35 Ocene Gobec in Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični (Dragica Šteh), Uporabljena literatura in zaključna Koda. Za Radovana Gobca je značilno, da je vse življenje v svoj Dnevnik zapisoval pomembne podatke o svojem delu, na­ stanku skladb, pomembnih dirigentskih nastopih, glasbenih dogodkih. Naj za ilustracijo prepišem iz knjige štiri kratke zapise: »Junij 1928. Maturiral na učiteljišču v Mariboru … Pel v zboru GM Beethovnovo 9. Simfonijo v Mariboru, Celju in Ljubljani …« V Dnevniku nekega partizana, 20. junij 1944: »Vstopili opol­ noči v OF: Cenco Jančič, Izidor Florjan, Bratec Šmid in Ra­ dovan Gobec.« 7. julija 1944: »Ponoči nastala pesem Zdaj zaori pesem o svo- bodi. Spal v postelji na slami. Zgodaj zjutraj naprej, zvečer nazaj, spal na tleh.« In še: »26. april 1957. Celje. APZ TT. Koncert Stara pravda. (zadnji nastop z APZ TT).« Monografija, Maribor: Založba Obzorja, 2019; 174 str., 27 € Pri mariborski Založbi Obzorja je izšla knjiga o slovenskem skladatelju Radovanu Gobcu, ki jo je ob izdatni pomoči skla­ dateljevega sina Mitje Gobca napisal Ivan Sivec. V zelo lepo urejeni in oblikovani knjigi, kakršno bi si zaslužili vsi slo­ venski skladatelji, je zbranih neverjetno veliko podatkov o njegovem bogatem ustvarjalnem umetniškem, pedagoškem in organizacijskem delovanju. Knjiga je po uvodu v Prologu in Predtaktu razdeljena na deset poglavij, ki so naslovljena z naslovi skladateljevih skladb ozi­ roma po značilnih dogodkih iz njegovega življenja (Pomladne cvetke, Hmeljska princesa, Planinska roža, Pesem o svobodi, Stara pravda, Lepo je v naši domovini biti mlad, Zaplovi pesem borb in zmag, Ne ouri, ne sejaj, Pojo naj ljudje in Minljiv si). Pevci srednje in starejše generacije bodo v naslovih poglavij prepoznali naslove znanih pesmi, ki so jih nekoč pogosto prepevali. K temu so dodani še Kratki biografski podatki in kronologija (Mitja Gobec), Spomini znanih Slovencev (Mari­ jan Lipovšek, Tomaž Habe, Mirko Cuderman, Majda Haupt­ man, Matjaž Kmecl, Janko Ban, Jasna Nemec Novak), stati­ stika dosedanjih uprizoritev Gobčevih operet (Mitja Gobec), Statistična predstavitev skladateljevih del (Alenka Krušič), R. Ivan VrbanËiË Ivan Sivec: Radovan Gobec. Mati Slovenija, tvoji smo sinovi 36 Ivan Sivec: Radovan Gobec. Mati Slovenija, tvoji smo sinovi. Taki zapiski so hkrati tudi dragoceni avtentični podatki za biografe in raziskovalce skladateljeve dejavnosti. O njegovem skladateljskem prispevku k slovenski glasbeni ustvarjalnosti bo zadnjo besedo povedala zgodovina. Čeprav je čas pri tem neusmiljen sodnik, pri Radovanu ne bo mo­ gel spregledati, da »vse, kar je ustvaril, 'gre v uho'«, kot je v spominu nanj zapisal dr. Matjaž Kmecl, in da bodo napevi iz pesmi Kresnička, Planinske rože, Hmeljske princese in pesmi Lepo je v naši domovini biti mlad, Zdaj zaori pesem o svobo- di, partizanskih pesmi in številnih priredb ljudskih pesmi in preostalih nekaj sto (ustvaril je okrog tisoč skladb) še dolgo peli slavo v njegov spomin. Velik del življenja je Radovan Gobec namenil tudi pedago­ škemu delu kot profesor na Pedagoški akademiji v Ljubljani in kot mentor številnim zborovodjem in zborom. Predaval je na številnih zborovodskih seminarjih in sodeloval pri dru­ gih oblikah takratnega izobraževalnega dogajanja. Za to so bili potrebni številni priročniki, ki jih je napisal, predvsem pa dve, še danes aktualni knjigi Dirigiranje in Metodika zbo- rovodstva. Bil je neumoren organizator zborovskega življenja: deset let je bil umetniški vodja Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, predsedoval je Slovenski pevski zvezi, bil član uredništva Grlice in Naših zborov, ustanovil je Aka- demski pevski zbor Toneta Tomšiča ljubljanske univerze in ga vodil enajst let, kar 28 let je vodil Invalidski partizanski pevski zbor, če imenujem samo dva najpomembnejša pevska zbora, ki sta bila v marsičem vodilna: eden v iskanju novih poti v slovenskem zborovstvu, oba pa v ohranjanju tradicije. Zato so upravičene besede avtorja na začetku knjige: »Prebiram delo Radovana Gobca in strmim. In vse bolj se mi zdi, da tega ni mogel ustvariti en sam človek. In vendar je to storil. Prav zato je Radovan Gobec posebno ime.« K temu suhoparnemu, a potrebnemu naštevanju vsebine knjige naj dodam še nekaj osebnih pogledov in spominov na skladatelja Radovana Gobca. V svojem dolgoletnem udejstvovanju kot zborovodja sem med njegovimi zborovskimi skladbami vedno našel pri­ merne naslove za različne ravni zmogljivosti zborov od zelo preprostih do visoko kvalitetnih, priredbe ljudskih in parti­ zanskih pesmi, pesmi, ki so jih z veseljem prepevali osnov­ nošolci in pevci z dolgo zborovsko »kilometrino«. Na števil­ nih zborovodskih seminarjih in drugih glasbenih dogodkih sva se z Radovanom srečevala tudi osebno. Še posebej so mi ostala v spominu neformalna srečanja. Naj mi bo dovoljeno opisati eno takih. Po zadnjem večernem koncertu enega od tekmovanj mladin­ skih pevskih zborov v Zagorju ob Savi smo morali udeležen­ ci poiskati prenočišče v Garni hotelu na Trojanah. Samo po sebi je bilo razumljivo, da smo pred spanjem nekoliko pose­ deli v restavraciji in »analizirali« kvaliteto koncertov. Kmalu so »padli« tudi prvi vici, anekdote, šale. In tako do druge ure zjutraj! Drugi večer se je zgodba ponovila. Ko smo že mislili, da je čas za spanje – vic za vicem, šala za šalo, zgodba za zgodbo – do tretje ure zjutraj! S to pripovedjo ne nameravam moralizirati o umestnosti takega posedanja, ampak povedati, da smo se z veseljem družili, bili radi skupaj, česar danes sko­ raj ni več, in da se je ob tem utrnila tudi marsikatera koristna pobuda, posredovala dobra izkušnja. Središče tega dogajanja pa je bil po pravilu – kdo drug kot Radovan, poln domiselnih iskric, šal, pripovedi. Takega: dobrovoljnega, pripravljenega pomagati, svetovati, se spominjam. »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin!« (Jože Plečnik; zad­ nja skladba Radovana Gobca).