154 Knowledge and incidence of stress urinary incontinence among students of Faculty of Health Sciences Abstract Urinary incontinence is defined as any involuntary leakage of urine, which can also be caused by certain forms of physical activity. A cross- sectional survey using a questionnaire was carried out among 162 students from the University of Primorska, Faculty of Health Sciences between October and December 2022. The findings indicate that approximately one third of the students experience at least occasional urine leakage, typically during coughing, sneezing, or physical activity. According to the short form of the questionnaire for determining urinary incontinence, 37.7 % of the participants have urinary incontinence, with the majority having a mild to moderate form (96.3 %). Although 74.1% of the respond- ents are regularly physically active, only 45.7 % perform pelvic floor muscle training at least occasionally. We did not identify any statistically sig- nificant association between the ground impact of each sport, physical activity or pelvic floor muscles training and urinary incontinence. Most of the participants acquired knowledge about urinary incontinence during their high school or college studies (38.9 %), while nearly 30 % obtained information from the internet. Therefore, it is crucial to improve knowledge transfer about urinary incontinence during educational programs and develop effective strategies to encourage individuals to incorporate pelvic floor muscle training into their daily routine. Keywords: urinary loss, physical activity, pelvic floor muscles. Izvleček Urinska inkontinenca je opredeljena kot navajanje kakršnega koli nehotenega uhajanja urina. Med morebitnimi vzroki za njen pojav so tudi nekatere oblike telesne dejavnosti. Med okt- obrom in decembrom 2022 je bila izvedena presečna raziskava z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 162 študen- tov in študentk Univerze na Primorskem, Fakultete za vede o zdravju. Skoraj tretjini preiskovancev urin uhaja vsaj občasno, najpogosteje med kašljanjem, kihanjem ali telesno dejavno- stjo. Glede na kratko obliko vprašalnika za ugotavljanje urinske inkontinence ima 37,7 % sodelujočih urinsko inkontinenco, od tega večina v blagi do zmerni obliki (96,3 %). Redno telesno dejavnih je 74,1 % vprašanih, od tega jih vaje za krepitev mišic medeničnega dna vsaj občasno izvaja le 45,7 %. Statistično po- membne povezave med velikostjo sil podlage posameznega športa in urinsko inkontinenco nismo ugotovili, prav tako ne med prisotnostjo urinske inkontinence in telesno dejavnostjo ali izvajanjem treninga za krepitev mišic medeničnega dna. Naj- več informacij o urinski inkontinenci so preiskovanci pridobili med šolanjem na srednji šoli ali fakulteti (38,9 %), skoraj 30 % je največ znanja pridobilo na internetu. Smiselno bi bilo najti pot za učinkovitejše ozaveščanje in predajanje znanja o urinski inkontinenci med študijem ter poiskati rešitev za učinkovitejše motiviranje posameznikov za vključitev vadbe za krepitev mišic medeničnega dna v svoj vsakdan. Ključne besede: uhajanje urina, telesna dejavnost, mišice medenič- nega dna. Vita Slak 1 , Petra Železnik 1 , Marina Dobnik 1,2 Poznavanje in pojavnost stresne urinske inkontinence med študentkami in študenti Fakultete za vede o zdravju Vir slike: freepik.com 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola 2 Center za kineziologijo in limfedem, Ljubljana šport in zdravje 155 „ Uvod Urinska inkontinenca (UI) je po najnovej- ši definiciji Mednarodnega združenja za inkontinenco opredeljena kot navajanje kakršnega koli nehotenega uhajanja uri- na (Abrams idr., 2002; Haylen idr., 2010; D'Ancona idr., 2019). Ta je nadomestila starejšo definicijo, po kateri je bila UI opre- deljena kot navajanje uhajanja urina, ki je predstavljalo higienski ali socialni problem in jo je bilo mogoče objektivno dokazati (Abrams idr., 2002). Ločimo tri kategorije UI: urgentno, stresno in mešano UI (Abrams idr., 2002). Urgentna UI je opredeljena kot uhajanje urina, ki se pojavi po prehodni močni nuji po uriniranju, stresna UI kot ne- hoteno uhajanje urina ob naporu, kašljanju, kihanju ali telesni dejavnosti, mešana UI je kombinacija z značilnostmi tako urgentne kot stresne UI (Abrams idr., 2002). UI sicer ni življenjsko ogrožajoče stanje, vse- eno pa ima obsežne posledice na kakovost življenja (Hunskaar in Vinsnes, 1991). Lahko pomeni oviro za sodelovanje pri telesni dejavnosti, socialnih stikih in dejavnostih vsakodnevnega življenja, to pa predstavlja grožnjo za posameznikovo samozavest, dobro počutje, zdravje in aktiven življenjski slog v vseh življenjskih obdobjih (Brown in Miller, 2001). Pri ženskah je UI dvakrat pogostejša kot pri moških, večina primerov ostane nediagno- sticiranih, saj naj bi manj kot četrtina žensk poiskala zdravniško pomoč (Borrie, Baw- den, Speechley in Kloseck, 2002). Razlogi za to so različni, med njimi so zadrega, sram, strah pred odzivom okolice, pomanjkanje informacij o zdravstveni obravnavi in zmo- tno mišljenje, da je inkontinenca fiziološki pojav na primer v procesu staranja ali po porodu (Borrie idr., 2002). Podatki o pojav- nosti UI so zato različni. V Sloveniji pogo- stost UI znaša 34,4 % (Kralj, 1995; Skuk in Blaganje, 2020), v splošni populaciji žensk v starosti 15–64 let 10–55 %, pri športnicah pa 19–76 % (Teixeira, Colla, Sbruzzi, Mall- mann in Paiva, 2018). Med razlogi za pojav UI so slaba funkci- ja mišic medeničnega dna (MMD), ki se pogosto pojavlja pri starostnikih ter pri ženskah med nosečnostjo in po porodu (Kegel, 1948). Starost, nosečnost, porod in menopavzni status so torej dejavniki tve- ganja za UI, vendar pa je napačno prepriča- nje, da je UI značilna le za starejše ženske v pomenopavznem obdobju, ki so že rodile (Bø in Borgen, 2001). Dejavniki tveganja za popuščanje MMD so tudi prekomerna te- lesna masa, poklicno tveganje (težka fizič- na dela), kronično zaprtje, kajenje, dihalna obolenja, prirojena slabost vezivnega tkiva, okužbe ali vnetja spodnjih sečil, kognitivna prizadetost, torej dejavniki, ki niso pove- zani le s spolom ali določenim starostnim obdobjem (Bø in Borgen, 2001). Med de- javniki tveganja za pojav UI je tudi telesna dejavnost, odvisno predvsem od vrste in intenzitete telesne dejavnosti ter velikosti sil podlage (Nygaard, DeLancey, Arnsdorf in Murphy, 1990). Obstajata dve nasprotujoči si hipotezi o de- lovanju MMD med telesnimi dejavnostmi (Bø, 2004). Prva hipoteza predpostavlja, da imajo telesno dobro pripravljene posame- znice močne MMD zaradi rednega ukvar- janja s telesno dejavnostjo (Bø, 2004). Pri tem zvišani pritisk v trebušni votlini sproži aktivacijo abdominalnih mišic in izzove ko- kontrakcijo mišic medeničnega dna, kar bi MMD posledično krepilo, telesna dejavnost pa bi tako preprečevala in zdravila UI (Bø, 2004). Druga hipoteza kaže v smer, da se ob te- lesni dejavnosti zvišuje pritisk v trebušni votlini, to pa lahko vodi v preobremenitev, razteg in oslabitev MMD, prav tako lahko zaradi velikih sil postopno nastanejo mor- fološke in funkcionalne spremembe v mi- šicah, ligamentih in podpornem tkivu (Bø, 2004). Vzrok za uhajanje urina bi tako lahko bile spremembe na intrafuzalnih vlaknih in posledično manjša sposobnost mišic, da se pravočasno kontrahirajo. Povečan pritisk v trebušni votlini naj bi pripomogel k po- večanju premera urogenitalnega hiatusa, skozi katerega poteka sečnica (Bø, 2004). Ta hipoteza ponuja razlago za stresno UI pri mladih, nuliparih ženskah, pri katerih razen telesne dejavnosti ni drugih dejavnikov tveganja za uhajanje urina (Bø, 2004). Več študij poroča, da je pri športnicah večje tveganje za nastanek urinske inkontinence, predvsem pri ukvarjanju z visoko odbojni- mi športi (Fozzatti idr., 2012; Šćepanović, Grudnik, Šmit in Hlebš, 2017; de Mattos Lourenco, Matsuoka, Baracat in Haddad, 2018; Hagovska, Švihra, Buková, Dračková in Švihrová, 2018; Pires T, Pires P , Moreira in Vi- ana, 2020; Rodríguez-López idr., 2020; Sor- rigueta-Hernández idr., 2020), pri vrhunskih športnicah je tveganje za pojav UI več kot trikrat (Bø in Nygaard, 2020) večje kot pri te- lesno nedejavnih ali sedentarnih ženskah. Ker novejše raziskave kažejo, da je UI pogo- sta tudi pri mladih in redno telesno dejav- nih nuliparih ženskah, nas je zanimalo, ka- kšna je pogostost UI med študentkami in študenti Univerze na Primorskem, Fakultete za vede o zdravju (UP FVZ). „ Metode Potek raziskave in pripomočki Izvedena je bila presečna raziskava z anke- tnim vprašalnikom. Zbiranje podatkov je prek spletne ankete potekalo od oktobra do decembra 2022 z delitvijo ankete na družbenih omrežjih med študenti UP FVZ. Anketa je bila oblikovana s spletnim orod- jem 1KA, različica 22.10.05 (Univerza v Lju- bljani, Ljubljana, 2022). Poleg demografskih vprašanj, vprašanj o stopnji, letniku in smeri študija, morebitnem porodu ter telesni de- javnosti je vključevala tudi kratko obliko vprašalnika za ugotavljanje urinske inkon- tinence, prevedenega v slovenščino (ICIQ – UI SF – International Consultation on Incontinence Questionnaire Urinary Incon- tinence Short Form). Slovenska različica je validirana, veljavna in zanesljiva (Rotar idr., 2009). Vsebuje štiri vprašanja, in sicer o tem, kako pogosto uhaja urin, kolikšna je količi- na uhajajočega urina, kako velik vpliv ima uhajanje urina na kakovost življenja in kdaj oziroma pri katerih dejavnostih ta uhaja. Vsak odgovor je ovrednoten z določenim številom točk. Te se ob točkovanju sešteje- jo, vsota znaša med 0 in 21, pri čemer višja vrednost pomeni večjo resnost UI (Žagar, Šćepanović in Jakovljević, 2013). Telesna dejavnost je bila opredeljena na podlagi najnovejših smernic Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), torej najmanj 150–300 minut zmerne telesne vadbe na teden, ki jih dosegajo kot vrhunski ali nekdanji vr- hunski športniki oziroma kot rekreativci. Športi, s katerimi se preiskovanci ukvarjajo, so bili umeščeni v tri kategorije glede na vpliv, ki ga imajo na medenično dno (viso- ko odbojni, srednje odbojni, nizko odbojni – angl. high impact, moderate impact in low impact) po vzoru avtorice Sorrigueta- -Hernández in drugih (2020). Sodelovanje v raziskavi je bilo anonimno in prostovolj- no, potekalo je v skladu z etičnimi načeli Helsinške deklaracije. Raziskava je potekala pod okriljem širše raziskave o zdravju de- lovno aktivne populacije z etičnim soglas- jem št. 4264-19-6/23. Obdelava podatkov in statistič- na analiza Podatki so bili urejeni, pregledani in stati- stično obdelani v programu IBM SPSS Sta- tistic, različica 26 (IBM Corporation, Združe- ne države Amerike, 2019). Izvedena je bila 156 opisna statistika, za ugotavljanje statistično pomembnih povezav med spremenljiv- kami je bil uporabljen hi-kvadrat test, pri katerem statistično pomembno vrednost predstavlja p < 0,05. Grafi so bili izrisani v programu Microsoft Excel (Microsoft Cor- poration, Združene države Amerike, 2021). „ Rezultati Preiskovanci V raziskavi je sodelovalo 162 študentov in študentk UP FVZ, starih med 18 in 51 let (, od tega 85,5 % ženskega spola. Podatke prikazuje Preglednica 1. Tabela 1 Demografski podatki Število Delež (%) Spol moški 24 14,8 ženski 138 85,2 Porod vaginalni 11 90,9 carski rez 1 9,1 Vprašalnik ICIQ – UI SF Na vprašanje, kako pogosto zaznavajo nehoteno uhajanje urina, je 67,9 % prei- skovancev odgovorilo nikoli, 24,1 % jih je odgovorilo enkrat na teden ali redkeje, od- govor dvakrat do trikrat na teden je izbra- lo 5,6 %. Deleža preiskovancev, ki jim urin uhaja približno enkrat na dan in večkrat na dan, sta enaka in znašata 1,2 %. Porazdeli- tev odgovorov prikazuje Slika 1. Pri vprašanju o dejavnostih, pri katerih preiskovancem uhaja urin, so lahko izbrali več odgovorov. 104 (55,0 %) so odgovorili nikoli, izmed tistih, ki jim urin uhaja, je bil najpogostejši odgovor med kašljanjem ali kihanjem (14,8 %) oziroma med telesno dejavnostjo (13,2 %). Odgovora, da jim urin uhaja ves čas, ni izbral nihče. Pogostost iz- branih odgovorov prikazuje Slika 2. Na lestvici od 0 (sploh me ne moti) do 10 (zelo me moti) so preiskovanci označili, v kolikšni meri jih uhajanje urina moti v vsa- kodnevnem življenju. 110 (67,9 %) jih je od- govorilo, da jih sploh ne moti, 31 (19,1 %) jih je izbralo oceno 1 ali 2, eden oceno 3, osem preiskovancev oceno 5 (4,9 %), štirje oceno 6 in trije oceno 7 , 5 (3,1 %) jih je označilo, da jih uhajanje urina zelo moti. Na vprašanje o oceni, koliko urina jim uide, je 106 preiskovancev odgovorilo, da nič (65,4 %), 54 (33,3 %) jih je odgovorilo, da jim uide majhna količina, dvema (1,2 %) uide zmerna količina urina. Skupni seštevek točk vprašalnika ICIQ – SF je pokazal, da ima 37,7 % preiskovancev urinsko inkontinenco, od tega večina (96,3 %) v blagi do zmerni obliki. Telesna dejavnost in vadba za krepitev mišic medeničnega dna Rekreativno ali profesionalno se s telesno dejavnostjo ukvarja nekaj več kot 74 % preiskovancev, preostali ne dosegajo pri- poročil SZO. Izmed redno telesno dejavnih se jih z visoko odbojnimi športi ukvarja 41,4 %, med temi prevladujejo odbojka, nogo- met in košarka. S srednje odbojnimi športi se ukvarja 11,1 % preiskovancev, prevladuje obiskovanje fitnesa, med nizko odbojnimi športi, v katerih se udejstvuje 17 ,3 % anketi- rancev, sta na vrhu hoja oziroma tek. Slika 3 prikazuje delež preiskovancev z urinsko in- kontinenco po športih, s katerimi se ukvarja 5 ali več preiskovancev. Čeprav je 74,1 % preiskovancev redno te- lesno dejavnih, jih vaje za krepitev MMD izvaja 45,7 %, pri čemer so upoštevani tudi tisti, ki vadbo izvajajo občasno. Natančnejši podatki o izvajanju vadbe za krepitev MMD so prikazani na Sliki 4. Med tistimi, ki se ukvarjajo z visoko odboj- nimi športi, jih ima na podlagi ICIQ – SF urinsko inkontinenco 38,3 %, med nizko odbojnimi je delež nekoliko manjši (32,1 %), a statistično pomembne povezanosti med velikostjo sil podlage posameznega športa in UI ni (χ2 (3, n = 162) = 1,752; p = 0,625). Statistično pomembne povezave prav tako niso bile zaznane med prisotno- stjo UI in telesno dejavnostjo (vrhunski ali nekdanji vrhunski, rekreativni, sedentarni) (χ2 (2, n = 162) = 0,177; p = 0,915) ter tudi 9 3,7 55 14,8 13,2 3,7 0,5 0 10 20 30 40 50 60 Uhaja po končanem uriniranju, ko se že oblečem Uhaja, predno pridem do stranišča Nikoli, urin mi ne uhaja Uhaja med kašljanjem ali kihanjem Uhaja med telesno dejavnostjo Uhaja brez pojasnjenega vzroka Uhaja med spanjem Delež (%) Slika 2. Dejavnosti, pri katerih uhaja urin 67,9 24,1 5,6 1,2 1,2 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Nikoli Enkrat tedensko ali redkeje Dvakrat do trikrat tedensko Približno enkrat na dan Večkrat na dan Delež (%) Kako pogosto zaznavate nehoteno uhajanje urina? Slika 1. Pogostost zaznavanja nehotenega uhajanja urina šport in zdravje 157 ne med prisotnostjo UI in izvajanjem vaj za krepitev MMD (χ2 (1, n = 162) = 0,000; p = 0,985). Ugotavljanje povezanosti med UI in rodnicami zaradi premajhnega vzorca ni bilo mogoče. Informiranost študentov o UI Študenti so največ informacij o UI pridobili na internetu (28,9 %), v času študija na UP FVZ (27,5 %) ali v okviru drugih izobraže- vanj, kot je srednja (zdravstvena) šola (12,7 %). Podatki so prikazani na Sliki 5. „ Razprava Na podlagi vsote točk ICIQ – SF ugota- vljamo, da ima 37,7 % študentov oziroma študentk UP FVZ urinsko inkontinenco. Trenutno ugotovljena prevalenca je neko- liko višja od tiste, o kateri poročajo neka- teri avtorji. Avtorica Pires in drugi (2020) v metaanalizi, v katero so vključili 9 raziskav, izvedenih na športnicah, ugotavljajo, da povprečna prevalenca UI znaša 25,9 %. Prav tako je pojavnost UI v raziskavi med turški- mi študentkami dosegla 18,4 %, kar je manj kot v naši raziskavi. V raziskavi, izvedeni na slovenskih tleh, poročajo o 20-odstotni prevalenci UI med športnicami in 11,4-od- stotni v kontrolni skupini (Šćepanović idr., 2017; Ural idr., 2021). Na nacionalni ravni lahko opazimo, da se prevalenca UI s starostjo spreminja – avtori- ca Šćepanović (2020) poroča o 13,9-odsto- tni prevalenci UI med učenci in učenkami tretje triade osnovne šole, v raziskavi med slovenskimi srednješolkami jih je 17,8 % re- dno izkusilo simptome motenj delovanja spodnjih sečil, med katerimi je tudi UI, de- lež te je sicer znašal 5,9 % (Serdinšek, Sobo- čan, But, Š., Špilak-Gomboc in But, I., 2021). V vseh primerih je torej prevalenca neko- liko nižja kot v naši raziskavi, čeprav je bil v raziskavi avtorice Šćepanović idr. (2017) za diagnosticiranje UI uporabljen enak vpra- šalnik. Preiskovanke v raziskavi avtorice Šće- panović idr. (2017) so bile nekoliko mlajše (), kar lahko pojasni razliko, saj je naraščajoča starost eden izmed dejavnikov tveganja za pojav UI (Bø in Nygaard, 2020), poleg tega so starejše športnice dalj časa vpete v intenzivno telesno dejavnost, s čimer se negativni učinki povečanega znotrajtre- bušnega tlaka kopičijo (Casey in Temme, 2017). Pojavnost UI med študenti UP FVZ je najbližje nedavni raziskavi med vrhunskimi športniki in športnicami, izvedeni v Španiji, kjer so UI zaznali pri tretjini (33 %) udeleže- nih (Rodríguez-López idr., 2020). Leta 2014 je smernice SZO za telesno dejav- nost dosegalo 33 % Slovenk in Slovencev, starih med 15 in 34 let (NIJZ, 2022), med študenti v trenutni raziskavi je delež več kot 74 %, kar bi lahko na podlagi povezanosti vsakodnevne telesne dejavnosti z UI, o ka- teri poročajo Ural in drugi (2021), pojasnilo višjo prevalenco UI. 50 66,7 33,3 42,9 42,9 20,0 42,9 50,0 22,2 0 10 20 30 40 50 60 70 borilne veščine tnes košarka nogomet odbojka plavanje ples rokomet tek Delež (%) Delež preiskovancev z urinsko inkontinenco po športih Slika 3. Porazdelitev UI po športih 0,6 2,5 7,4 35,2 42,6 11,7 0 10 20 30 40 50 Vsak dan Trikrat ali štirikrat tedensko Enkrat tedensko Občasno (manj kot enkrat tedensko) Ne Za vadbo mišic medeničnega dna še nisem slišal/-a Delež (%) Ali izvajate vadbo za krepitev mišic medeničnega dna? Slika 4. Izvajanje vadbe za krepitev mišic medeničnega dna 27,5 28,9 4,7 17,4 21,5 0 5 10 15 20 25 30 35 V okviru predavanj ali vaj na UP FVZ Na internetu Pri zdravniku Iz strokovne literature Drugo Delež (%) Kje ste pridobili največ znanja s področja urinske inkontinence? Slika 5. Viri informacij o UI 158 Pomembnih razlik med športi v naši razi- skavi ni bilo, prevalenca je bila najvišja pri vadbi v fitnesu. Gre za širok pojem, pod ka- terega lahko umestimo marsikatero obliko vadbe, kar predstavlja eno izmed omejitev raziskave. Preiskovanci so pri vprašanju o športu, s katerim se ukvarjajo, lahko nave- dli tudi svoj odgovor. Pri tem so nekateri izbrali več odgovorov, med katerimi je bil en šport visoko odbojen in drugi nizko odbojen, ali pa so navedli obliko vadbe, ki jo je težko umestiti v eno izmed kategorij, saj nismo prejeli informacij o intenzivnosti, pogostosti in trajanju telesne dejavnosti, dosedanja dognanja o vplivu športov na MMD in pogostosti UI pri posameznem športu pa se med študijami razlikujejo (de Mattos Lourenco idr., 2018; Hagovska idr., 2018; Rodríguez-López idr., 2020; Sorrigue- ta-Hernández idr., 2020). Kronično povišan tlak v trebušni votlini oslabi medenično dno in vodi v stresno UI (Ural idr., 2021), ki je, glede na dejavnosti, ob katerih zaznavajo nehoteno uhajanje urina, prevladujoča oblika tudi med študenti UP FVZ. Kljub ugotovljeni visoki prevalenci je vpliv UI na kakovost življenja majhen, saj povprečna ocena na lestvici od 0 do 10 znaša 1,1, na lestvici ICIQ – SF pa se večina uvršča med blago in zmerno obliko. Ena izmed raziskav, opravljena na sloven- skih tleh med zdravimi in redno telesno dejavnimi študentkami, je pokazala, da le 10 % preiskovancev pozna funkcijo MMD in vaje za njihovo krepitev (Krničar, Šćepa- nović in Lukanović, 2004). Rezultati naše raziskave kažejo, da je poznavanje med študenti in študentkami nekoliko boljše, saj vaje za krepitev MMD vsaj občasno (manj kot enkrat na teden ali pogosteje) izvaja 45,7 % preiskovancev, delež tistih, ki jih iz- vajajo vsak dan oziroma večkrat na teden, ostaja pod 12 %. Primarni vir informacij o UI med študenti so formalne oblike izobra- ževanja (srednja šola, fakulteta), nekoliko pa skrbi podatek, da je skoraj 30 % študentov največ informacij pridobilo na internetu, kjer se znajdejo številne znanstveno nepre- verjene informacije. Ker gre pri vprašalniku za subjektivno poro- čanje o simptomih UI, bi bilo v prihodnosti smiselno spremljati dnevnik uriniranja sko- zi daljše časovno obdobje, poleg tega pa tudi objektivno ovrednotiti funkcijo MMD z metodami, kot so ultrazvočna preiskava, biološka povratna zanka, test z vložkom in vaginalni pregled za ugotavljanje pravilne kontrakcije MMD. To bi omogočilo spreje- manje ustreznih preventivnih ukrepov, ki bi izboljšali ozaveščenost študentov o UI in poudarili pomen krepitve MMD, ki velja za prvo obliko konservativnega zdravlje- nja in preprečevanja UI (Cacciari, Dumou- lin in Hay-Smith, 2019). Ob široki ponudbi študentskih vadb bi krepitev MMD lahko vključili v marsikatero izmed njih kot ogre- valni del vadbene enote, s čimer bi zvišali stopnjo izvajanja vadbe za krepitev MMD in ozavestili študente o pomenu ustrezno močnih MMD. „ Zaključek Novejše raziskave kažejo, da je prepričanje o urinski inkontinenci kot problemu iz- ključno starejših žensk v pomenopavznem obdobju, ki so že rodile, napačno. Enako potrjuje tudi naša raziskava, izvedena med študenti in študentkami Univerze na Pri- morskem, Fakultete za vede o zdravju. V raziskavi smo na podlagi vprašalnika ICIQ – UI SF o ugotavljanju UI spoznali, da ima več kot tretjina preiskovancev simptome urin- ske inkontinence, večina v blagi do zmer- ni obliki. Čeprav večina študentov zadosti smernicam SZO za ukvarjanje s telesno dejavnostjo, jih vaj za krepitev mišic mede- ničnega dna večina ne izvaja dovolj pogo- sto. Prevladujoč vir pri pridobivanju znanja o urinski inkontinenci je šolanje na srednji šoli ali fakulteti, sledi internet. Smiselno bi bilo najti pot za boljše predajanje znanja o urinski inkontinenci in vadbi za krepitev mišic medeničnega dna med šolanjem ter poiskati ustrezne strategije za motiviranje posameznikov in posameznic za vključitev vaj za krepitev mišic medeničnega dna v druge vadbene enote oziroma v njihov vsakdan. „ Literatura 1. Abrams, P., Cardozo, L., Fall, M., Griffiths, D., Rosier, P., Ulmsten, U., ... Wein, A. in Standar- disation Sub-committee of the International Continence Society (2002). The standardi- sation of terminology of lower urinary tract function: report from the Standardisation Sub-committee of the International Conti- nence Society. Neurourology and urodyna- mics, 21(2), 167–178. https://doi.org/10.1002/ nau.10052 2. Bø, K. (2004). Urinary incontinence, pel- vic floor dysfunction, exercise and sport. Sports medicine (Auckland, N.Z.), 34(7), 451–464. https://doi.org/10.2165/00007256- 200434070-00004 3. Bø, K. in Borgen, J. S. (2001). Prevalence of stress and urge urinary incontinence in elite athletes and controls. Medicine and science in sports and exercise, 33(11), 1797–1802. https:// doi.org/10.1097/00005768-2001 1 1000-00001 4. Bø, K. in Nygaard, I. E. (2020). Is Physical Acti- vity Good or Bad for the Female Pelvic Floor? A Narrative Review. Sports medicine, 50(3), 471–484. https://doi.org/10.1007/s40279- 019-01243-1 5. Borrie, M. J., Bawden, M., Speechley, M., in Kloseck, M. (2002). Interventions led by nur- se continence advisers in the management of urinary incontinence: a randomized con- trolled trial. Canadian Medical Association journal, 166(10), 1267–1273. 6. Brown, W. J. in Miller, Y. D. (2001). Too wet to exercise? Leaking urine as a barrier to physi- cal activity in women. Journal of science and medicine in sport, 4(4), 373–378. https://doi. org/10.1016/s1440-2440(01)80046-3 7. Cacciari, L. P., Dumoulin, C. in Hay-Smith, E. J. (2019). Pelvic floor muscle training ver- sus no treatment, or inactive control treat- ments, for urinary incontinence in women: a cochrane systematic review abridged re- publication. Brazilian journal of physical the- rapy, 23(2), 93–107. https://doi.org/10.1016/j. bjpt.2019.01.002 8. Casey, E. K. in Temme, K. (2017). Pelvic floor muscle function and urinary incontinence in the female athlete. The Physician and sport- smedicine, 45(4), 399–407. https://doi.org/10. 1080/00913847.2017.1372677 9. D'Ancona, C., Haylen, B., Oelke, M., Abran- ches-Monteiro, L., Arnold, E., Goldman, H. … Herschorn, S. (2019). The International Conti- nence Society (ICS) report on the termino- logy for adult male lower urinary tract and pelvic floor symptoms and dysfunction. Ne- urourology and urodynamics, 38(2), 433–477. https://doi.org/10.1002/nau.23897 10. de Mattos Lourenco, T. R., Matsuoka, P. K., Baracat, E. C. in Haddad, J. M. (2018). Urinary incontinence in female athletes: a systematic review. International urogynecology journal, 29(12), 1757–1763. https://doi.org/10.1007/ s00192-018-3629-z 11. Fozzatti, C., Riccetto, C., Herrmann, V., Bran- calion, M. F., Raimondi, M., Nascif, C. H., ... Pal- ma, P . P . (2012). Prevalence study of stress uri- nary incontinence in women who perform high-impact exercises. International urogyne- cology journal, 23(12), 1687–1691. https://doi. org/10.1007/s00192-012-1786-z 12. Hagovska, M., Švihra, J., Buková, A., Dračková, D. in Švihrová, V. (2018). Prevalence and risk of sport types to stress urinary incontinence in sportswomen: A cross-sectional study. Neu- rourology and urodynamics, 37(6), 1957–1964. https://doi.org/10.1002/nau.23538 13. Haylen, B. T., de Ridder, D., Freeman, R. M., Swift, S. E., Berghmans, B., Lee, J., … Schaer, G. N. (2010). An International Urogynecolo- gical Association (IUGA)/International Conti- šport in zdravje 159 nence Society (ICS) joint report on the termi- nology for female pelvic floor dysfunction. International urogynecology journal, 21(1), 5–26. https://doi.org/10.1007/s00192-009- 0976-9 14. Hunskaar, S. in Vinsnes, A. (1991). The quality of life in women with urinary in- continence as measured by the sickness impact profile. Journal of the American Ge- riatrics Society, 39(4), 378–382. https://doi. org /10.1111/ j.1532-5415.19 91.tb 029 03. x 15. Kegel, A. H. (1948). Progressive resistance exercise in the functional restoration of the perineal muscles. American journal of obste- trics and gynecology, 56(2), 238–248. https:// doi.org/10.1016/0002-9378(48)90266-x 16. Kralj, B. (1995). Urinska inkontinenca pri žen- ski. Obzornik zdravstvene nege, 29, 47–51. 17. Krničar, I., Šćepanović, D. in Lukanović, A. (2004). Pojavnost urinske inkontinence pri telesno dejavnih ženskah in športnicah – pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 38(3), 241–254. Pridobljeno s https:// obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/Ob- zorZdravNeg/article/view/2509 18. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). NIJZ Podatkovni portal [zbirka podatkov]. Pridobljeno s https://podatki.nijz.si/pxweb/ sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/ 19. Nygaard, I., DeLancey, J. O., Arnsdorf, L. in Murphy, E. (1990). Exercise and incontinence. Obstetrics and gynecology, 75(5), 848–851. 20. Pires, T., Pires, P ., Moreira, H. in Viana, R. (2020). Prevalence of Urinary Incontinence in High- -Impact Sport Athletes: A Systematic Review and Meta-Analysis. Journal of human kineti- cs, 73, 279–288. https://doi.org/10.2478/hu- kin-2020-0008 21. Rodríguez-López, E. S., Calvo-Moreno, S. O., Basas-García, Á., Gutierrez-Ortega, F., Guode- mar-Pérez, J. in Acevedo-Gómez, M. B. (2021). Prevalence of urinary incontinence among elite athletes of both sexes. Journal of science and medicine in sport, 24(4), 338–344. https:// doi.org/10.1016/j.jsams.2020.09.017 22. Rotar, M., Trsinar, B., Kisner, K., Barbic, M., Se- dlar, A., Gruden, J. in Vodusek, D. B. (2009). Correlations between the ICIQ-UI short form and urodynamic diagnosis. Neurourology and urodynamics, 28(6), 501–505. https://doi. org/10.1002/nau.20689 23. Serdinšek, T., Sobočan, M., But, Š., Špilak- -Gomboc, M. in But, I. (2021). Lower urinary tract symptoms in adolescent girls: a que- stionnaire-based study. European journal of obstetrics, gynecology, and reproductive bio- logy, 258, 452–456. https://doi.org/10.1016/j. ejogrb.2021.01.023 24. Skuk, E. in Blaganje, M. (2020). Urinska inkon- tinenca pri ženski: pregled področja. Javno zdravje, 12, 1–18. 25. Sorrigueta-Hernández, A., Padilla-Fernandez, B. Y., Marquez-Sanchez, M. T., Flores-Fraile, M. C., Flores-Fraile, J., Moreno-Pascual, C., … Lorenzo-Gomez, M. F. (2020). Benefits of Physiotherapy on Urinary Incontinence in High-Performance Female Athletes. Meta- -Analysis. Journal of clinical medicine, 9(10), 3240. https://doi.org/10.3390/jcm9103240 26. Šćepanović, D. (2020). Gradniki modela nacio- nalnega programa primarne preventive urinske inkontinence v Sloveniji (doktorska disertacija). Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novo mesto. 27. Šćepanović, D., Grudnik, T., Šmit, D. in Hlebš, S. (2017). Urinska inkontinenca pri vrhunskih športnicah. Revija za univerzalno odličnost, 6(4), 350–365. 28. Teixeira, R. V., Colla, C., Sbruzzi, G., Mallmann, A. in Paiva, L. L. (2018). Prevalence of urinary incontinence in female athletes: a systematic review with meta-analysis. International uro- gynecology journal, 29(12), 1717–1725. ht tps:// doi.org/10.1007/s00192-018-3651-1 29. Ural, Ü. M., Gücük, S., Ekici, A. in Topçuoğlu, A. (2021). Urinary incontinence in female university students. International urogyne- cology journal, 32(2), 367–373. https://doi. org/10.1007/s00192-020-04360-y 30. Žagar, V., Šćepanović, D. in Jakovljević, M. (2013). Urinska inkontinenca in zmogljivost prijema roke. Fizioterapija, 21(1), 1–6. Vita Slak Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju vita.slak@gmail.com