (Iz cikia »Andrej«) Ko je za novembrom napočil prvi dun novega meseca, je zjutraj ob osmi uri stopil v Andrejevo celico, postavil posodo v. zajtrkom na tla in dejal: »Gospod Andrej, danes ,s m o' pr* vega deccmbra.« Andrej ga je bil z nasmehom spre* jel Ob ječarjevem skrivnostnem pou* ilarku na besedi ,s m o', pa jc vztrepe^ tal spet po vsem telesu. Nekaj trenut* l ov je kakor iz uma strmel v ječarja. Potem je grozeče stopil en korak proti n i emu. Roki sta se mu skrčili v pesti. — Ali v. napol razprtih ustnic ni bilo krika, ni bilo strahotne potrditve: ,S m o!' Ječar sc ni genil. Mirno je stal na svojem mestu pred vrati kraj posode z zajtrkom in gledal v Andreja, ki ga je dušila bol. Gledal je vanj s svojimi mirnimi, med zidovi okamenelimi očmi, kakor da je bi! brez vsake misli, brez vsakega občutka. — In Andrej se je ob tem ječarjevem poglede ustavil, se ukrotil, ni zavpil, je razklenil pesti in se udal spet svojemu času in pro* štoru. V ječarjevih prsih pa je divjal vi« har Za en trenutek se mu je v očeh zabliskalo — je šinila strela v Andrc* ja. Pa se je tudi on umiril. On, ječar je moral biti miren. Pogledal je, kakor brez moči, na vse pripravljen — kvi* šku k lini s črnim križem, okrog kate--rega se je igrala sled svetlobe, ki je daleč za zidovi kipela v dan. Tam go* ri je bil Bog. — A v tem ječarjevem pogledu je bil upor, je bila kletev, ki je klela Boga za tistim križem, tik pod mračnim stropom, Boga, ki je izkušal človeka. — O, v tej kletvi, v tem upo» ru je bila tista silna ljubezen človeko« va do življenja, ki bo nekoč razkopa* la vse zidove, dala odrešenje vsemu ži» vemu in je zdaj temu starcu v šestem križu kopala grob. Kaj je bil on vse življenje? — Je« čar! Varuh zidov, varuh vseh tistih, ki so trohneli med zidovi. — Ah ga Andrej ne preklinja?-- Ne. Andrej ga ne preklinja. Ve. da stoji pred njim utelešena dolžnost, da je pred njim življenje, ki je moralo biti varuh zidov in vseh tistih, ki so med zidovi trohneli in strohneli, da je doseglo šesti križ, da se je postaralo, da je dalo rod in da bo umrlo smrti, ki mu je bila določena. — Andrej mi* sli, glava mu klone: »... je moralo tako živeti, ni moglo drugače, je živelo od zidov in od troh« nobe. Ali živelo je in bo nekega dne umrlo s smehljajem: da bo kmalu re» šeno vseh muk, zidov in trohnobe. Moj ječar!« Andrej bi stopil k njemu in mu dal roko. — Ali Andrej se je nekoč lju« dem umaknil, zaprl ves svoj zunanji svet v sebe — in ga vračal ljudem le v nočeh, v katerih je potrjeval s krv» 'o ječarjeve besede: »S m o!« Andrej ni vedel, kdaj jc odšel ječar. Ni slišal ključa ne korakov — Vse misli so bile kakor sanje, temen oblak na sinjem nebu. ^ Potekel je december. Svete noči jct= nikove niso od nikoder dramili opoU nočni zvonovi. Sveta je tišina med zidovi. »Gospod Andrej, danes ,smo' pr= vega januarja!« Ječarjev glas je zamolklo donel po ozkem prostoru: »Gospod Andrej, danes ,s m o' pr» vič v letu devetnajst sto petem!« Andrej pa ob tej napovedi ni več vztrepetal. Mesece in mesece je z gro» zo pričakoval tega trenutka, ko se v človeški domišljiji premakne čas. Me« sece in mesece je v tem svojem priča= kovanju polnil ječo z grozo — zdaj pa se je smehljal, ponavljal v sebi: »Gospod Andrej, danes ,s m o' prvič v letu devetnajst sto petem!« Tako je zbiral v tem trenutku svo* jc poslednje moči, da se v strahoti svojega prostora ne bi izgubil, da ne bi zavpil na pomoč, da se nesrečnemu ječarju ne bi zagrohotal v obraz, da ne bi planil nanj. da ne bi zagrešil zloči* na — ubil človeka, ki mu je v svoji veliki dobroti oznanjal čas kakor su* žen j — po njegovem ukazu Andrej se ie smehljal S smrtno ble* dim obrazom, z izbulienimi očmi in s smehliaiočimi se ustnicami se je pre= stopil od stene, malo postal, zatem pa z lahkimi koraki stopil k ječarju in mu stisnil roko. Kako je ječar stisnil Andrejevo to-ko! — Ječar bo umrl lepo. Andrej mu je dal roko. * Dolgo so odmevali ječarjevi koraki po hodniku To pot se iz Andrejeve celice ni odstranih tiho. kakor običaja no vsakega prvega v mesecu neslišno Opotckel sc je in ključ v vratih glasno zavrtel Potem pa je stopil — trdo V njcaovi hoii je bilo nekaj neskonč« no veselega. Ustnice so se mu smehljale same od sebe In zidovi so peb nesem nieaovcga srca. so mu vračali življenie, ki ga je v davni mladosti, ko ie iskal kruha in žene. moral zakopal vanje Andrej mu je bil dal roko. Andreju pa se je zdelo, da ječar i e* vim korakom nikoli ne bo konca Da bo odmevanje teh korakov po gluhem hodniku traja!o vso dolgo mračno več« r.ost tega prostora, iz katerega odha« jajo življenja v svet ubita, v zemljo mrtva Andrej je vztrepetal. Stopil je k vratom in posluhnil Ječar je hodil, hodil vesel v svoje riovo leto Iz nemih zidov je izkopaval svoje srce, ki ga je bil zakopal vanje na ukaz svojega življenja. — In srce se je vračalo. Koraki so bili vse bolj počasni, vse bolj drsajoči Obraz pa mu je sijal ka= kor otroku, ki sanja, da se mu je želja izpolnila V očeh mu sinje plamenelo. Na koncu hodnika si je nenadoma položil roko na levo stran prsi. Zgra* bil se je za suknjič Bolečina je rasla. Ne Ne! - Dalje!-- In ustnice so mu v nasmehu polnem bolečine polglasno izpregovorile: »Gospod Andrej, danes snlo prvič v letu devetnajst sto petem.« Naslonil se jc na zid Z desnico in z '~vico si je vil suknjič nad levo stranjo prsi. Potem se mu je spačil obraz Za» mižal je. zahlipal. se skušal še enkrat nasmehniti — zatem pa se jc zrušil na hladni kamen in zadnjič vzdihnil na tleh svojega d^la Andrej je zajokal. DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU Abesinija se modernizira Abesinski cesar Haite Selassi posveča veliko skrb modernizaciji svoje vojske. Na sliki vidimo abesinakega vladarja, ki je baje najboljši strelec v svoji državi, kako preizkuša novo evropsko strojnico same Borba za pravice človeškega telesa — Ksj je »strongfortizem« in kaj hoče Ta pregovor starogrškega filozofa, ki se blešči na marmornatem podstavku Apoio-iiovega gledališča v Delbiju m razglaša svojo modro vsebino že stoletja, je danes skoraj še bolj važen in bolj resničen kot je bil takrat. Ni prav znano, kdo je prvi izrekel te pomembne besede — bodisi sloveči Thales ali manj znani Chillon — toda njihovo bistvo je za njim resno proučevalo me-f-teto mod ros; ovc e v poznejše dobe. šele v novejši dobi so pričeli ta nauk spoznavati z docela novih vidikov, ker ima prav za prav dvojni pomen. Kor so ljudje navadno in do najmodernejše razvojne dobe posvečali vso pozornost samo di • jvne-mu življenju, so tudi ta pregovor s spoznavanjem samega sebe najprej prilagodili samo na dušo, na nažo miselnost iii na, naše notranje življenje. Telo, ki se je zaradi tega zdelo nekako manj vredno, ni imelo pri tem nobene koristi. Medicinska .znanost je sicer proučila njegove sestavne dele, notranje organe, mišice, živce in drugo. toda pri tem je razdelila človeško telo v več manjših delov, človek je — z dušo in telesom — celota., znanost pa ga deli v posamezne dele. Telo in duh sta neločljiva ter živita Ln delujeta gamo skupno, čc preneha delovati del tega dualizma, je tudi drugi nesposoben za živ'jen je! To spoznanje ni novo. Res pa ie, da njegovih prerokov ponekod niso slišali radi, ker nekateri iz ljubezni do duše, iz spoštovanja pred duhovnimi sposobnostmi ni-c«o hoteli priznati, da je tudi telo sestavni in nič manj važni del človešlkega bitja. Telo so dolgo imeli za nekaj manj resnega, manj plemenitega, da celo nečistega, o čemer je najbolje molčati. Zdaj se je splošno mnenje Spremenilo. Naše telo je velika umetnina matere narave, večja kot jih bo kdaj ustvaril človeški duh. Ljudje so spoznali, da je treba s tem dragocenim darom ravnati z največjim spoštovanjem, ga skrbno negovati ter z vso ljubeznijo skrbeti za njegov razvoj. Mnogo zasluge, da je to spoznanje prodrlo po vsem svetu, ima športni pokret, ali pa še več splošno gibanje za telesno kulturo. V tem splošnem pokretu za propagando telesne kulture zasluži posebno odlično mesto znani atlet m športnik Lionel Strong-fort. Ta mož jc pozval svet na delo za nego in kult človeškega telesa in kmalu zbral okoli sebe na sto tisoče šolskih otrok. Strongfort, ki deluje v Ameriki, je človek harmonično razvitega telesa in velikan trdne volje ter energije do življenja. V Ameriki, kjer ima najhvaležnejše polje za svoje delovanje, je izdelal svoj sistem »strongfortizem« in se začel nato po temeljiti proučitvi lastnega in človeškega telesa sploh boriti za pravice človeškega telesa.. Ugotovil je, da telo ni samo koščeno ogrodje z mišicami in živci ter notranjimi organi, temveč da delujejo tudi vsi človeški notranji organi (srce, jetra, želodec, ledvice, pljuča itd.) s pomočjo mišičja. Zato je treba pri treningu upoštevati tudi te drob- Tako prenašajo denar v Ameriki Slika kaže prenos denarja, ki ga je dvignila v banki neka bolniška zavarovalna blagajna. Stražniki nosijo v vrečah dobrih 6 milijonov, spremlja jih pa z revolverjem v roki in s cilindrom na glavi zavarovalni blagajnik ne mišice v notranjem organizmu. Njegovi poskusi so uspeli in danes uživa Strongfort sloves in zahvalnost vsega sveta. Strongfortizem stremi za jačenjem telesa in duha, za izpopolnitvijo človeškega telesa in dosego duševne harmonije z individualnimi metodami, kar pomeni, da se uri in krepi vsako telo po drugačni metodi, ki je za njegov ustroj najprimernejša. Te prednosti nima nobena druga metoda telesne kulture; po njej se je že na tisoče šolarjev in dijakov razvilo v zdrave, delavne in zadovoljne člane človeške družbe. Spoznavati samega sebe pomeni z drugimi besedami zavedati se vzrokov svojega odražanja, oživljenja in pravilno ceniti svoje pomanjkljivosti in prednosti v primeri z drugimi. Dejstvo je, da so naše duševne in duhovne lastnosti odvisne od telesnega razpoloženja in da je celo mnogo navidezno duševnih izrazov utemeljenih v telesnih slabostih. Strongfortizem računa z vsemi temi okolnostmi. Telo je treba negovati in spoznavati; čim bolj ga poznamo, tem lažje razvijamo nove sile v njem. Kdor hoče res spoznati sebe, mora najprej pričeti s spoznavanjem svojega telesa, kajti telo je izhodišče vsega našega razpoloženja in vse sreče. Le po tej poti je mogoče uživati sadove zlatega veka. Sokrat je dejal, da je spoznavanje samega sebe pegoj za vse človeške vrline, Kant pa, da je pogoj za vso človeško modrost. Ko se popolnoma poznamo, vemo najbolje usmeriti svoja prizadevanja za razvoj telesnih in duševnih sil; le tako je mogoče, da bomo nekoč postali zdravi, de'avni in zadovoljni ljudje, ki lahko uporabljajo vse svoje sile in zmožnosti in se pozneje lahko veselijo uspehov v življenju. Nov svetovni rekord Ameriški jadralni letalec Wiliiam A. Cocke je postavil s svojim letalom »Nočni sokol« nov vztrajnostni svetovni rekord za jadralna letala. Ostal je v zraku 14 ur in 7 minut četrtič ameriška prvakinja Maribel Vinson, znana ameriška prvakinja v umetnem drsanju, si je pridobila že četrtič ta mojstrski naslov in bo resna konkurentka Sonje He-nie na olimpiadi Ta splav naj bi vozil po Rokavskem preliva Francoski iznajditelj Remy (levo) s svojim splavom Novi brod ima motor na 20 k. s., more pa doseči hitrost 30 km na uro. Iznajditelj prerokuje svojemu »čolnu«, čigar obratni stroški so minimalni, veliko bodočnost Telo v zimi Kako varujemo kožo mraza. Izmed vseh športnih diseplin so seveda one najbolj koristne in zdrave, ki jih lahko izvajamo na prostem in kjer lahko zrak in svetloba — najbolje solnčna — neposredno vplivata na te'o. Med nj mi lahko navedemo hojo, teke, hojo po gorah. smučanje, kole-sarenje, veslanje, drsanje. jahanje in razne športne igre in vaie z žogami. Znanstvene preiskave so dognale, da porabi človek pri hoji po ravnem — če gre z naglico 3.6 km na uro — s lo. enako dvanajstim prehojene proge pomnoženo s telesno težo; za hitrost 6 km na uro je treba telesno težo množiti z desetino, pri 8.5 km na uro pa s šestino prehojene proge. Pri teh sportn'h gibih delujejo v glavnem mišice na spodnjih okončin-«1' ki jih ie nekako 56 odst. celotnega mišičevja; poraba kisika se zviša na desetkratno, glob :ia dihanja pa na šestkratno količino, če človek ne počiva. Živci pri tem športnem udejstvova-nju skoraj ne pridejo v poštev. Vztrajnostni tek ie manj naporen kot hitrostni tek na krajše proge. Pri hoji v gore morajo prenesb' največ napora srce in pljuča; ta napor se stopnjuje. če je strmina večja. Če se planinec odstrani z izglaienih sorskih pn'ov iri monj morda tudi plezati, mora mnogo bolj paziti pri čemer trpijo tudi živci. Zimski športi veslanje in plavanje so športne panoge, ki so najbolj zdrave. Pri smučanju je sicer delovanje mišic, srca in pljuč zaradi različnega terena zelo neenakomerno, toda pri vožnjah navzdol je smučanje prav tako idealno kot drsanje po gladkem ledu. Poraba sil pri drsanju je neznatna, ker trenje kovinastega roba na drsalki z ledeno ploskvijo skoraj ni ovira. Ker se človek pri zimskih športih lahko gblje v čistem zraku in se pri tem zaradi hitrosti kretenj razvia tudi toplota, so ravno zimski športi najbolj prikladni. Pri izvajanju zimskih športov je treba posvečat' okolnosti, da ie zunanja temperatura mnogo nižja od telesne površine, posebno pozornost. Koža ie neke vrste posredovalni organ med telesom in zunanjo pri-rodo; če je suha. zelo slabo prevaja toploto. Tudi razne kožne placH niso enako dobri prevajalci toplote. Mati narava jc v s£»'ošnem že i?ama poskrbela, da vpliv zunanje nizke temperature na kožo in telo ni preveč škodljiv. Toda, če je treba odstraniti večje razlike med zunanjo In notranjo temperaturo, ta naravna regulacija temperature ni več zadostna. Če v takem primeru koža ne dob! več toplote in učinkujejo zolo nizke temperature trajno na organizem ali posamezne dele, trpi največjo škodo kožno staivčje, ki ne ostane več tako prodno, se poveča ter polagoma — zaradi pomanjkanja krvnega obtoka — pordeči in prične boleti. Škodo zaradi mraza trpijo največkrat oni telesni deli, ki jih malo varuje obleka in so tein bolj oddaljeni od srede, tako da dobivajo kri le bolj po malem, ter so razen tega še manjši, tako da se kmalu ohladijo. To velja v prvi vrsti za nos, uhlje in roke ter noge. Sprva ima človek neor jelen občutek, pozneje pa na zamrznjenem d«rlu sploh ne čuti več; koža postane snežnobeta ali rumena kot vosek. Vsako zamrznjeno mesto je še pozneje stalno občutljivo m mraz; zato je treba nanj posebno paziti m ga ščititi pred vsakim hladom ali vlago. Pri otrokih in nežnejših ljudeh se rade pokažejo kvarne posledice po mrazu v kroničnih zmrzlnah, in sicer najeešee na prstih, členkih, petah ali na robovih na nogah. Včasih te zmr-dine t>idi deloma sortni en i:«» organov o obliko: pcfcažejo se pozno sen i in začnejo, ko postaja hladnejše, srbeli. rdečiti in olekati. Včasih se pretvorijo v gnojne otekline, k' se pozneie tudi odpro. kar je seveda posebno na rokah in nogah zelo mučno. Pri zdravljeniu t."'kih kroničnih obolenj so korislne kooeli, udobna obntr-v. tor>le rokavice in vso, kar varuje pred mrazom. Zdaj pa zda i je koža zaradi mra?a poškodovana tudi na nosu ali uhliih, ki modrijo in so za mraz silno občutljivi. Ohlajeni na rokah in nogah. k: nastanejo zaraH prirojene ali pozneje povzročene oviro pn regulaciji toplote na koži. sko-aj ni mogoče popolnoma ozdravit. Ko se poiavi nov mraz. r=e vrnejo stari bolezenski znaki. Prirojeno namerne za znrzl'np ooarimo pri m!a:š'h ljudeh, ko postajajo zreli, tako pri ženskah kot pri moških. Ti ljudje ima »o vlažno hladno in nekam modrikasto kozo. IV nekaterih ie to celo v zvezi s poklicnim delom, posebno če imaio opravka z mrzlo vodo. Udobna, velika in zračna obleka in obutev sta najboljše sredstvo zooer prevelika ohlajenja ali zamrzline na vlažnem ali mrzlem zraku. Ameriška razoražltvena kestusifa \ Norman Daviš, | bivši državni pod tajnik pod Wilsonovim I predsedstvom, je imenovan za člana ameriške razorožitvene komisije Večer Jadran., stsraže z revijo narodnih noš 9. januarja 1932 LJt BLJANA—UNIONSK A DVORAN A Vstop ni vezan na posebna vabila 15706 O* Henry: Pot, ki jo izberemo... Dvajset m:lj zapadno od Tuosona se je Su.nset-Expres poiag tanka ustavil, da bi zajel vorlo. Mimo tega mokrega tovora si Če lokomotiva znamenitega, po bliskovito drvečega vlaka naložila tudi nekaj prav nezažeijenih reči. Me i tem ko je kurjač nameščal črpalko, so splezali Bob Tidbail, -lopov.; Dodson in ne povsem čistokrvni Creek-Indi:janec po imenu John, -Veliki pes-;, na lokomotivo in pokazali strojevodji tri okrogla žrela težke artiljerije, ki so jih vozili soboj. Ta tri žrela so s svojimi zmožnostmi napravila na strojevodjo tako mogočen '-'tis. i-a je takoj dvignili obe roki in to s kretnjo, ki navadno STrem!."a vzklik: ;česa vendar ne poveš!« Na ostro povelje lopova Dodsona, k: je vodil napadalce, je strojevodja zlezel z lokomotive in odklopil lokomotivo s ten-derjem vred. Petem je John, ...Veliki pes;, pocenil na promog, prijazno naperil na strojevodjo in kurjača dve puškini »evi in jima svetoval, naj lokomotivo zaneljfta kakih petdeset metrov naprej in potem čakata na nova povelja. Lotov Dodson in Bob Tidbail sta bila že tekušena in sta vedela, da s tako brezvse-binsko stvarjo, kakor so potniki, ni vredno meti or.ravka. Zato sta so takoj spravila nad voz forze pošte. Tam sta našla službujočega uradnika v trdni veri, da »Suinset-Expres- ne jem.lije nase nič razburljivetše-ga i.n n 'A nevarnejšega od čiste vode. Med tem ko je Bob z revolverjevim držalom iz-bil to trdno vero iz njegove glave, je lopo/ Dodson z dinamitom odpiral bla.gai.no. Blagajna je eksplodirala z žvenketan jem 30.000 dolarjev v zlatu in vrednostnih ia-piirjih. Tu in tam je kak potnik ipomolil giavo skozi okno, da pogleda, če se mogoče ne .pripravlja k nevihti. Sprevodnik je dal znamenje za odhod, toda zvonec ni funkcioniral. Lopov Dodson in Bob Tid.ba.il sta se s plenom v platneni vreči skobacala iz ■poštnega voza in po svojih visokih petah neokretno tekla k stroju. Strojevodja, poln pritajene jeze, je bil vendar toliko pameten in moder, da je brez ugovora in z največjo brzino od-nelinl lokomotivo proč od vlaka, ki je ostal zadaj sam in brez pomoči. Toda preden se je to popolnoma posrečilo, si je službujoči uiad-nik v poštnem vozu opomogei od udarca, s katerim sra ie bil Bob Tidbail opomnil, da mora biti nevtralen, skočil z ivinchestrov-ko iz vagona i.n Dosegel v i.srro. Mr John, »Veliki pes«, je potegnil slabo karto, ko se je tr.m na premogovn. tenderju postavil za tarčo, zakaj .poštni uradnik ga je zadel. S kroglo med lopaticama se je indijanski pustolovec skotalil na t'a in na ta način za eno šestino povečal delež »vc^h tovariše" na pienu. Dve milji od tanka je dobil strojevodja uka.z, naj ustavi. Roparja sta v slovo izzivalno pokimala in proko strmega obronka izginila v gozdovih. ki so obdajali proso. Po petminutnem težavnem prodiranju skozi goščavo sta do-soeia na jaso. kjer so bili trije konji privezani k nizkemu vejevju. E-1e.n izmed njih je čakal na Johna, na ^-Velikega .psa«, ki mu ni bilo več dano jahati, niti oodnevj niti ,ponoči. Tej živali sta razbojnika odvzela sedlo in povodce ter jo izpustila. Na.to sta zajahala oba ostala konja, pritrdila vrečo k onemu iz.me-1 sedel, ter naglo in previdno jezdila skozi srozd, odkoder sta potem krenila po pradavni samotni soteski navzgor. Tam ie živali, ki je nosila Boba Tidballa, na gladki, z mahom pokriti skali spodrsni- lo in zlomila si je prednjo nogo. Takoj sta ji poslala kroglo v glavo in sedla, da bi se posvetovala z a-stran bega. Ker sta se zaradi žameten ih sledov, ki sta jih pustila za seboj, počutja trenutno še precej varna, vprašanje časa ni bilo več talko važno, številne milje in ure so ležale med njima in najhitrejšimi preganjalci, ki bi jih mogli poslati za njima. Konj Ionov a Dodsona z dolgim konopce-m in visečim povodcem je zasoplo dihal in zadovoljno mulil travo ob reki. ki je tekla skozi sotesko. Bob Tidbail je odprl vrečo, z obema rokama potegni« iz nje prijazne svežnje bankovcev in mošnjo zlata, ter se hehetal v otroški radosti »Ti stari trijamborni pirat,« je vesel dejal Dodsonu, »dejal si, da se nam bo posrečilo. Vidim, da si res dobra glavica za take zadeve, glavica, ki ji v vsej Arizoni ni para« »Kje naj zdaj vzameva konja zate. Bob? Dolgo ne smeva ostati tu. Jutri zjutraj nama bodo že na sledu«. »Ali meniš, da to tvoje .kljuse ne bi moglo nekaj časa nositi dvojnega bremena.« je odgovoril saiagvinični Bob. »Polastila se bova prve priikladne živali, ki jo bova sre-čaia Pri moji duši, tokrat je bil dober lov. kali? Tu je vsega skuoaj najimanj trideset tisoč dolarjev, za vsakega pe-tners-t tisoč.« >To je manj, kakor sem pričakoval.« je dejal Ionov Dodson in z nogo nalahno drej nil svežnje. Potem je za.mišVeno opazoval boke svojega utrujenega konda. >Stari Bolivar bo takoj gotov,« je počasi nadaljeval. »Ljubše bi mi bilo, če se tvojemu kljusetu ne bi bilo nič pripetilo.« »Tudi meni bi bilo ljubše.« je prijazne dejal Bob. »toda kaj hočeš. Ni moči izpre-meniti Boiivar je koren;aški kos mesa — nesel na:u bo tako daleč, da dobiva nove konje. Prekleto, nikakor ml ne gre v glavo in zmerom moram misliti na to, kako je smešno, da pride takle lopov, ka.kor si ti. z vzhoda sem in nam, zapadnjakom. potisne v roke karte in adute za to našo hajdu-ško igro. Odkod pa prav za prav si?;; s-lz države Newyork«, je odvrnil Dodson. sedel na skalo in prežvekoval drevesni list. »Rodil sem se na neki farmi v Ulster Cou-tny. Ko sem imel sedemnajst let, sem ušel z doma. bil je slučaj, da sem tprišei sem na zapad šel sem naravnost po cesti, svojo obleko sem imel zavezano v culici. in hotel sem priti v Newyork. To je bil moj ideal. Iti tja i.n nakopičiti denarja. Zmerom se mi je zdelo, da sem za to sposoben. Nekega večera som dospel do kraja, kjer s" je cesta cepila. Nisem vedel, kam bi krenil. Kake pol ure sem preudarjal in potom mahnil po levi poti. še tisto noč som na-letei na tabor cirkusa z divjeea zapada, ki je posečal mala mesta, in z njim sem odpotoval na za*>ad Več.krat sem se vpraševal, ali ne bi bil postal nekaj drugega, če bi si izbral drugo pot.« »Meni se pa zdi, Da, da,« je pritrdil Bob. »Krokarji so imeli brez dvoma prvovrsten obed. Todf Bolivar na'u bo brez škode ponesel dalje Menim, da bi se bilo čas odpraviti, kaj m sliš, prijateljček? Tole šaro spravim v vre čo in potem si poiščeva pot v svetlejš! gozd.« Bob Tidbail je vtaknil plen s->et v vrečo in jo zavezal z močno vrvico. Ko je (pogle- dal kvišku, ga je ielo neprijetno dirnila cev nanj naperjenega revolverja. tO pust i svoje šale,s je zareža.i Bob. •.Ugodno sapico moramo izrabiti.« ;.Mo!či.« je odvrnil Dodson. Ti ne boš ničesar izrabil, Bob. Nerad ti to povem. Samo enemu izmed naju se smehlja usodd. Bolivar je zelo izčrpan in ne more nesti dvojnega bremena.« :Ti in jaz, Dodson,?; je mirno de.ial Bob, »Oba sva bila tri leta prijatelja. Večkrat sva vkup postavila življenje na kocko. Jaz sem igral igro zmerom pošteno in imel sem te za moža. Slišal sem sicer pa.rkrat čudne govorice o tem, kako si enega aii dva človeka na prav svojevrsten način ustre-iil, toda nisem jim verjel, če se misliš šaliti z menoj, potom rajši odloži svoje pihalo, sediva na Bolivarja in se spraviva odtod, če pa misliš streljati, potem streljaj, ti peklenski sin tarantele.« Lice lopova Dodsona je zadobilo izrax globoke skrbi. »Ti ne veš, kako mi je težko.« je vzdih-nil, »ker si je tvoje kljuse zlomilo nogo, Bob.« Izraz Doisonovega obličja se je izpreme-ni.i v hladno okrutnost, pomešano z neizprosnim pohlepom za en sam trenutek se je pokazala duša tega človeka, ka.kor se iKrkaže zlobno lice v oknu poštene hiše. Brez dvoma Bobu Tidballu ni bilo več usojeno »izrabljati ugodne sapice«. Smrtonosni' revolver lažnega prijatelja se je sprožil in strel se je razlegal po soteski ter se kot srdit odmev odbijal od sten. In Bolivar, ledolžni udeleženec tega roparskega pohoda, je na^lo nesel zadnjega napadalca na »Sunset-Expres« odtod, ne da bi se mu bilo treba bati »dvojnega bremena.« Toda med tem ko je »lopov« Dodson drvel dalje, »c irci zazdelo, da goz- Po snegu in na ledu Včeraj Je športna Ljubljana užila solnčno nedeljo na smučeh In drsalkah — Zima Je veselje za staro in mlado! — Na SIJemenu se Je ob veliki udeležbi vršila prva smučarska prireditev na področju ZZSP Ljubljana, 3. januarja. Smučarstvo je naša starodavna last in pošto ja sedaj naš narodni šport. časi. ko jc bil smučar z okornimi deskami in palicami na ramah po mestnih ulicah redka in kar čudna prikazen, so za vedno minili. Časi, ko so se naše planine in naši gozdovi pod globokim snegom zavile v samoto in pozabo, se ne bodo več vrnili Smučarji so odkrili bajno prelest zimske pokrajine, zimski športniki so oživeli naše gorske vasi in koče in vsak najbolj oddaljeni količek, ki ga je narava pokrila s svojim čarobnim plaščem za zimo. Naša zima je oživila, naša zima je čas življenja, čas veselja v prirodi in zdravja ter zadovoljstva. Naše kraje rada spremlja smola, da jih pokrije snežena odeja mnogo prepozno, včasih šele proti koncu decembra ali celo po \ovem letu. Sneg in mraz sicer nista smola za vse naše ljudi — marsikomu prinašata žal tudi mnogo skrbi — toda tudi število onih. ki bridko čutiio, da je to res smola, se je tako pomnožilo, da se mo-r.trno nekoliko pomuditi tudi pri niih. Smučarji so »nesrečne« žrtve zimskih dni brez snega; vse njhovo veselje počiva za psčio, dnevi tečejo, z nebesnega svoda pa »neusmiljeno«■ mež'ka bledo solnce in nobena vremenska napoved ne ve povedati o he>lem blagoslovu Tudi letos je bilo malone tako; Res ie s'cer, da je za prvo «ilo in tolažbo najbolj navdušenih »dilcarskih« pristašev padlo nekaj bele moke, ki pa je vsa i po ravnem kmalu izginila brez sledu Višje prr>*i severu in vrhovom pa je ostalo nekaj vzorca, toda tudi ta je zamrznil in treba je bilo res mnogo volje in vztrajno- sti, če si je hotel meščan privoščiti nekaj veselja na beli ploskvi. Treba je bilo prevažati vso navlako z vlaki, prenašati smuči daleč od postaj in končno deliti p:člo odmerjeni teren s sto in sto drugimi. Ponekod je to prijetno, toda smučarji so športniki, ki potrebujejo za svoj šport cele planjave, cele gore, da kar pol sveta. Božični prazniki, druga Velika noč za smučarje, so minili v enakih težavah. Solnce je tako veselo ogrevalo obronke, da so se pričeli hitro otresati belega plašča in so marsikje že kazali gole rebri. Planinci, ki hodijo v gore še vedno peš, so že zopet pozdravljali svoje stare znance z jesenskih dni in se na tihem smejali onim redkim smučarjem', ki so si v potu obraza iskali vsakdanjega kruha. Kakor da bi se rarotila zemlja in nebo! Snega od nikoder,... Dva dni pred Silvestrom pa se je odprlo nebo, smučarska srca so zaigrala. Solnce je še enkrat pokukalo na že onemele smučarske zemljane, nato pa je junaško potegnil mrzli krivec in z neba je pričelo drobiti. Sprva po malem, boječe, nato pa zmagovito, v cunjah. Ves dan ga je neslo, gori od Triglava pa doli do Gorskega kotarja, povsod je zagrnila zemljo težko zaželjena smučarska mana. Prehod iz starega v novo leto so lahko smučarji slavili po si-oje, v čarobnem kraljestvu snežnobelih pokrajin. Sedaj teko smučarjem prvi dnevi rajskega veselja! Povsod mrgoli bujnih dresov, čez dol in breg se razlega vesela pesem razigranih smučarskih src. Staro in mlado, kratko in dolgo, vitko in okroglo, vse se prekopicava po vedno mehki snežni pernici in se vrača na svoje domove ve- selo, zdravo, zadovoljno, z novimi nada-mi in lepimi načrti za jutri, za bodoče. Tako živi Slovenija te dni v znamenju belega športa in zimskega veselja! Danes so prišli po dolgem hrepenenju vsi prijatelji zimskih športov, ljubitelji smučk in drsalk na obilen račun! Prva smučarska prireditev v savski banovini Zagreb. 3. januarja. Danes se je vršila na Sijemenu prva letošnja smučarska prireditev na področju ZZSP, in sicer vztrajnostni "ek na 16 km. Udeležba tekmovalcev kakor tudi ostalega občinstva je bi'a zelo velika. Snožne prilike so bile ob temperaturi —2 do —3 stopinj C zelo idealne. Tu-di proga je bila to pot trsisirana na novo in za tekmovalce zelo težka N"a tej progi so IaH;o tekmovalci pokazali 6vcwo pravo kvaliteto. Tekmovalci so bili razdeljeni v št'ri kategorije, in sicer seniorje, juniorje, sub-jotniorje in done. Izmed 42 startajočin je tekmovalo za prvo kategorijo 12, za drugo 19. za tretjo 5, za četrto pa 6 vozačev ozir. vozači c. Seniorji: 1. Eea Val en tekov "č (Hašk) 1:27:"0. 2. Ciorijanovič (Runol;'st) 1:29:42. 3. Oskar Tauber 'R"ie in končne točke vrenja. Za daljnje presoje vanje bi biLo še treba navesti, od kod je bencin in eventuelno kvalitativne rease:-je Tako torej profesor tehnike dr Moser, ki je vprašanje kakovost; bencina gotovo dovolj točno preizkušal Takih mneaj res strokovnjakov bi lahko navedli še nešteto a to je menda dovoij, da bo tudi pisec celj skega dopisa uvidel veliko napako svolih trditev. Pisec dopisa pa je dokazal svojo nevednost še mnogo bolj jasno, ko je na^edei za svoje »trditve« primer iz prakse. On nam reč trdi, da je zaradi slabega bencina priš.o skoro do katastrofalne nesreče na ta nnčin da je motor težkega tovornega avtomosi la, ki je vozil po strmi poti, prenehal i«iat' in je le malo manjkalo, da ni adrčal do str mini v globino, kajti »na zavore se v ta kem primeru ne more nihče zan3©t:<. Niti prva niti druga trditev ne more veljati. če je motor avtomobila z istim bencinom delal po ravnini, potegi l.kakco- ni mogel odpovedati pri vožnji tavjtreber Z drugo trditvijo pa je ignoriral znanstven«-delo nekoliko sto avtomobilskih konstruk- torjev. Saj vendar pleec ne bo resno trdil, da so zavore na avtomobilih tako šonstiu-.rane, da se na nje ne moremo zanesti ka iar je treba, ča pa so res v uj-^ovem pr' meru odpovedale, potem je kriv vozač Kakor je znano, imamo celo dvojne zavore, ročne in nožne. Razen tega moramo imeti pri tovornih avtomobilih, posebno pri težkih, opirač (Bergstutze). To je predpis. Ravnotako je predpisalo oblastvo, 6a mora vsak vozač, preden gre na pot, točno pregledati, ali je vse v redu in ravno o zavorah govori še posebno ministrska na-edba z dne 23 aprila 1910, avstr. lrž. zai št 81, ter ministrska naredba z dne 31. maja 1918 avstr. drž. zak. št. 1SS, ki prav, v § 4, da mora »vsako motorno vozno imeti najmanj dve medsebojno nezavisni zavorni napravi, od katerih mora ena lelovati na zadnji kolesi. Vsaka poedina zavora mora biti v stanu ustaviti voz v primernem času Nadaljnji paragraf (§ 5) določa še poseoej, da mora »vsak avtomobil imeti zavoro ali drugo zanesljivo napravo, ki prepreči tudi 4 pri največjih strminah zdrčenje voza nazaj«. Ta predpis je gotovo za vsakega laiia lahko razumljiv in če bi bil pisec prečrtal samo začetek ministrske naredbe, gotovo dopisa ne bi bil odposlal. Š. Koliko nafte odpade na prebivalca. V USA je sedaj v prometu okrog 30 milijonov avtomobilov, medtem ko jih je v Evropi okrog 8 milijonov. Amerika porabi- po prebivalcu danes 1300 litrov nafte, is katere se pridobiva bencin. Na Angleškem se porabi samo deseti dei, a v Nemčiji le petnajsti del one količine nafte, ki se porabi v Ameriki. Nezaposleni šoferji. S,plošna gospodarska kriza, ki je posebno v Nemčiji zelo občutna, je hudo zadela tudi šoferski poklic. V samem Berlinu je sedaj brez službe okrog 10.000 šoferjev, a v vsej Nemčij-I okrog 1S0 tisoč. Ruska avijacija. V Rusiji posvečajo le talstvu .posebno pozornost. Ne samo, da dobavljajo Rusi letala iz Nemčije, Angleške in Francije, ampak so v zadnjem času začeli tudi sami izdelovati letala. Konstruktivno so sicer ruska letala nekoliko slabej-ša, kakor pa letala, ki so dobavljena Iz inozemstva, vendar se je tudi s temi letali doseglo precej uspehov, kakor n. pr. let ruskega letala >Naš odgovor« iz Moskve v Tokio in nazaj, krožni iet avijona ANT-9 nad Evropo, ki je preletel 9000 km v 53 urah itd Tovarna Stoewer zopet dela. Kakor smo pred kratkim poročali, je bilo delo v tovarnah avtomobilov Stoewer začasno ustavljeno. Sedatj pa .poroča uprava tovarne, da že nekaj časa dela in je trenutno zaposleno tam 450 delavcev in uradnikov. Vojaška napredovanja Beograd, 3. januarja. S kraljevim ukazom so napredovali med drugimi naslednji višji oficirji: za polkovnika podpolkovnik Bogumil Armič (artile-rija); za podpolkovnika major Josip Hu-dina (sodstvo); za majorje kapetani I. klase: Andrej Grum, Lojze Kumer, Zvonimir Zupančič in Dragotin Štencel (pehota); Hugon Steiner (artilerija); Dragan Kober (inženjerska stroka); za kapetane korvete poročniki bojnega broda I. klase: Anton Debevec, Boris Pire, Oton Cermak, Ivan Kcrn, Henrik Klinar in Miroslav Gogala; nižji oficirji: za kapetane I. klase kapetani II. klase: Mirko Cerne (pehota); Mirko Podgornik (orožništvo): za poročnike bojnega broda I. klase poročniki II. klase: Adolf Cvirn, Boris Slavik in Hinko Dra-ksler; za strokovna kapetana I. klase ka-petana II. klase: Vekoslav Cerjak in Fra-njo Blažič; za sanitetnega kapetana I. klase mornarice kapetan II. klase dr. Ivan Koprivnik; za kapetane II. klase poročniki: Vekoslav Bajcc, Ferdo Muslovič jn Rudolf Demel (pehota); Marijan Žmavcc (artilerija); Vladimir Gradnik (konjenica); Branko Šuster in Ivo Božič (inženjerska stroka); Pavel Sič, Anton Suh in Branko Fanegel (letalstvo); dr. Ivan Jakopovič in dr. Pavel Loboda (saniteta); Dragotin Var! (sodstvo); Adolf Seipl (orožništvo); za strojne kapetane II. klase poročnikj: Ivan Varljen, Josip Pišmalit in Adolf Čiž-mek; za sanitetnega kapetana II. klase mornarice poročnik dr. Anton Štor; za poročnike podporočniki: Janko Štuceli, Karel Sternad, Rudolf Goričnik, Maks Jurkovič in Franjo Pave (pehota); Božidar Blažič (konjenica); Ivan Štimc, Štefan Šiftar in Franjo Zaje (inženjerska stroka); Slavko Ogrizek, Albin Držan, Viktor Žerjav, Adolf Zupančič, Vladimir Vajdič. Tomaž Oblak, Mirko Zjnauer in Josip Pire (intendantska stroka); za poročnika fregate poročnik korvete Franjo Rauš. Dalje so napredovali: za nižjega vojaškega uradnika I. klase nižji vojaški uradniki II. klase ekonomske stroke: Ivo Koh, Matija Blažek, Lovro Verčko. Franjo Malgaj, Evgen Dolanc in Fran Rupnik; pri artilerijsko-tehniški stroki: Josip Se-rec; za nižjega vojaško-tehničnega uradnika I. klase mornarice Josip Berne; za vojaškega pisarja I. klas© Franjo Med; za nižjega vojaško-tehničnega uradnika II. klase ekonomske stroke Anton šparovecs za nižjega vojaškega kapelnika III. klase Alojz Smrkar; za letalskega kapetana L klase Slavko Gortan. V podporočnike so napredovali naredniki: pri artileriii: Edtnund Globelnik in Franjo Tumpej; v inženjerski stroki: Jakob Vodušek, Avgust Petrak in Miroslav Toni. Upokojen je kontreadmiral Franjo Vu-čer, ki je bil obenem odlikovan z redom jugoslovenske krone III. stopnje. Rejci malih živali so si ustanovili društvo Ljubljana, 3. januarja. Rejci kuncev, kokoši, golobov in drugih malih živali iz vse dravske banovine po imeli dane6 dopoldne v restavraciji pri »Novem s/«t i® lepo obi->K«i ustanovni občni zbor svoje organizacije, ki se imenuje Društvo rejcev malih živali za dravsko banovino v Ljubljani. Zbora se je udeležilo 48 vnetih zastopnikov teh malih gospod a rek i h panog, ki so lahko prav do-bičkanosne, ako se jih lotijo ljudje s s-trokovnjaškim poznavanjem stroke. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora mlekarski inštruktor g. Franc Krištof iz Ljubijane. Po njegovem po--zdravnem nagovoru in izvajanjin o pomenu nove organizacije je podal poroc>.o o pripravah za ustanovitev društva g!avni\ tajnik šolski upravitelj iz Šenkovega turna-g. Alfonz Inkret, ki je naposled predavat! tudi o reji kuncev. Za njim sta predavala g. Janko Adamčič iz Most pri Ljubi ani os perotninarstvu in g. Josip Devetak a go'o-barstvu. O poročilih se je razvila živahna debata, ki je pokarala, da imamo med Slovenci že mnogo praktičnih izvrševalcev teh malih gospodarskih panog, kar je tudi. najbo.jša garancija za procvit novoustanovljene organizacije Med tem je prispol na zbor šef odseka za perotninarstv , kmetijskem tnin 3tr-stvu g. inž. Gruič, ki ga je predsednik prisrčno pozdravil. G. inž. Gruič je zboroval ce m obrazi >.V1 stanje perotninarstva / državi. Po njegovih izvajanjih ofLcijelna statistika o številu kcfcoši v na.ši državi ne more biti točna. Tako se je v 1. 1930. naštelo v vsej državi nad 16 milijonov kokoši, a izvozilo se je okrog 9 in pol milijona kljunov. Z upoštevanjem raznih okouiosti, ki motijo pravilno štetje, je izračunal g. inf/. Gruič, da mora biti v vsej državi okrog 40 miiijonov zastopnikov kokošjega rodu. od teh 32 milijonov nessnic, a csta.o so petelini. Ako računamo vsaj 43 jajc cd i;c-snice na leto, hi torej znašala produkcija v vsej državi okrog 1 milijarde 430 mivijo-nov jajc. Okrog 200.000 kcikoši je čistih pasem; od teh pripada 43.000 znani štajerski kokoši. Naposled je poudaril g. in i. Gruič, da je pri perotninarstvu nujno potrebna tudi privatna inicijativa, in je pozval zlasti železničarje. ue.teCje hi duhovščino, naj bodo propa.gatorji tc uoblčka-nosne gospodarske panoge. Zborovaice je pozdravil tudi zas-ropniik Društva ljubiteljev ptic pevk v Ljubljani g. Josip Kemarič, a pismeno je pozdravil zbor predsednik Društva za varstvo ;n rejo živali v Mariboru g. Franc Pirnat, ki je » pismom poslal številne zanimive fotogTa-fične slike iz do.ovanja podobnih društev v inozemstvu. Pri debati o pravilih se je sklenilo, naj se društvo zaradi krajše izgovorjave imenuje tudi »Živalica«. Društvo bo ustanavljalo po vsej dravski banovini podružnice. Za ustanovitev podružnice zadostuje, aiko je v kakem kraju vsaj 10 č.anov. Oana.i-na se je določila na 2 Din mesečno. Doslej 6e je v društvo vp:salo'že okrog 120 članov, a obetajo se še nadaljnji pristopi. Pri volitvah so bili izvoli jeni: za predsednika mlekarski inštruktor g. Franc Krištof (Ljubljana), i* podpre i-, .'nitu? zdravnik g dr Anu.e.) Jenko (Devic Marija v Polju), za tajnika 1. šolski upravi teli j g. Alfonz Inkret (Šerlvov turo), za tajnica II. Janko Adamčič (Moste pri Ljubljani), za tajnika 111. Josip Kelnarič (Ljubljana), za "».agajnika svščičar Kar.^i ^tnarJič (Moste pri Ljubljani), za odborn i;e gg.t Avgust Kregar (Moste pri Ljubljani), Adolf Rohrmann (Kranj), Josip Dovetek (Ljubljana) in Jože Vidmar (Moste pri Ljubljani). P-a v živahen razgovor se je -vnel pri točki o raznoterostih, kjer 60 zborovafici. 6tavu rs-znt i r.iv umestie p-edlo^e. Pred vsem se je poudarjalo, naj se v teh kritičnih gospodarskih razmerah ne uvaža preveč plemenskih živali iz tuj'ne, zlasti k°r 6e je že praktično pokazalo, da se tujci radi znebijo slabšega materijala, ki je prav drag, a nič ne pripomore b os vezenju krvi. Za izboljšanje zajčjih in kokošjih vrst imamo že dovolj možnosti v lastni državi. Dalje sta se poudarjali potreba stikov s podobnimi društvi v inozemstvu in temeljita organizacija prodaje produktov reje tnal'h živai zdrav:,;š '- i. »ftcvi&ih in industrijskih centrih. Uspel zbor je zaključil predsednik g. Krištof okrog 13. ure s pozivom na vztrajno delovanje, ker z vztrajnim delorr 1h> organizacija nedvomno žela lepe uspehe. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! Nogomet in zima Včerajšnja nedtfja je bila v Ljubljani brez nogometne tekme - V Zagrebu je odigralo slavno moštvo Slavije iz Prage svojo prvo tekmo proti Concordifi s sigurno zmago Ljubljana, 3. januarja. 'r do vratno so se ljubljanski nogometa-5: uipirali prvemu snegu in vedno hujšemu mrazu ter kljub zamrzmjcarm igriščem do zadnje nedelje pridno tekali za okroglim usnjem. V teku decembra so še končali prav zanimivi boji za poškodb eni fond LNP, v katerih je finale med starima ri-va 'o-ma Ilirijo in Pri morjem zaradi sedanjega snega še danes neodigran, nato pa sta" imela Ilirija in Primorje v gostih še dvojo zagrebških enajstoric, med nj:mi_ z manjšim uspehom s Hašk cm, z rekordnim pa proti Železničarjem. Danes pa je prišla nad agilne nogometaše ura ločitve. Za danes napovedani podaljšek poškodbenega finala jc moral^ biti zaradi prevelikega snega odpovedan. Tudi gostovanje budi mpeš tonskega Fcrenczvn-rosa, ki ga jc pripravljala Ilirija za prihodnjo soboto in nedeljo, bo moralo najbrž iz istega vzroka pasti v vodo Kljub dobri volji in poživljenemu delu v naših nogometnih klubih za ohranitev neprekinjene nogometne sezone so ostala danes ljubljanska nogometna igrišča prazna. Nogometaši pa so — seveda veseli in zadovoljni kot vselej — do nadaljnega prestopili med smučarje in drsalce. Praška Slavia v Zagrebu Slavia : Concordia 4:1 (0:1) Zagreb. 3. jan. Pred 2000 gledalci je prassa Slavjja odigrala danes svojo prvo tukajšnjo tekmo proti Coneordiji. Ker je čas hitel, so bili ■oficijclni pozdravi kar na tribuni, nakar eta t koj nastop-!! obe moštvi. Slavijo je občinstvo sprejelo z burnim in dolgotrajnim ploskanjem. Praški gostje, renomirano srednjeevropsko moštvo, sprva niso dali igre kot se je pričakovalo. Zato so se simpatije publike kina'u obrnile bolj na domačine in že se je zdelo, da bo Siavija napravila slabši vtisek kot do vi izginjajo izpred njegovih oči; revolver v njegovi desnici se je izpremenil v kriv ročni naslon mahagonijevega stola; na sedlu so se mahoma na čudovit način pojavile blazine, in ko je odprl oči, je videl, da njegove noge ne tičijo v stremenih, ampak mirno počivajo na prečnicali štiridelne .pisarne mizo od hrastovine. Deja! sem. da je Dodson od f.lrme Dodso.n & Decker, mešetar z Wallstreeta, odprl oči I5 rok n ris t Peabody je stal pred njim in ni mo-gel spraviti besede iz ust. Ivonfuz.no vrtenje koles:a je prihajalo od snodaj navzgor in v ušesih jo brnel električni ventila t or. Hm, Peabody!c je dejal Dodson in po-mt žikoval. »Zdi se mi, da sem zaspal. Imel eem sila značilne sanje. Kaj je, Peabody?« Mr Williams. sir, tisti od Tracv & \Vidiams, je zunaj. Prišel je, da opravi svoje posle z X. Y. Z. Kriza ga je iprecej težko zadela, sir, saj se spominiate.« ,Da, spominjam se. Kako notira danes X. Y Z.. Peabody?« — »Ena pet in osemdeset, sir.s -.Potem je to njegova cena.« ..Oprostite, da govorim o tem,^ je dejal Peabodv precej nervozno, 5 tod a govoril s< ;n z Williamsom. Vaš star prijatelj je, mr. Dodson m vi imate dejansko večino delnic X. Y Z. v svojih rokah. Menil sem, da se boste, _ to se pravi, menil sem, da se ne boste spomnili na to, da vam je bil prodal akcije po osem in devetdeset Če bo sklepal posle po borznem kurzu. ga bo to veljalo poslednji cent in še hišo povrhu.« Izraz Dodsonovega obličja se je izpreme-lil v hladno okrutnost, pomešano z neizprosnim pohlepom Za en sam trenutek se ;-e poka/zala duša tega človeka, kakor se pokaže zlobno lice na oknu poštene hiše >Plača! bo kurzu ena pet in osemdeset.« je dejal Dodson »Bolivar ne more nesti dvojnega bremena,- (B. Z.) je napoved ovala reklama. Toda po odmoru se je s.ika obrnila! Siavija se je vedno bolj popravljala in proti koncu skoraj Concor-jašev ni bilo več videti na Dolju. Sicer pa je treba priznati, da tudi rezu.tat prvega polčasa (1 : 0 za C.) ni realen, ker to bili Pražani najmanj enakovredni, ce ne celo boljši od domačih. Publika je v drugem delu igre prišla obilno na račun in je sim patične bratske goste burno pozdravljala še ob izhodih. Potek. igre. Takoj v 1. minuti prične Siavija napa 'a-ti. V 4. min. strelja Svoboda zaradi »foula« kazenski udarec iz 16 m, toda Demič u-yA odlično. V 18. min. lep napad Con-ordije. Žogo dobi Ladjarevič, strelja osfro toda vratar Vojta v zadnjem hipu zaourene " kot V 28. min. ima "wpet Demič oriliko. da pokaže svoje znanje, ko bran; silen udarec Svobode. Siavija ie v premoči Demič mora mnogo posredovat- in navdušuje publiko s svojimi paradami. V 32. mm kot za Slavijo — brez uspeha. V 38 min kot Concordije, ki se zaključuje pri Ladja/e-viču. Napadalec streiia preezno plasirano žogo. ki obsedi v mreži. 1 : 0 za C. burno odobravanje pub' fte! Do konca polčasa 6e igra na polju Concordije. toda -ezuiiat se ne menja. Po odmoru postaja Siavija vse bolj živahna in nevarna. Že v prvih minutah je blezirana zveza Joska. namesto katerega vstopi nadomestnik. V 18. mm. streija Ju-ntk ostro na vrata, ki niso zastražena. Preden pride žoga do črte, priteče Lo\v AVTOMOBILIZEM Cene bencina in njegov vpliv na motor Pod gornjim naslovom je izšel ipred kratkim v jJutru« dopis, ki žal vsebuje noka-tere prav bistvene netočnosti. Zato smatramo, da se je treba na.nj ozreti s popolnoma strokovnega gledišča. Pisec dopisa trdi, da nastajajo pri vozilu nepredvidene motnje, ki so dostikrat glavni vzrok razbitih avtomobilov in razmesarjenih teles. Zato ker kupci bencina ne poznajo njegove specifične teže Ta trditev je zelo smela in je pooolnoma v nasnrotju s trditvami prvovrstnih strokovnjakov, ki so ne samo teoretično, amnak tudi praktično ugotovili, da specifična teža prav za prav ni nikakršen kriterij za kakovost bencina. To trditev je postavil lansko leto v raz nravi -»Nekaj o snoznavanju bencina« profesor tehnične visoke šole na Dunaju, g. dr Ludvik Moser To svojo trditev je obrazložil v kratkem, kakor sledi: če uooštevamo gostoto (sneciflčno težo) se bencin razlikuje teoretično takole: 1 lahki bencin od 0.650 do 0.700, 2. srednje težki bencin od 0.701 do 0.745, 3. težki bencin od 0.746 do 0.770 specifične teže. Ta razdelitev je le sološno merilo o gostoti bencina, ako upoštevamo, da bencin •manjše gostote boijše odgovarja v pogonske svrhe, kar zopet vpliva na to, da je cena bencinu višja. Ako se na podlagi zgoraj rečenega povrnemo na prejšnjo trditev, da gostota bencina ni merodajna za presojevanje njegove kakovosti, bomo sedaj to dejstvo dokazali z navadnim računskim primerom. Z mešanjem težkega in lahkega bencina zelo lahko dobimo srednje težki bencin predpisane specifične.teže vkljub temu, da to taktično nI srednje težki bencin. Ako zmešamo dva dela težkega bencina specifične teže 0.750 ln en del srednjega bencina specifične teže 0.701. bomo dobili produkt specifične teže 0.733, ki je praktično dober srednje težki bencin. To pa ni tako. ker moramo pri presoievanju vzeti brezpogojno v ozir točko vrenja. Naznanjamo žalostno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod IGNACIJ MARTIČ sodni upokojenec danes 3. t. m. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 77. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnlka bo v torek 5. t. m. ob 15. izpred hiše žalosti na mestno pokopališče. Novo mesto-Ljubljana-Clcveland, dne 3. januarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI. >JUTRO< pane3eljsfca Izclaja 6 ronedeljek, 4. januarja 1932 Smrt pri živem telesu Mnogo dežel sern prepotoval in mnogo razburljivih prizorov sem videl. Tudi v nevarnostih sem bil, da mi ob spominu nanje še danes izgine kri iz lic. A od vseh nenavadnih dram, ki sem jim bil priča, mi ostane do zadnjega v spominu smrtna borba dveh kitov s krdelom mečaric in morskih volkov. Opazoval sem ta boj s parn. ka - vlačilca. Hilo je kakih 7o milj pred Barbadosom blizu Malih Antilov. Človek si jedva more predstavljati bol) divje prizore. Mene je doživljaj pretresel mnogo bolj nego podoben boj med nosorogoma, ki sem imel prilko videti ga v Afriki in ki je bil vse prej kakor vsakdanja dogodivščina. Vendar je razlika ta, da je potnik v Afriki na takšne reči pripravljen kakor tudi na »popade med krokod. Ii - velikani. Boj na življenje in smrt med oceanskimi orjaki kiti in morskimi volkovi ter mečaricami. ki imajo v sebi zvrhano mero zlobe, pa je nekaj takšnega, kar človek, tud če je pomorec, le redkokdaj doži vi. Začenja se ples Ze iz mojih šolskih let. ko sem v šoli «Ii-šal o ribi, ki ie požrla Jona in ga potem zopet vrgla na suho, me je navdajal strah s spoštovanjem pred kitom. Priznati pa moram, da se je ta bojazen, odkar sem se z lastnimi .>čmi prepr čal o hrabrosti kitov,, precej uplahnila. Ko smo namreč zapustili bojišče, sta plavali po vodi dve ogromni trupli in okolu teh ■»ribjih otokov« so se gostila krdela mečartc in morsk h volkov, ki so pomagali zmagovalkam pri uničevanju plena. S krova stare ladje smo opazovali razbur-Tjiv boj, ki nam je odkril strašno ribožrstvo Ko je kapitan ladje dajal povelje za odhod. <-mo bili vsi veseli, da je prizor za nas končan. kajti še preden sta bia kita mrtva, so pošasti hlastalo {.o njunem onemoglem t ru plu. Kita se pojavita Kadarkoli se spomnim na ta prizor, me 3c danes spreleti mršavica. Stvar je bila zoper-na. pošastna in odvratna, da ji je težko najti primero. Bil sem svoj čas v južnem Paefiku in sem videl ladje, ki so odhajale lovit kite. Da,_ še več. nekoč sem se tudi sam udeležil takšne odprave. Vendar moram priznati, da se je lo '.ibijanje kitov po ljudeh vršilo drugače, (ločim je bilo Ui. kar se nam je nudilo pred Harbadosom. mortev. mesarienje !>ri živem telesu. Civiliziran človek lovi kita zaradi masti in olja ter zaradi ribie kosti. Za zabavo pa ima zraven še občutek, da pustolovi. \"<>kaj takšnega sem občutil tudi iaz, ko so mi dal ostvo v roko. Dvomim pa, da bi se na podlagi tega kdo mogel smatrali za umorile;-..- kitov. Meti morskimi pošastmi vladajo očividno druga pravila. »Dve pošasti« Ko je iz ust mornaria, ki je bil na straž', ndonel !a klic, smo vsi planili na krov, da vidimo, kaj se pripravlja. Takoj mi je spre-letelo možgane, da tukaj ne bo vse tako eno- stavno. Iz lastne skušnje sem namreč vedel, da kiti ne čakajo ladij, ampak najrajši jadr-no pobegnejo pred nji mi, če iih uzro od daleč. Kita, ki naju je bil nanja opozoril mornar na jamboru, pa se nista dala zmotiti v njunem položaju. Od blizu smo videli s prostimi očmi, da je vzrok tega zadržanja več nego vsakdanji. Žival sta se premetavali po vodi in sta besno bili po morju z velikimi, težkimi repi. Oči vid no sta fe hoteli z udarci otresti inuči-teljev, k so ju vedno iznova naskakovali. Sovražniki so se z velikimi skoki poganjali iz vode in se zaletavali kitoma v hrbet. Cisto razločno smo slišali, kako pljuska voda in kako odmevajo udarc; v boju. Kadar se je zalezovalec ustavil na kitovem trupu, se je njegova površina za trenutek zalesketala. nato pa je telo zadrgetalo in zopet izginilo v valovih. Od časa do časa se je pokazalo na kitovem trupu tudi strašno orožje mečaric, ki so s svojim ostrom zobom natrgale kitovo kožo in zarezale vanjo novo rano. Kakor je namreč pr letela me čari ca na kita, je zazijala nova rez na kilovi koži in rana je zakrvave-la. In ker se je to vedno pogosteje ponavljalo, sem se naravnost čudil, kako moreta kita vzdržati toliko napadov, kako že nista podlegla v strašni igri. Morje pa je bilo v velikem krogu okrvavljeno, a ne samo od krvi kitov, ampak tud njunih sovražnikov. Vsako pot, ko ie kit z renom udaril po vodi, je namreč ubil enega ali več zalezovalcev. Slednjič pa je bilo te svojati vendarle preveč, da bi se je bila mogla kita uspešno ubraniti. Ko se ie naša ladja pribižala prizorišču, je šla borba že h koncu. Kita sta bila izčrpana od silnih naporov v obrambi :n sta jela odnehavati. Prav to pa je podžigalo naoadalce k novim napadom. Meči morsk h pošasti so se čedalje hitreje in silrteje zabadali v trupa nesrečnih kitov, morski volkovi pa so pomagali grizli s svojimi močnimi čeljustim'. Grozen je bil pogled na plavajoča trupla usmrčenih mečaric in morskih volkov. Plavala so po vodi in jasno smo videli, kako si pošasti pr vošcujejo mastne grižljaje rojakov, ki so še pred par trenutki s prav takšno vnf1-mo napadali isto trdnjavo. S takšnim grižljajem so se napadalci okrepili vedno pred ponovnim sunkom. Bitka se odloči Dejal sem že, da me je prav ta doživljaj preveril o tem, da k ti niso tako hrabre živali kakor se o njih domneva. Pripomniti pa moram, da do takšnega boia med kiti in manjšimi morskimi roparji najbrž redkokdaj pride. Kit ni borbena riba. Njegovo življenje poteka mirno in če mu grozi boj, se rajši umakne. V našem primem pa je bil pobeg naravnost izključen, število napadalcev je bilo tolikšno, da je odtehtalo več nego dva kita. Ce bi se bila orjaka potopila pod vodo, bi ju bile mečarice preluknjale od spodaj, morski volkovi in drugi, ki bi Se jim bili v tem položaju gotovo pridružili, pa b obdelovali kita od spredaj, od zadaj in od strani. tako da bi bila morala vsekakor podlečf. Najstrašnejša pa je bila tišina, v kateri se je odigravala ta morska drama. Udarjanje k tovih repov po vodi, brizganje vodnih curkov v vis in obrati ogromnih trupel, vse to se je slišalo 50 čevljev daleč. Naša ladja je bila od prizorišča oddaljena četrt milje. Kapitan se je upravičeno bal, da ne bi kakšen zamah kitov z repom zadel ladje v bok. Grozen in strašen je bil ob teh przorih pogled na ubogi živali, ki so jih zalezovalci tako preganjali, da sla večkrat planili iz vode in plosko pijusnili nazaj na njeno površino. Kadar se je to zgodilo, smo videli, kako krvavita kita iz neštetih ran in kako bosta kmalu omagala. Polagoma smo opazili, da se repa kitov gibljeta vedno počasneje in se orjaka vedno redkeje pojavljata na površini. To je bil že znak, da njuna življenjska sila pojema. Pojedina Nikoli ne bom pozabil, kako je prvi kit odnehal in se obrnil v vodi ua hrbet. Plaval je s trebuhom navzgor. V trenutku, ko se je to zgodilo, so ga jeli sovražniki oblegati kakor muhe. Trgali so mu kose mesa iz še ž-vega telesa. Dvomim, da je pojedina trajala nad dve uri. Požresnost mečaric in morskih volkov je bila brez primere pošasti so prišle na svoj račun. Morje je postalo kar črno od samogoltov. Nam pa se je prizor tako za-gabil, da smo prosil kapitana, naj kreni* dalje. Ko smo se oddaljevali od nenavadnega prizorišča, mi je prišlo na misel, kako mora šele morskim pošastim tekniti človeško meso, kadar se jim posreči, da ga ugrabijo. Ce so zver,: med seboj tako krvoločne, kako neusmiljene šele morajo biti s človekom! mora žena vedeti o evgeniki Evgenika ima nalogo, sistematično vplivati na zboljšanje biološkega značaja človeške rase. Osnovana je na znanstveni podlagi I)ar\vinovih naukov, njen pravi stvaritelj pa je Francis Galton, ki je predvsem poudarjal važnost zakonov podedovanja. Seveda so dalekosežnost podedovanja nekateri hudo pretiravali, zaradi česar se je pojavila nasprotna struja, ki je skoro popolnoma zanikala vpliv podedovanja ter trdila, da je v vsakem človeku zadosti pogojev za razvoj, le pravilne vzgoje je treba. Resnica je, da slaba in nepravilna vzgoja tudi pri človeku z dobro naravno podlago lahko marsikaj pokvari in okme, a da se s smotreno vzgojo tudi pri manj nadarjenem jnarsikaj doseže, gotovo je, da mora imeti človek, ki hoče v kaki panogi nekaj dovršenega izvesti, neko mero naravnega daru. Seveda J v drugo vprašanje, če pride tak človek tudi vedno do veljave, kajti važne so tudi in če-sto v prvi vrsti druge okoliščin". Saj vemo. da veljata danes protekcija tn Sciečepkiztvo pred zmožnostjo. Evgenika se izkuša uveljaviti pozitivno in negativno. Pozitivna stran ima za nalogo, z vsemi siedistvi delati na to, da ee rode ljudje v okoliščinah, ki jim zasigurajo telesno iti duševno zdrav razvoj, dočim izkuša na drugi strani po možnosti zabraniti rojstvo otrok, ki jim njih starši niti r*o kvaliteti svo'"h duševnih ni telesnih lastnosti, niti po svojih ekonomskih okoliščinah ne morejo zasigu-rati razvoja, ki ga more vsak človek zahtevati zase. To spoznanje bi moralo vod:tl starše ob zaploditvi novega bitja, pa bi bilo mnogo manj nesrečnikov na svetu, ki preklinjajo uro svoiega rojstva, ker so v nadlego sebi in dr-^bi. V mnogih državah Severne Amerike, kjer zakonodaja ni tako prerojena s predsodki kakor v evropskih državah, skrbe za regeneracijo rase z raznimi zakoni o regulaciji porodov: dovoljena je marsikje tudi sterilizacija slaboumn;h. da «e ne nlode dalie To je velikega pomena, če pomie imo. koliko krat prav slaboumne žene rode številne otroke, ki pomenijo »»dinolp ob^em^tev družbe. Za te žene bi btto nedvomno bolje, če bi bile sterilne, kaiti one nostan^in iw gosto noseče samo slučajno, bouisa kot žrtve zločina, bodisi da slede samo svojemu živalskemu nagonu. Isto velja tudi za slaboumne moške. V poštev bi morali priti tudi vsi notorični pijanci, če upoštevamo, kakšen vpliv ima alkoholizem staršev na njih potomce. Zlasti v današniem času brezposelnosti bi ee morali starši naravnost poučiti, da je njih dolžnost otroku zasigurari človeka vredno življenie. Qe zakonodaja zahteva, da se otroci rode brezpogojno, bi morala tudi skrbeti za njih nadaljnji razvoj. Ker je pa ta skrb danes še v rokah staršev, se morajo starši sami v polni meri zavedati svoje odgovornosti, zakaj zakonodaja je v večin: držav v tem oziru vse prej kakor socijalna. To ie posebno žarko osvetlil sodni svetnik dT. Bachrach na kongresu seksualnih problemov na Dunaju. Njegova izvajanja so prinesli tudi naši listi. Znanstvenik pravi med drugim: »Ce bi bila svetovna gospodarska kriza še mnogo hujša, tuberkuloza še mnogo boli razširjena, umobolnice še bolj natrpane. življenjski nivo poedincev še mnogo nižji, če bi bilo še mnogo več breanoseinih in če bi ljudje zaradi nadorodukcije ljudi kar umirali od lakote po cestah, bi stare pravne norme vseeno ostale v veljavi, regulacija porodov bi bila kazniva, z njo pa tudi mož, .žena in pomočnik. Ko pa pride navzlic temu kljub hudim kaznim iz socijaln h, ht-gijenskih, telesnih ali duševnih razlogov do odprave telesnega plodu, kar se izvrši tajno in se konča često z boleznijo, če že ne s smrtjo, je zakon zadovoljen in kaznuje prepovedano poseganje v brezglavo razmnoževanje. Ce država in družba ne moreta pomagati gospodarsko, bi tudi ne smeli imeti pravice, biti sodnik nad mat ornim telesom ter odločati o b ti in nebiti plodu.« Nasprotno pa zahteva evgenika, da se pospešujejo pozitivni momenti, ki omogočaio roistvo zdravih otrok, katerim ie dana tudi možnost poznejšega razvoja. Tudi v tem oziru je pri današnji družabni uredbi slabo poskrbljeno, saj vemo, da mora zlasti pripadnik intelektualnih krogov napraviti najprej karijero. notem se more šele poročiti in roditi otrefee — seveda če zadostuje plača za to. Zato moški navadno iščejo življenjsko družico v bogatih družinah, pa naj so te še tako degenerirane, samo da mu omo- gočijo >stanu primerno« živlienie in nastopanje. Srečo in bodočnost 6vojih otrok vidno le v protekciji m zvezah le družine e navadno omejujejo na tnalo število otrok, dočim je srednji, zlasti pa delavski stan navadno preobremenjen z otroki. Tukaj vsa evgenična pravila ne bodo nič pomagala, oKier se marsikaj temeljito ne izpremeni. Vojaštvo v raznih državah Društvo narodov je sporočilo 24 evropskim državam uradne podatke o stanju njih oboroževanja v letu 1930-31. Iz statistike. v kateri manjka sovjetska .'iusija, je razvidno, da je trenunto najboij oboril žena država na kontinentu Francija, ki šteje 692.366 mož aktivne vojske in 4.5 milijonov rezerve. Na drug-em mestu stoji Italija, ki ima, oboroženih 500 000 mož, na tretjem mestu je Poljska s 330.000 možmi in 2.5 milijona rezerve. Romunija razpolaga z vojsko 315.000 mož. Anglija ima 304.000 vojakov Japonska 276.000 mož. naša država 223.000 mož. Španija 162.000, Amerika 154.000 in Češkoslovaška 140.000 vojakov. Belgijska vojska šteje 88.000 mož, Nemci pa pravijo, da imajo pod orožjem 100.000 ljudi. 14 dni sta plesala V Niči se je končala tekma za svetovno prvenstvo v plesni vztrajnosti. Zmagala sta Španec Posedu in Belgijka Rycke-waetsova, ki sta z malenkostnimi presledki preplesala 987 ur. Smučanje ruskih delavcev Tudi v Rusiji so začeli posvečati veliko pažnjo negi in kulturi telesa in v zvezi s tem se vsestransko širi šport. Tako poroča ncfci dijak ruskega centralnega instituta z« telesno kulturo o poskusu zvišati delavnost in sposobnost industrijskih delavcev s telesnimi vajami. Gre za vaje delavcev, ki so zaposleni v neki veletkalmci. Običajne vaje obstoje iz smuškega teka in prostih vaj v dvorani. Smučajo dvakrat do trikrat na teden, po 20 minutah je poldrugo uro odmora. Smučanje zalo ugodno vpliva na telesno konstitucijo ter fizične in duševne sposobnosti dclavccv. ŽIVLJEMJE IM SVET v novem letu Zaključena je deseta knjiga edinega slovenskega poljudno znanstvenega in zabavnega tedenskega obzornika »ŽIM^ENJE IN SVET«. Prične se enajsta knjiga, ki bo izhajala, kakor doslej, v tedenskih zvezkih v prenovljeni obliki. Za novo knjigo smo si pridobili med drugimi zanimivostmi ilustrirano Zgodovino v zrcalu poštne znamke, mikavno zbirko zgodb, ki bo zbujala zanimanje vsakemu čitatelju, ne glede na leta in spol. Sestavki vsebujejo občo človeško zanimivost in bodo poštah težko pričakovani vsakotedenski dogodek« Nadalje bomo priobčevali prav tako ilustrirano serijo Tri minute potovanja I]X) vsem svetu, ki bo nedvomno zanimala vse naročnike. Poleg poljudno znanstvenega štiva, ki bo razpravljalo, kakor doslej, o vseh aktualnih vprašanjih moderne znanosti in človeškega napredka, bo pričel izhajati v novi knjigi izviren slovenski roman BEDAKOVA OSVETA prikazujoč žalno usodo vojne žrtve. Navzlic vsebinski in ilustrativni izpopolnitvi naše revije ostane naročnina nespremenjena: Celoletno (dve kpjigi) Din 80.—, polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Za inozemstvo: Italija trimesečno 8 lir, celoletno 30 lir. Francija mesečno 4 franke. Češkoslovaška mesečno 6 kron. Avstrija mesečno 1 šiling. Amerika in ostalo inozemstvo letno IV2 dolarja. Naši stari, zvesti naročniki naj širijo revijo med svojimi znanci, da jo bomo mogli še bolj izpopolniti, kajti čim širši bo krog naročnikov, tem bogatejša bo revija. Uredništvo In uprava tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" Ljubljana, Knafljeva ulica 5. MALI OGLASI Službo dobi Mizar, učenca 4 hrano in stanovanjem doma, sprejme takoj Ivan Okoro, mizarstvo t Skofji Loki. 59862-1 Učenko *a brivsko in frizer, obrt sprejmi« takoj Dragan Li-sac, Hrastnik. 38974-1 Natakarica t osebno pravico dob' stalno mesto. Ponudbe 1 navedbo pogojev na ogl. oddelok > Jwki< pod »Osebna«. 194-1 Postrežnico s spričevali iščem. Oglasiti se po 8. nri: Levstikova n'. 35, vosa! Vrtače, pritličje, l«vo. 1S4-1 Službe išče Prodajalka stara 18 let, laSctnica. Jeli mesta v delikatesni tr govini. slaSčičarni, buffeta ali pekarni. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 1-2 Gospodična t gospodinjsko šolo tir t zr.an.iem šivanja želi kakršnekoli zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanj« pri starših«. 155-2 Hotelska kuharica išče mesto t» takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varčna 20«. 204-2 Dekle i5če službo. Ore tudi ?.» pomoč v- kabin ji ali gostilni. — Naslov pove oglasni od del "k »Jutra«. 252-2 Zaslužek Šivilja gre ia 30 Din dnevno žrvat na dom noro in staro. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 353-3 Kupim Peč na žagovino kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 3<>l-7 Pouk CAMERNIKOVA šoferska šola LJubljana. Dunajska 'Jngo Aittol jrfefoD 2236 Prva oh!astT*n« koncesijo nirana. Prospekt 15 laston — pifcšts poajl 25: Oblačila Moški kožuh lep, »o v, pocem nawoda; v Kolodvorski aiici št. 18. pritličje. 293-lil Prodam Drsalke št 25 prodam. Naelov povo ogl. oddelek »Jutra«. 234-6 Bukova drva suha in zdrava stalno kupuje vagons'ce mn v žine Ilirija, <1. 7. o. z„ Ljubljana, Dunajska cesta št. 46. 330-15 Lokali Lepe poslovne (pisarniške) prostore obstoječe ia 1 velike in 2 manjših sob v palači Ljubljanske kreditne ba.n ko od-damo v podnajem. Cenj. interesente prosimo, da vpošijejo naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poslovni jtro-stori«. 00019-19 Garažo oddaje v Knaf,}evi ul'H 1? 238-19 Lokal r sredini inofta oddam. — Naslov v oglasnem o4deIku »Jutra«. 311-19 Posest Visokopritlično hišo poceni prodani blizu nove remize. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 325-20 V epe stavb, parcele ;>od Kotnikom po ugodni •eni naprodaj. Naslov v ►glasnem oddelku »Jutra« 95-20 Parcelo *!0—!300 m*, k-iipira v Ljubi jani. Ponudbe na oglasni oritik!'n oddam takoj v •jajem. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 79-21 Stanovanje 3 sob, kuhinje vseh nritiklin oddam 7.1 700 Din Naslov v oglsusueia oddelku »Jutra«. 243-21 Štirisob. stanovanje komfortno, suho, s pri-tikllnami, oddam za 1. februar. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 305-21 Stanovanje 2 sob, kabineta, pritiklln ln velike terase, v vili oddam za februar. Naslov t ogl. oddelku »Jutra«. SCO-il Gdč. ali dijakinjo »prejmem t vso oskrbo pri boljši družini. Na-slov pove »glasni oddelek »Jutru«. 201-22 Dijaka sprcjmbrf-z od ! dam. Naslov v oglasnem i oddeiku »Jutra^. S07-23 j 1 1 Fotoamaterska dela ' kakor tudi vsa strokorn« leia naredi do j najbolje in najceneje f.>t-Oi>Tsf Joško Š tr. 0 c, W'o!fo\a 12 | ;n Jpecialna foto-trgovin« ' A. šmne, Marijin trg št. % vogil VTolfove nlice ft. !. a-j-ss Sobe išč&A f ■:' " -T ■ ■ ■ V ■ - M Preprosto sobico < štedilnikom, iščem. Ponudbe aa ogiasri oddelek »Jutra« pod šifro »S šte-dilaikojn«. 306-25»r'a Sobo s strogo separiranim i vhodom v bližini Tabo- i ra, iščem za 15. januar. Cenj. ponudbe na ogl. j odd. »Jutra« pod šiiro i »Bosanac«. C10-23a 1 TeMo?i 2059 f^ Prem o g suha dn a i R )ty>H£ev» »t. K Gospoda snrc.Fmam ni stan^van'*. 1'oizv e te: Stsri tts 9/1. "lSS-2-3 Gospodično sTirejmem kot sostanovalka Na-s'nv v ogiasnem oddelka »Ju*™«. 200-2;! Sobo lepo opremi iero in tr.vio o-d-dam boljši osebi v K-o-racnsk^ega ulici 20;II dr. In Inozemstvo «afe • deposits Itd. Itd. ftd. Brzojavke: Kredit. Uuh?]ana. — Telefon «t ?nin. 2457. 2R4% Interarhan 2706. 2806 'irejuje Davorin RavJjen. izdaja za konzorcij »Jutrac Adoit Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezeršeiL Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.