35-<SV
BANOVINSKA VINARSKA IN SADJARSKA ŠOLA V MARIBORU.
IZVE STJE
ZA ŠOLSKO LETO 1930/31 IN GOSPODARSKO LETO 1931.
S SODELOVANJEM UČITELJSKEGA ZBORA PRIREDIL RAVNATELJ JOSIP PRIOL.
V	MARIBORU 1932.
BANOVINSKA VINARSKA IN SADJARSKA ŠOLA V MARIBORU.
IZVE STJE
ZA ŠOLSKO LETO 1930/31 IN GOSPODARSKO LETO 1931.
S SODELOVANJEM UČITELJSKEGA ZBORA PRIREDIL RAVNATELJ JOSIP PRIOL.
V	MARIBORU 1932.
Tisk: Mariborska tiskarna Maribor (Odg. St. Detela, ravnatelj)
176 32
Glavno šolsko poslopje, v ozadju mariborska Kalvarija z vinogradom.
I.	Naučno obrazovanje.
Sestavil ravnatelj Josip Priol.
1.	Najvažnejši podatki o ustroju zavoda.
Namen vinarske in sadjarske šole v Mariboru je:
a) Izobraziti kmečke mladeniče v vseli panogah kmetijstva, osobito pa v sadjarstvu, uporabi sadja, vinarstvu in kletarstvu.
b) Nuditi praktičnim kmetovalcem, osnovnošolskim učiteljem in drugim zanimancem priložnost, da se seznanijo z novimi metodami in izkušnjami v kmetijski stroki; v to svrlio sc prirejajo posebni učni tečaji.
c) Izvežbati v krajših ali daljših tečajih kmečke sinove, viničarje in cestarje v sadjarstvu in vinarstvu za praktične oskrbovalce sadnega drevja (sadjarske pomočnike) in sposobne delavce v vinogradu.
d) V kolikor dopuščajo okoliščine, proučevati s poskusi nova vprašanja v sadjarstvu in vinarstvu ter drugih kmetijskih panogah.
I)a doseže šola ta smoter, združuje teoretični pouk s praktičnim delom; razkazuje posetnikom naprave in prireja številne poučne izlete.
Sprejemni pogoji za učence.
Učenci se sprejemajo:
a) kot p I a č u j o č i, ki plačajo za hrano, stanovanje in pouk mesečno Din 400.- ;
h) kol štipendisti, doma iz dravske banovine, kateri uživajo popolnoma ali do "‘h prosta mesta v internatu;
c)	kot praktikanti (vajenci), ki obiskujejo nekateie Dredmete skupno s I. letnikom ter delajo z drugimi gojenci praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva:
d)	kol »■ k s 1 e r ii i s t i (izven zavoda stanujoči učenci), ki plačajo za pouk letno Din 200.— v naprej, za stanovanjc in lirano pa skrbe sami.
Mladeniči, ki žel«' vstopiti v šolo, morajo poslati ravnateljstvu najkasneje do konca julija pravilno kolkovane, lastnoročno pisane- prošnje ter priložiti: krstni list; domovnico; odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šol»;; izjavo staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; obvezno izjavo staršev ali varuha, ki reflektirajo na banovinsko štipendijo, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev. Prosilci za banovinsko prosto mesto morajo priložiti tudi davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov.
Šola je dvoletna in združena z internatom za 60 gojencev. Šolsko leto začenja sredi septembra in končuje koncem julija prihodnjega leta.
Počitnice in dopusti se urejajo s posebnim pravilnikom; obnašanje gojencev v in izven zavoda je določeno s hišnim in šolskim redom.
Oh sklepu vsakega šolskega leta prejmejo učenci šolska spričevala. Učenci drugega letnika polagajo pred izstopom iz zavoda sklepni izpit iz strokovnih predmetov, nakar se jim izroči glavno spričevalo, ki ocenja tudi njih vedenje, pridnost pri pouku ter pridnost in spretnost pri delu.
Teoretični predmeti, ki se poučujejo v obeh letnikih.
I. letnik: Sadjarstvo, poljedelstvo in travništvo, kmetijski prirodopis, fizika in meteorologija, kemija z agrikulturno kemijo, računstvo, geometrija, zemljemerstvo in risanje, slovenščina, srbohrvaščina, zemljepis in zgodovina, verouk, petje, zdravstvo, telovadba, splošno obrazovanje in konverzatorij.
II. letnik: Sadjarstvo, uporaba sadja, sadjeznanstvo, vinarstvo, kletarstvo, vinska kemija z vajami, vrtnarstvo, poljedelstvo in travništvo, živinoreja in mlekarstvo, živinozdravstvo, gozdarstvo, čebelarstvo, kmetijsko gospodarstvo, kmetijsko knjigovod-
(}
stvo, kmetijsko kupčijstvo, kmetijsko zadružništvo, kmetijsko pravo, geometrija, zemljemerstvo in risanje, računstvo, slovenščina, srbohrvaščina, zemljepis in zgodovina, verouk, petje, zdravstvo, telovadba, splošno ohrazovanje in konverzatorij.
Praktična dela.
V	času, ko nimajo teoretičnega pouka, delajo učenci oh delovnih urah praktično v vseh kmetijskih panogah pod vodstvom strokovnih inštruktorjev in nadzorstvom strokovnih profesorjev.
Splošna praktična dela izvršujejo gojenci v skupinah, ki se menjavajo tedensko, po potrebi tudi dnevno.
Zavod ima 57 ha obsežno posestvo, ki služi vsem panogam slovenskega kmetijstva ter 30 zgradb za šolske in gospodarske s\ rhe.
2.	Šolsko poročilo za leto 1930 31.
Šolsko leto 1930/31. smo pričeli dne 15. septembra 1930 s 63 učenci, od katerih jih je posečalo prvi letnik 30, drugi letnik pa 33. Med šolskim letom se je zmanjšal prvi letnik za 6 učencev. Dva učenca sta izstopila prostovoljno, dva sta ostavila zavod zaradi bolezni, (ločim sta bila dva učenca izključena radi ponovnih prestopkov hišnega in šolskega reda. Šolsko leto smo zaključili lorej s 57timi gojenci.
V	preteklem šolskem letu so obiskovali zavod trije praktikanti, absolventi srednjih, oziroma nižjih kmetijskih šol, radi izpopolnitve praktičnega znanja v sadjarstvu, uporabi sadja, vinarstvu in kletarstvu.
Seznam učencev koncem šolskega leta 1930/31:
II. letnik.
1. Brumen Josip, Zamušani, p. Sv. Marjeta pri Moškanjcih.
2. Čuš Janez, Vučja vas, p. Križevci pri Ljutomeru.
3. Drobec Jakob, Turjanci, p. Slatina Radenci.
4. Fregl Janez, Lobnica, p. Ruše.
5. Habjanič Martin, Lihanje, p. Ormož.
6. Ivanuša Franc, Frankovci, p. Ormož.
7. Jakolič Alojz, Grajenščak, p. Vurberg pri Ptuju.
H.	Jazbec Ivan, Sv. Peter pod Sv. gorami.
9.	Kapun Franc, Bojtina, p. Slov. Bistrica.
10. Kirbiš Jožef, Fram pri Mariboru.
11. Kirič Ivan, Pavlovci, p. Ormož.
12. Košar Jožef, Bodislavci, p. Mala Nedelja.
13. Kovše Karl, Skomarje, p. Vitanje.
14. Kraner Janez, Zamarkova, p. Sv. Lenari v Slov. gor.
15. Kronvogel Jožef, Vukovski vrh, p. Jarenina.
16. Masten Franc, Obrež, p. Središče ob Dravi.
17. Nemec Janez, Šalinci, p. Sv. Križ pri Ljutomeru.
18. Ornik Jožef, Nebova, p. Maribor.
l‘>. Pečovnik Vinko, Gočova, p. Sv. Lenart v Slov. gor.
S
20. Kujli Mirko, Ljutomer.
21. Rajli Vinko, Hermanci, p. Sv. Miklavž pri Ormožu.
22. Režinan Anton, Hrastje, p. Limbuš.
23. Roškar Adalbert, Cven, p. Ljutomer.
24. Senekovič Janez, Trstenik, p. Sv. Benedikt v Slov. gor.
25. Soršak Stanko, Črešnjevec, p. Slov. Bistrica.
26. Scholl Karol, Št. Ilj v Slov. gor.
27. Toman Ivan, Prežigal, p. Konjice.
28. Vehovar Jože, Sv. Peter pod Sv. gorami.
29. Vrabič Janko, Stoperce, p. Rogatec.
30. Vrecl Adolf, Hoče pri Mariboru.
31. Zemljič Matevž, Radinci, p. Slatina Radenci.
32. Zidarič Jakob, Hum, p. Ormož.
33. Žlender Ferdinand, Zeče, p. Pilštanj.
I. letnik.
1. Brdnik Jurij, Vrholje, p. Prihova.
2. Čerček Franjo, Stročja vas, p. Ljutomer.
3. Elšnik Ivan, Slatina, p. Zg. Sv. Kungota.
I.	Gregl Ivan. Brežice, p. Brežice.
5. Hojs Friderik, Bodislavci, p. Mala Nedelja.
6. Jamšek Alojzij, Svečina, p. Zg. sv. Kungota.
7. Kolman Franc, Vrh, p. Planina pri Sevnici.
8. Košar Jožef, Stročja vas, p. Ljutomer.
9. Kukovec Anton, Stojnice, p. Ptuj.
10. Lesjak Karol, Slivnica, p. Slivnica pri Celju.
11. Marzidovšek Franc, Krasna, p Studenice pri Poljčanah.
12. Marzidovšek Jožef, Krasna, p. Studenice pri Poljčanah.
13. Opravš Anton, Sp. Polskava, p. Pragersko.
14. Petek Ivan, Hardek, p. Ormož.
15. Pučko Jožef. Ivanjkovci, p. Ivanjkovci.
16. Rajh Stanislav, Sv. Miklavž, p. Sv. Miklavž pri Ormožu.
17. Retzer Leo, Pišece, p. Pišece pri Brežicah.
18. Skrbinšek Leopold, Sevec, p. Konjice.
19. Stanjko Stanislav, Vogričevci, p. Ljutomer.
20. Štumpf Anton, Bunčani, p. Križevci pri Ljutomeru.
21. Toličič Ciril, Črešnjevec, p. Slov. Bistrica.
22. Topolnik Jožef, Banovci, p. Križevci pri Ljutomeru.
23. Vodenik Franc, p. Sv. Ana v Slov. gor.
24. Železnik Anton, Nebova, p. Sv. Peter pri Mariboru.
Vsi učenci so doma iz dravske banovine. 31 učencev je uživalo banovinska prosta mesta, sedem jih je imelo do polovice prosta inesta, osemnajst je bilo plačujočih, eden pa cksternist.
Šolsko osebje v šolskem letu 1930/31.
I.	Stalni učitelji.
1.	Priol Josip, ravnatelj:	sadjarstvo,	sadjeznanstvo in
uporaba sadja; vrhovni nadzor, uprava zavoda in hišno upravitelj-stvo; vodi prakso v sadjarstvu in uporabi sadja.
2. Vojsk Franj«, strok, učitelj:	vinarstvo,	kletarstvo,
-vinska kemija z vajami, splošno obrazovanje in konverzalorij; vodi prakso v vinarstvu in kletarstvu.
3. Ing. Simonič Primož, profesor: poljedelstvo s trav-ništvom, živinoreja, gozdarstvo, fizika in meteorologija; vodi prakso v poljedelstvu in živinoreji.
4. Dipl. a g r. Šiftar E m e r i k, suplent: kemija z agrikulturno kemijo, čebelarstvo, kmetijski prirodopis, kmetijsko pravo, kmetijsko gospodarstvo, kmetijsko kupčijstvo, kmetijsko knjigovodstvo in kmetijsko zadružništvo; vodi prakso v vrtnarstvu, čebelarstvu in botaničnem vrtu.
II.	P o ni o ž n i učitelji:
1. Cestnik Pero, profesor drž. realne gimnazije: telovadba.
2. Druzovič Hink o, profesor v p.: petje.
.‘i. D r. Marini č F r a n, zdravnik:	zdravstvo, šolski
zdravnik.
4. Humek Drago, ravnatelj deške meščanske šole: geometrija, zemljemerstvo in risanje.
5. M 1 a k e r L a d i s I a v, profesor žen. učiteljišča: slovenščina in srbohrvaščina v I. letniku.
6. Petelinšek Martin, katehet: verouk.
7. Dr. Sušnik Fran, profesor drž. gimnazije: slovenščina in srbohrvaščina v II. letniku.
8. Škofič Peter, veter, svetnik:	živinozdravstvo. šolski živinozdravnik.
9. Š p e n d a 1 J o s i p, profesor drž. realne gimnazije: računstvo v obeh letnikih.
III.	Inštruktorji:
1. A p lene Franjo, inštruktor za sadjarstvo in uporabo sadja.
2. Bregant Ivan, inštruktor za vinarstvo in kletarstvo.
3. Kovačič A n t o n, inštruktor za vrtnarstvo.
4. T o p o 1 o v e c Josi p, inštruktor za poljedelstvo in živinorejo.
IV. Administrativ n o o s c h j e:
1.	M e <1 v e d Anton, računski kontrolor: računski in knjigovodski posli, neposredni nadzor nad zavodovo kuhinjo.
2.	Cizelj Olga, upravno-pisarniška uradnica, je oskrbo vala pisarniške posle pod vodstvom ravnatelja in je sodelovala pri zavodovem računovodstvu.
V	letu 1931. je dospelo in bilo rešenih 2425 aktov. Blagajniška knjiga izkazuje 1858 številk.
Spremembe v osebju med šolskim letom.
Inštruktor za poljedelstvo in živinorejo Gosak Lavo-slav je bil premeščen dne 6. februarja 1931 po službeni potrebi li kmetijskemu oddelku Kralj, banske uprave v Ljubljano. V službi mu je sledil Topolovec Josip, ki je bil nameščen dotlej pri Štajerski sadjarski zadrugi v Mariboru.
Poučni izleti učencev.
Tudi v tem letu so se priredile z učenci razne poučne ekskurzije.
Dne 25. novembra so si ogledali gojenci 11. letnika pod vodstvom ravnatelja objekte in kleti Štajerske sadjarske zadruge v Mariboru, kjer se jim je pokazalo mletje in prešanje s Stossirjevo hidravlično stiskalnico ter vskladiščenje in pakovanje sadja.
Pod vodstvom ravnatelja so napravili učenci obeh letnikov dne 16. maja poučni izlet na Kozjak, da spoznajo ondotne kmetijske, botanične in talne prilike. Iz Maribora so krenili ol> 5. uri zjutraj preko Sv. Urbana in Sv. Križa k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, odkoder so se vrnili po Sturmovi grabi na železniško postajo Falo. Izleta so se udeležili tudi prof. ing. Simonič in dipl. agr. Šil tar ter inštruktorja Aplenc in Topolovec.
Dne I. julija sta spremljala profesorja ing. Simonič in Šiftar učence II. letnika v Jarenino v svrho obiska čebelarstva g. Šu-menjaka in veleposestva »Jareninski dvor«. G. Sumenjak jim j<' razkazal svoje čebelnjake iu vzrejo malic iu jih je seznanil z uspe šnim načinom čebelarjenja s priprostimi sredstvi. Na veleposestvu »Jareninski dvor« so si pa ogledali pod vodstvom upravitelja Šmarčana vzorne hleve za govejo živino in prašiče. S smotreno selekcijo so dosegli, da spada čreda marijadvorske pasme, ki jo goje na ondotnem posestvu, med najlepše v banovini. Tudi enostavno, toda dobro urejeno kletarstvo je zbujalo mnogo zanimanja pri udeležencih.
Dne 11. julija so krenili gojenci II. letnika v spremstvu strok, učitelja Vojska, dipl. agr. Šiftarja in inštruktorja Aplenca v G.
Haloze, kjer so si ogledali vzorno posestvo in drevesnico Antona Kupčiča na Ptujski gori, nato pa vzorne vinograde Štajerske hranilnice v Lipnem, Janškem vrlin in Podlehniku. V Podlehniku jim je razkazal g. upravitelj Koncilja tudi lepo urejeno kletarstvo, krasno živino pinegavske pasme in obsežne skrbno negovane sadovnjake.
Gojenci I. letnika so si ogledali dne 21. julija v spremstvu profesorja ing. Simoniča in dipl. agr. Šiftarja skladišče kmetijske družbe, tovarno kmetijskih strojev K. Ježek in pivovarno Union v Mariboru. Dne 27. julija so obiskali učenci I. letnika pod vodstvom instr. Aplenca drevesničarski obrat Ivana Dolinšek v Kamnici pri Mariboru, kjer so imeli priliko videti Holderjev traktor za obdelovanje zemlje v drevesnici in stroj za zavijanje sadnega drevja.
Bodi izrečena uglednim lastnikom imenovanih objektov, ki so šli našim gojencem in spremljevalcem pri ekskurzijah na roko ter so jim razkazali svoje vzorne kulture in naprave, za prijazen in go stoljuben sprejem v imenu zavoda tudi na tem mestu najiskrenejša zahvala! Naši gojenci jih bodo ohranili v lepem in hvaležnem spominu.
Zaključek šolskega leta.
Šolsko leto smo zaključili s primerno slavnostjo v četrtek, dne 30. julija pod predsedstvom načelnika kmetijskega oddelka Kraljevske banske uprave g. ing. A. Podgornika. Prireditvi so prisostvovali starši absolventov, nekateri povabljeni gostje iz kmetijske stroke in prijatelji zavoda.
Dnevni red:
A. V stolni cerkvi.
1. Ob */28. uri skupna sv. maša za učence in uradništvo.
B. V šoli (učilnica 3).
2. Ob 9. uri Stanko Premrl: »Slavospev« (pevski zbor učencev).
3. Pozdrav gostov in letno poročilo o delovanju v šolskem letu 1930/31. (ravnatelj).
4. Izpraševanje učencev:
Od 9.30—10.: računstvo in geometrija I. in II. letnik (prof. Spendal in ravnatelj Humek);
l:
od 10.—10.30: poljedelstvo L letnik in živinoreja II. letnik (prof. ing. Simonič);
od 10.30—11.: kemija z agrikulturno kemijo 1. letnik (dipl. agr. Šiftar);
od 11.—11.30: vinarstvo in kletarstvo II. letnik (strok, učitelj Vojsk);
od 11.30	12.: sadjarstvo in uporaba Sadja II. letnik (ravna-
telj Priol).
5.	Nagovor zastopnika kralj, banske uprave, razdelitev spričeval in premij.
6. Davorin Jenko: »Bože pravde« (pevski zbor učencev).
7. Zalivala enega izmed absolventov.
8. Poslovilni nagovor ravnatelja.
9. Narodne: »Ilrca sedem je odbila«, »Bog je ustvaril zemljico«, »Na planinca!) luštno biti« (pevski zbor učencev).
Po nagovorili načelnika kmetijskega oddelka in ravnatelja zavoda, ki sta dala absolventom na pot nekaj dobrih in jedrnatih naukov, je spregovoril v imenu staršev g. Zemljič Jako b, posestnik in župan v Slatina-Radencih, izražajoč toplo zahvalo in priznanje ravnateljstvu in celokupnemu strokovnemu osebju za požrtvovalno in uspešno dovršeno delo pri vzgoji njih sinov. Slavnost se je zaključila ob 13. uri.
Teoretičen in praktičen pouk se je vršil po urniku in se je dosegel učni uspeh v obeh letnikih.
Šolo je absolviralo 33 učencev in sicer štirje z odličnim, 14 s prav dobrim, IS pa z dobrim uspehom. Odličen uspeh v teoriji in praksi so dosegli ter bili odlikovani z nagrado v strokovnih knjigah gojenci: Ivanuša Franc iz Frankovcev pri Ormožu, Kraner J a n e z iz Zamarkove v Slov. goricah, Zemljič Matevž iz Slatina-Radenci in Zidarič J a k o b iz Huma pri Ormožu.
Od absolventov se jih vrne na domače posestvo 15, k vojakom jih mora 5, v prakso na drugih kmetijskih obratih za dobo enega leta jih želi vstopiti 7, nakar se vrnejo tudi ti na svoje domove. Nadaljevanju študija na srednjih kmetijskih šolah se nameravajo posvetiti štirje, dočim želita vstopiti dva v službo v kmetijskih podjetjih.
Vsi učenci I. letnika — 24 po številu — vstopijo v II. letnik.
3.	Učni tečaji.
Tudi v minulem šolskem letu so se prirejali poleg rednega pouka v šoli številni učni tečaji, ki jih navajamo po vrstnem redu, kakor so se vršili.
1. Od 18. do 29. avgusta uvodni tečaj za učitelje kmetijsko-nadaljcvalnih šol s 33 udeleženci.
2. Od 17. do 19. septembra tridnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjave z 72 udeleženkami.
3. Od 22. do 27. septembra šestdnevni jesenski tečaj za sadjarske pomočnike s 15 udeleženci.
4. Dne 9. februarja enodnevni tečaj o rezi vinske Irte s 23 udeleženci.
5. Dne 13. in 14. februarja dvodnevni kletarski tečaj s 35 udeleženci.
6. Dne 2. in 3. marca dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo in precepljanje sadnega drevja s 120 udeleženci.
7. Dne 4. marca enodnevni tečaj o rezi vinske trte s I7<! udeleženci.
8. Od 9. do 28. marca tritedenski spomladanski tečaj za sadjarske pomočnike s 17 udeleženci.
9. Dne 13. aprila enodnevni tečaj o zimskem cepljenju vinske trte s 56 udeleženci.
10. Dne 13. maja enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja z 78 udeleženci.
11.	Dne 22. maja poldnevni	tečaj za obdelovanje	zemlje *
Holderjevim traktorjem z 20 udeleženci.
12. 23. maja enodnevni tečaj o škodljivcih in boleznih vinske trte z 8 udeleženci.
13.	Dne 2. junija enodnevni	tečaj za pridelovanje	krme in
krmljenje živine z 12 udeleženci.
14. Dne 8. junija enodnevni tečaj o precepljanju šmarnice (INoah) s 30 udeleženci.
15. Od 8. do 13. junija šestdnevni poletni tečaj za sadjarske pomočnike s 16 udeleženci.
Skupno se je priredilo v minulem šolskem letu 15 tečajev, katerih se je udeležilo 705 zanimancev iz raznih delov banovine-
Tečaj za sadjarske pomočnike so v letu 1930. obiskali vseli pet tednov:
1. Androjna Karl, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah;
2.	Borin Peter, Leskovec 63,	p. Črešnjevec;
3.	Čepin Franc, Lesično, 32,	p. Pilštanj;
4. Dijak Friderik. Ljutomer 133;
5. Dohida Alojzij, Vrbnje pri Mošnjah, p. Radovljica;
6. Karničnlk Peter, Troblje 32, p. Slovenjgradec;
7. Kelenc Franc, Moškanjci'pri Ptuju;
8. Krmelj Maks, Hotovljo 14, p. Poljane nad Škofjo Loko;
9. Mohorič Janez, Trnovska vas, p. Sv. Bolfenk v Slov. gor.;
10. Napret Miloš, Sv. Jedert nad Laškim;
11. Strašek Valentin, Sp. Gabernik 3, p. Podplat;
m
12. Springer Jakob, Petrova vas, p. Črnomelj;
13. Štular Tomaž, Srakovlje 2, p. Predoslje pri Kranju;
14. Šuperger Anton, Galicija, p. Žalec;
15. Zavodnik Ignac, Sv. Jedert, p. Meža.
Navedeni sadjarski pomočniki so napravili praktičen izpit, nakar se jim je izročilo spričevalo, ki jili usposablja za izvrševanje raznih del v drevesnici, sadovnjakih in pri uporabi sadja. Večini je bila nagrajena v priznanje njih pridnosti in spretnosti s knjigami in sadjarskim orodjem.
Na omenjenih tečajih so se udejstvovali poleg ravnatelja vsi strokovni profesorji in inštruktorji zavoda. Na uvodnem tečaju za učitelje kmetijsko-nadaljevalnih šol so predavali v glavnem profesorji mariborskih srednjih šol, (ločim so imeli zavodovi profesorji le po par predavanj.
V	zimskem času se je priredil razen navedenih tečajev za vse učence zavoda tečaj za pletenje košar, katerega je vodil inštruktor za sadjarstvo Aplenc Franjo. Tako so si pridobili gojenci primerno vajo v izdelovinju raznih vrst košar iz, vrbinja za različne potrebe kmetijstva.
4.	Iz kronike zavoda.
Sprejemni izpit m zdravniški pregled učencev 7 a vstop v 1. letnik se je vršil 15. septembra 1930. Novo šolsko leto sc je otvo-rilo 16. septembra z božjo službo v stolnici, nakar se je prečita! in raztolmačil gojencem hišni in šolski red.
Od 26. do vključno 28. maja 1931 se je izvršila kolavdaeija popravil na zavodovih zgradbah, pri kateri so sodelovali gg.: inšpektor gradbenega oddelka kraljevske banske uprave ing. Viktor Skaherne, višji tehnični svetnik ing. Leon Mencinger in načelnik kmetijskega oddelka ing. Anton Podgornik.
Izpit usposobljenosti je položil na kmetijsko-šumarski fakulteti v Zagrebu 16. in 17. junija 1931 dipl. agr. Šiftar Krnerik, su-plent tukajšnjega zavoda.
Dne 8. in 9. julija je izvršil inšpekcijo pouka g. ing. A. Podgornik, načelnik kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave.
Z odlokom 111. No. 10650/1 z dne 22. avgusta 1931 je določila kraljevska banska uprava Din 400.— kot mesečno vzdrževalnim) za učence na kmetijskih šolah.
Počitnice so trajale v smislu pravilnika: božične od 23. dc-
cembra do 2. januarja, velikonočne od L. do 7. aprila, hiukoštuc od 23. do 26. maja, glavne jesenske počitnice pa od 31. julija do
14.	septembra. V glavnih počitnicah so se razdelili gojenci v dve skupini, tako da je bila polovica učencev v svrho opravljanja najnujnejših poslov vedno na zavodu.
Državni in narodni prazniki so se praznovali na najslovesnejši način s patrijotičnimi nagovori gojenccm ol> navzočnosti zavodovih nameščence^.
5. Obiski.
Med šolskim letom so počastili zavod s poseti številni predstavniki oblasti, društva, kmetijske šole in posamezniki iz tu- in inozemstva. Zaradi pomanjkanja prostora navajamo le najpomembnejše obiske po časovnem redu kakor so se isli vršili.
Milivoje M. Savič, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo; ekskurzija 32 kmetovalcev iz Primorsko-krajiške banovine pod vodstvom viš. kmet. svetnika Braj novic Ani o n a iz Splila in srez. agronoma ing. M. B a n o v c a iz Konjiča; M a-r i ii c u lic D i n k o, srezki ekonom, Krk; ing. Valentin P e t-k o v š e k, ravnatelj banovinske kmetijske šole, Sv. Jurij ob juž. žel.; Joško M. S o t t 1 e r, upravitelj bot. obrala zdravilišča Rogaška Slatina; ing. Jovan S. Kraljevič, višji inšpektor ministrstva za šume in rudnike, Beograd.
Dne 11. novembra 1930 so obiskali zavod gg.: dr. Milan S r s k i e, minister pravde; dr. Stanko Š v e r 1 j u g i', minister financ in dr. Ivo Š v e g e 1, niinisler brez portfelja. Gospode ministre so spremljali gg.: okrožni inšpektor dr. Franc Schau-b a r h, minister v p. I v o Vesenjak, mestni načelnik dr. Alojz J u v a n, mestni podnačelnik dr. Franjo L i p o 1 d in Franjo Že b o t.
Nadalje so si ogledali zavod: ekskurzija 35 kmetovalcev iz zet-ske banovine v spremstvu ing. V. D j a k o n o v i č a, ing. J. Joviča in M. J a r d o v i č a iz Cetinja; G j o k o P e r i n, upravnik Saveza Srp. zemljoradničkih zadrug iz Sarajeva; Sta n k o S u a j-de r, vinarski nadzornik za dunavsko banovino; ing. J a n k o U r-b a s, viš. šumarski svetnik. Maribor; Jakob Žnidarič, vinarski inšpektor, Središče ob Dr.; Josip Zabavnik, viš. klel. nadzornik, Maribor; Franjo Kafol, strok, tajnik Kmetijske družbe, Ljubljana; Klekl Jožef, župnik, Črensovci (Prekmurje); dr. Josip Leskov a r, odvetnik, Maribor; H a j h j a k o b, član
banskega svela in načelnik srez. kmet. odbora v Ljutomeru; J o / e K r o š 1, b. š. svetnik, Ljubljana; Anton Šega, krnel. šol. ravnatelj v p. iz Ptuja; M o g. R a p s d o r p h, cand. phil. iz Kopen-bagena; dr. Vinko R a p o t e c, odvetnik in predsednik »Jadranske Straže«, Maribor.
Dne 7. marca 1931 si je ogledal zavod general Bogoljub
S.	Ilič, komandant dravske divizijske oblasti, v spremstvu polk. To d or Miličeviča, načelnika štaba drav. diviz. oblasti, Ljubljana.
2'
in
t rane Oster berger, vinogradnik, Ptuj: ing. Ciril j e‘ g I i č, profesor, Ljubljana; ing. Josip Z i <1 a 11 š e k, kmet. inšpektor in šel oddelka za kmetijstvo kralj, banske uprave, Ljubv Ijaua; msgr. Mihael Umek, stolni župnik mariborski; dr. Igor Rosina, odvetnik v Mariboru; dr. Maks V r a b e r, stolni de» kan v Mariboru; Janko Aru 11 š, predsednik »Glasbene Matice« v Mariboru; dr. Vaclav K. 11 e b 1 e vv s k i, predsednik poljsko-jugosl. lig iz Varšave; dr. Avgust R e i s m a n, predsednik Ju-gosl.-čehoslov. lige v Mariboru; 15 slušateljev geodetskega oddelka tehnične fakultete v spremstvu ing. R. L a li a, ravnatelja Kmetijske družbe, Ljubljana; Martin Humek, višji sadjarski nadzornik in urednik »Sadjarja in vrtnarja« v Ljubljani; okrog ISO udeležencev redne letne skupščine Sadjarskega in vrtnarskega društva in sadjarskega kongresa, ki se je vršil 8. in 4. .maja v Mariboru; K) slušateljev kmetijske fakultete iz Beograda v spremstvu ministr. predsednika n. r. iri bon. univ. prof. dr. Anton Korošca; Franc Zweifler, kmet. svetnik, C 1 o t a r in Fritz Bo u vier s soprogami; okrog 100 udeležencev vinarskega kongresa v Mariboru, v spremstvu Lovro P e t o v a r j a, predsednika Vinarskega društva za dravsko banovino, načelnika kmetijskega ministrstva I. R a n k o v i č a, načelnika ing. A. Podgornika, vin. referenta ing. I v o Z u-p a niča in direktorja v p. A. Ž 111 r v c a; dvorni svetnik J o s. L ö s c li n i g, vinarski, sadjarski in vrtnarski ravnatelj, Dunaj: Milan I) i 1 b e r, inšpektor finančnega ministrstva, Beograd; dr. Mladen J o s i f o v i č, docent kmet. fakidtete v Beogradu; L A. Mat z, U. S. Dprt. of Agriculture, London; L o u i s G. M i-c h a e 1. amerik. kmetijski ataše v Beogradu; I 1 i j a P a 1 e v i <’. inšpektor ministr. prosvete v Beogradu; Fr. K a d u n e c, direk-l o r žen. učiteljišča. Ekskurzija ITI. letnika srednje kmetijske šole v Bukovu v spremstvu prof. ing. F r. L u k m a 11 a; ekskurzija II. letnika banov, kmetijske šole v Iloku, pod vodstvom strok. učit. Koprivnikar V. in Z o r č i č Stanko; Jernej Božič, šef rač. odseka V11/2 kralj, banske uprave, Ljubljana; okrog 50 profesorjev srednjih šol iz vseh delov države ob priliki profesorskega kongresa v Mariboru, v spremstvu direktorja dr. J o s. T o-;n i n š k a in dr. F R o s t o h a r j a. profesorja drž. gimnazije v Mariboru.
Od 8. do 10. julija se je mudil na zavodu višji ministrski svetnik ilr. ing. Edvard R e i c h, generalni inšpektor kmetijskega
?>>
šolstva in. generalni tajnik čehoslovaške kmetijske akademije \ f'. S. H. iz Prago. V omenjenem času si je ogledal tudi nekatere druge zavode in vinogradska posestva v okolici Maribora, Slo\. goricah in Halozah.
V	mesecu avgustu so poselili šolo med drugimi: ekskurzija zadružno-kmetijskega tečaja za učitelje osnovnih šol iz Zagreba » spremstvu ing. Tomislava Kovačeviča, kmet. svetnika; Marijan Pazič, profesor vinarske in sadjarske škole v Petrinji; okrog 30 slušateljev visoke politehnične šole v Parizu v spremstvu polkovnika Petra Petkoviča iz Maribora; dr. phil. G. G o e t z 1, vodja kmetijske poskusne postaje v Landsbergu ob Warlhi; ing. Franc M e ž a n, referent ministrstva za kmetijstvo, Beograd.
6.	Knjižnica in učila.
Med letom smo dali vezati 29 časopisov in revij. Nabavili smo 88 knjig, podarjenih nam jih je bilo 179. Knjižnica se je povečala lorej za 296 zvezkov in znaša koncem leta 1931 4953 zvezkov.
Zbirka učil so je izpopolnila z naslednjimi predmeti:
1. 12 Lumiera posnetkov (diapositivov) lokalnih jabolčnih sorl dravsko banovine, katere je podaril zavodu dvorni svetnik Jos. Liischnig, ravnatelj na Dunaju.
2. Pehamoter-Hollige za določanje kisline v zemlji. Darilo Agrikulturno-kemijskega urada za kalijevo gnojenje v Zagrebu.
3. Aparat > Bocco< za konserviranje sadja. Podaril Frid. Kratz, <1. z o. z., Stražišče pri Kranju.
4. 6 patentnih pip sestava »Bacchus« za aseptično točenje vina, sadjevca in sadnih sokov, z dvoma prerezoma. Nabavljen pri tvrdki A. Zorko, Maribor.
5. Dve stenski tabeli sadnih škodljivcev. Darilo firme O. Hins-berg, Neckenhaim a. Rh.
6. »Saxonia«-aparat za konserviranje sadja, nabavljen pri tvrdki Saxonia v Niirnbergu.
7. 6 stenskih slik važnih trav in krmskili rastlin, od založbe Kmetijske družbe za Dravsko banovino.
8. I postajni barometer sistema Fuess.
9. Po en komad: ebonitna palica, električno nihalo, elektro-skop, steklena palica, voltov element, kompas, lajdenska stekleni-
ca, medeni dvojnati valj za demonstracijo Arhimedovega principa in kalilni aparat.
7.	Podarjene knjige.
V	letu 1931 so bile poklonjene zavodu številne knjige in brošure, katerih zaradi velikega števila ne moremo imenoma navajati. Darovalce navajamo po vrstnem redu, po katerem smo knjige prejeli.
1. Poljoprivredna ogledna i kontrolna slanica v Popčideru, 8 knjig.
2. Kraljevska banska uprava v Ljubljani 3 knjige.
3. Direkcija srednje poljoprivredne škole v Valjevu 1 knjigo.
4. Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani 1 knjigo.
5. Kmetska zveza v Mariboru 1 brošuro.
6. Dr. Salvij Jenčič 1 knjigo.
7. Dr. ing. Edvard Reich, generalni inšpektor kmetijskega šolstva v ČSR, 129 knjig.
8. Ministarstvo Gradjevina kraljevine Jugoslavije 3 knjige.
9. Mluvska Sadovo Gorodnja Dosvidna Stancija, Gorodišc Ševčenkivskvi okrug, 20 knjig.
Navedenim oblastim, zavodom in dobrotnikom izrekamo za izkazano naklonjenost tudi na tem mestu najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo višjemu ministrskemu svetniku ing. dr. Edvard Reichu, generalnemu inšpektorju kmetijskega šolstva v ČSR in generalnemu tajniku eehoslovaške kmetijske akademije v Pragi, ki je obogatil zavodovo knjižnico s številnimi knjigami in zvezki aktualne vsebine.
II.	Gospodarstvo v letu 1931.
A. Sadjarstvo in uporaba sadja.
1.	Podnebne razmere in njih vpliv na sadno drevje.
Zima 1930/31 ze bila zmerna, vendar so nas motile pri delili na planem razmeroma pogoste padavine, zlasti v decembru in februarju. Ker je trajalo lepo vreme ves mesec november, smo glavna jesenska opravila, kakor izkapanje drevja v drevesnici, rahljanje koloba rjev okrog mladega drevja, lopatenje v pritličnem in špalir-nem vrtu, gnojenje, kopanje jam i. dr. dovršili pravočasno, preden se je vreme poslabšalo. Tudi v januarju je bilo vreme ugodno in ■snio nadaljevali z rigolanjem za drevesnico in gnojenjem sadovnjakov doma in v Grajskem logu. Dne 6. in 7. februarja je zapadel sneg, kateremu se je pridružil kasneje drugi, tako, da je bila snežna odeja blizu 3Ai m visoka. Ker se je sneg pomalem tajal, je pronicala snežnica sproti v zemljo in se je pomnožila talna vlaga v izdatni meri. Dne 11. marca je padlo ponovno okrog 30 cm snega in se je znižala temperatura na 14.5° C. Hladno vreme je trajalo ves mesec marc in se je dvignil termometer nad ničlo tudi ponoči šele 4. aprila. Vegetacija se je vsled tega močno zakasnila in je drevje pozno odganjalo.
Prvo cvetje se je pokazalo pri marelicah 10., pri breskvah 22.. na črešnjah 25., višnjah 30. aprila, na hruškah in slivah 1., na domačih češpljah 3., na jablanah 5., na kutinah pa 13. maja. Zaradi dolgotrajnega hladnega vremena so se odela v tem letu vsa sadna plemena skoraj istočasno s cvetno odejo. Obilico cvetja so pokazale hruške, češplje, črešnje in višnje, dočim so cvetele jablane, vsled bogate letine v prejšnjem letu, zmerneje. Nekatere sorte, kakor ribstonski peping, prinčevsko jabolko, grafensteinc, Landsber-ška rcneta, charlamovsky, rumeni bellefleur, bobovec, deloma tudi Roskoopski kosmač, so cvetele tudi letos dokaj obilno. Vreme je
bilo v dobi cvetja prav lepo, kar je vplivalo ugodno na oplodbo po čebelah. Drevored višenj (amarela iz Diernitza), ki je bil lani posajen, je v tein letu že cvetel in obrodil.
261etni bobovec v travniškem nasadu na severni strani glavnega šolskega poslopju.
V	mesecu maju je nastopila suša, ki je razvoj mladega drevja zelo ovirala in se je moralo redno zamakati. Breskve so zgubile vsled suše celo del listja. Tudi drevesnica je nekoliko zaostala. Iz-
redno ugodno je učinkoval izdaten dež v prvi polovici junija (2. VI. 15.4 mm, 7. VI. 34.1 mm), ki je preprečil nadaljno odpadanje sadnega zaroda in je pospešil njegov razvoj.
Dne 15. junija je padla precej debela toča, ki je povzročila nekaj škode na poganjkih v drevesnici in ranila sadje, osobito v njivskem nasadu. Zlasti breskovi plodovi so bili občutno poškodovani. Dne 11. julija popoldne je nastal nenadoma močan vihar in je polomil mnogo okulantov v drevesnici ter poškodoval, odnosno izruval več sadnih dreves v pritličnem in zelenjadnem vrtu. V Grajskem logu je treščilo v eno drevo kanadke. Ker smo robove ran ta koj gladko obrezali in zamazali s cepilno mažo, je ostalo drevo pri življenju.
V rednih presledkih se ponavljajoči dež v juniju in juliju \ zvezi z veliko vročino je povzročil, da je sadje zarana dozorelo in je listje sredi oktobra večinoma porumenelo, deloma celo odpadlo. Močna slana v noči od 19. na 20. oktobra je listje, v kolikor že ni poprej odpadlo, osmodila, le jabolčni semenjaki so listje navzlic slani obdržali.
Pomanjkanju vlage v prvi polovici avgusta so sledile obilne padavine koncem meseca in v septembru, vsled česar se je sadje naglo zdebelilo in lepo pobarvalo, toda ni bilo posebno trpežno.
Vlažno in deževno vreme v drugi polovici oktobra in v mesecu novembru je jesenska dela v drevesnici in sadovnjakih zelo oviralo.
2.	Sejališče in drevesnica.
Okrog 3 a obsežno sejališče se nahaja na Pristavi. Podlage smo vzgajali deloma iz domačega, deloma iz kupljenega semena. Pridelek je znašal jeseni 1931 2705 jabolčnih, 340 hruškovih, 255 kutinovih, 100 breskovih, 80 mareličnih in 42 črešnjevih podlag.
Orehove semenjake sorte frenquette smo posadili vsled pomanjkanja prostora v drevesnici na Pristavi, v razdalji 100X50 cm. Od 1367 posajenih rastlin so se posušile samo tri. Da ohranimo v propustni zemlji čim največ vlage, smo pokrili med vrstami zemljišče z razkrojenim hlevskim gnojem in smo med letom izdatno zamakali. Razvoj semenjakov je različen in najdemo poleg krepkih rastlin tudi prav slabotne.
V drevesnici smo posadili spomladi na 1838 m2 površine 5511 divjakov, od teh 3625 jabolčnih, 1337 hruškovih, 165 julijeve slive in 127 dusenca. Izvzemši češpljevih in hruškovih so se podlage
prav močno razvile. Z okulacijo smo pričeli 25. julija in končali
13.	avgusta.
Ostali letniki so sc povoljno razvijali. Le par oddelkov, ki stoji, na prodnatih tleh v sredini, je nekoliko zaostalo, čeravno smo jiti zagnojili spomladi z nitrofoskalom-Ruše. Izmed škodljivcev nam
je povzročal največ preglavic podolgasti listožer in listne uši. Kot najzanesljivejše sredstvo za zatiranje jajčec listnih uši se je izkazal arhorin, proti ušem pa 1 °/o Nicol. Preizkušali smo še Hernol, Gar-kon in Agritox in spregovorimo o teh sredstvih na drugem mestu.
ter 59 kg mazavega mila
Množina za prodajo sposobnega drevja je znašala jeseni 1931:
Visokodebelne	jablane.............. 1006	kom.
Visokodebelne	hruške............... 178	kom.
Visokodebelne	češplje................ 26	kom.
Pritlične jablane, hruške, breskve in
marelice	................140	kom.
Skupaj .	.	.	1350	kom.
Poleg tega se je vzgojilo večje število ribeza, kosmulje in žlahtnili lešnikov. Od trgovske komore v Beogradu smo prejeli 60 kg lešnikov sorte »Triumf« z naročilom, da jih posejemo v svrho vzgoje sadik. Čeravno smo seme takoj stratificirali in spomladi kabli v silnici, jr pognalo le prav majhno število rastlin.
3.	Sadovnjaki.
V sadovnjaku pred sadno uporabo je bilo precepljenih več dreves Huberjcvega moštnika in Welschbrnnnerja z Jonathanom in Boskoopskim kosmačem po Tittelovem načinu. Vsi cepiči so se prijeli in napravili krepke poganjke. Spomladi smo zagnojili ves nasad z gnojnico, kateri smo dodali na vsak bl 1 kg rudninskega su-pei fosfata. Enako je bil zagnojen češpljev nasad ob zelenjadnem vrtu in jabolčni drevored ob Vinarski ulici. Skupno se je porabilo 378 lil gnojnice in 370 kg stiperfosfata.
V Grajskem logu se je očistilo drevje stare skorje. Zagnojenih je 155 dreves, za kar se je potrošilo 615 mq hlevskega gnoja. Gnoja nismo spravili v jarke pod kapom drevesnih kron, kakor je bilo doslej običajno, marveč smo ga raztrosili med vrstami počez in po-dolgem ter podlopatili v progah, širokih prilično en meter. Na ta način se je gnojenje jako poenostavilo in je prišel gnoj na mesto, kjer je v zemlji največ sesalnih korenin. Tri jablane so precepljene z Winesap apple, Nevvtonom in Jonathanom.
Na južni strani starega češpljenika je posajen nov slivov Sortiment z naslednjimi sortami: zelena renklota, Dolanka, Nancyška ■nirabelka, Ahlbachova češplja, Biihlska rana češplja, dobra Briggo-va sliva, Ontario, domača češplja, laška češplja in Wagenheimska sliva. V novem jabolčnem nasadu poleg botaničnega vrta so uni-
čili voluharji 12 dreves, ki smo jih morali nadomestiti z novimi. Ostale jablane so se povoljno razvijale.
Ob vzhodni steni poslopja za sadno uporabo smo prerigolali zemljo v širini 1 m in zasadili z breskvami Kraljica Olga, Lucacio, Kraljica Marija Terezija, Laurentiana in Waterloo, ki bodo služile \ zgoji naravnih špalirjev. V starem pritličnem vrtu je bilo posajenih nekaj hruškovih, jabolčnih, mareličnih, breskovih in višnjevih grmov, par poldebelnib breskev in marelic ter ena vrsta malin (Lloyd George in Preussen). Za gospodarskim poslopjem smo zagnojili 12 poldebelnib jablan z gnojem iz vojašnice. Gnoj smo podlopatili po \ sej površini pod drevjem.
V	njivskem nasadu je bil razvoj drevja dokaj ugoden. Pet dreves smo morali odstraniti in nadomestiti z novimi, ker jih je napadlo modro sitce (zeuzera pyrina), odnosno lubni zavijač (enar-inonia woeberiana).
Drevored višenj (amarela iz Diemitza) ob cesti severno od glavnega šolskega poslopja je pognal krepko in enakomerno in so dosegli poganjki povprečno :1/4 m dolžine. Tudi bobovec v obcestnem nasadu vzdolž drevesnice je kazal bujno in zdravo rast. V novem špalirnem vrtu se razvijajo posamezne špalirne stene dokaj enakomerno. Dočim si je boskovka od predlanske ostre zime znatno opomogla ,je Dielovka huje prizadeta in jo bomo morali nadomestiti z drugo sorto.
4.	Škodljivci in bolezni na sadnem drevju in njih
zatiranje.
a) Živalski zajedalci.
J a h o 1 č n i evetožer (antbonomus poniorum L.) se je pojavil v večjih množinah v zavodovem sadovnjaku v Grajskem logu in je povzročil precejšnjo škodo. V domačih nasadili navzlic temu. da je drevje malo cvetelo, ni nastopil tako močno kot v prejšnjih letih. Preganjali smo ga z drevesnimi karbolineji, žveplcnoapneno lirozgo in pastmi, o čemer poročamo v zadevnem poglavju.
J a h o 1 č n i molj (hyponomeuta malinellus Zeli.) je nastopal precej močno v Grajskem logu in na jabolčnih grmih v pritličnem vrtu. Celo v drevesnici ga je bilo tuintam opaziti. Zatiral se je z uspehom s l.5°/o raztopino tobačnega izvlečka in mazavega mila ler z odrezovanjem gnezd.
6 Veliki voluhar (arvicola schermau scherman Sliav.) jo uničil v mladem jabolčnem nasadu poleg botaničnega vrta 12 dreves. Spomladi in jeseni se je intenzivno zasledoval ter nastavljal v rove peteršilj in korenček, zastrupljen z Zellio-pasto, naročeno pri »Chemotechni« v Ljubljani. Volubar je vabo sicer rad užival, vendar so se odpirali vedno novi rovi. Tudi Pantiganin in Donatus-zrna niso rodila željenega uspeha.
30letni grm rumenega hellefleurja na duseneu z izkopanimi koreninami. (Glej: »Izsledki ple !e biologije korenin«!)
Podolgasti listožer (phyllohius oblongus L.) se je v drevesnici izredno močno razpasel. Z otresanjem v posode z nekoliko karbolineja so se uničile ogromne množine. Prašenje z Vinura-noin (arzenikovim pripravkom tvrdke Pflanzenschutz v Schvvein-furtu) ga ni uničilo, marveč samo pregnalo v druge oddelke, ki niso bili oprašeni.
Modro sitce (zeuzera pyrina L.) je napadel drevje v vseli nasadili. Tudi v drevesnici se je pojavil. S pomočjo žice se je uničilo 32 gosenic tekom leta.
Listne uši (aphididae) so povzročale v drevesnici in na mladem drevju dokaj škode. Prevladovala je zelena listna uš. Najbolj trdovratne so se izkazale sive listne uši na breskvah in češpljah, katerim s škropljenjem ni bilo mogoče priti do živega. Proti zimskim jajčecatn se je obneslo škropljenje z 8% arborinom neposredno pred vegetacijo, dočim se je dosegel pri poletnem zatiranju najugodnejši uspeli z 1.5% tobačnim izvlečkom in mazljivim milom, odnosno 1% Nicolom. O teh in drugih sredstvih poročamo med poskusi.
Krvava uš (schizoneura lanigera H.) se je pojavila na ru menem bellefleurju, boskoopskem kosmaču, beličniku, Welscli-brunnerju in Coxovi oranžni reneti že začetkom maja. Nekaj kasneje je nastopila na ribstonskem pepingu, landsberški reneti, zlati parmeni, Bojkovem jabolku, Baumannovi reneti, grafensteincu, kardinalu bobovcu in Dolenski voščenki. Na londonskem pepingu in charlamovskyju se ni opazila. V boju proti ušem se je obneslo zimsko škropljenje z 8—10°/« arborinom; v poletni dobi pa pri močno napadenih drevesih z 1.5°/o tobačnim izvlečkom in mazavim milom z dodatkom 1.—1 denatr. špirita na 100 litrov škropiva. To škropivo listja ni oškodovalo, le pri bellefleurju in landsberški reneti je dobilo listje rjavo barvo, toda ni bilo požgano.
Češpljeva griz lica (lioplocampa fulvicornis) je uničila največ plodov pri inirabelkah in renklotah, vendar se ni opa zila v takem številu kot v prejšnjih letih. Na drevesih, ki smo jih poškropili 13. maja z 1% bakrenoapneno brozgo z dodatkom 150 g Urania-zelenila, je bilo najti le malo napadenih plodov, dočim je bilo neškropljeno (kontrolno) drevje mnogo bolj prizadeto.
L u b n i zavija č (enarmonia woeberiana Seli.) se je naselil na nekaterih drevesih londonskega pepinga in Frommove zlatf-
renete v njivskem nasadu, ki so l>ila najhuje prizadeta po ostri zimi 1928/1929. Napadeno drevje sc je izkopalo in takoj sežgalo.
Jabolčni zavijač (cydia pomonella L.) je povzročil vsled slal>e sadne letine bolj občutno škodo. Kot učinkovito zati-ralno sredstvo se je izkazalo škropljenje s 3°/o žveplenoapneno brozgo z dodatkom 150 g apnenega arzenita na 100 litrov škropiva ter 1.5°/o nosprasen. Škropljenje je bilo izvršeno prvič neposredno po cvetju, drugič pa tretji teden po cvetju. Mnogi so sc polovili z goseničnimi pastmi iz lesne volne in trdega papirja. Pri pregledovanju 100 pasti 15. julija in 25. septembra se je naštelo skupno 3031 gosenic in 475 bub. O poskusih, ki smo jih izvršili z nekaterimi drugimi insekticidi, poročamo v odnosnem poglavju.
Mali zimski pedi c (cheimatobila brumata L.) se je za čel pojavljati v nekaj večji meri v njivskem nasadu in v Grajskem logu. Lovili smo ga z lepljivimi pasovi.
Sivi s u k a č (argyroploce variegana Hb.) se je močno razpasel v sadovnjaku v Grajskem logu in v drevesnici. Njegove gosenice smo uničevali z mečkanjem zapredkov, kolikor jih je bilo mogoče doseči.
V	manjših množinah so se opazili poleg navedenih škodljiv cev naslednji: glogov belin (aporia crulaegi), gobavec (por-thetria dispar), kosmatinec (tropinota hirta Pov.), p r i s t r i-pač (rhynchites cocriileus Deg.)., hruševa holšica (psjlla pvrisuga), vrbar (oossus cossus), n a v a d n i k <> p a r (Lecanium «•orni B.) in hruševa pršica (eriophies Pyri Pag.i.
h) Rastlinski zajedavci.
J a h 1 a n o v a plesen (podosphaera lcucotricha Salm.) sc je opazila v sadovnjaku poleg sadne kleti na Landsbcrški reneti, Grafensteincu, Boikovem jabolku in pisanem kardinalu, v starem pritličnem nasadu pa na heličniku in Lesanovem kalviln. Proti plesni smo škropili z žveplenoapneno brozgo trikrat: 20. aprila s 5%, 15. maja in 6. junija pa s 3°/n. V enaki koncentraciji in oh istem času smo uporabljali tudi solbar. Del drevja smo poškropili 15. maja in 5. junija z 1% bakrenoapneno brozgo, kateri smo dodali 500 g Sulfarola. V vseli treh slučajih je bil učinek sličen in se plesen na škropljenih drevesih ni znova pojavila.
Š k r 1 u p ali f u s i k 1 a d i j (venturia inaequalis Ad.) v tem letu ni povzročil mnogo škode niti na listju niti na sadju. Le pri
zimski dekanki, londonskem pepingu in Frommovi /lati parmeni so l)ili posamezni plodovi nekoliko krastavi. Zaradi tega poskusi, ki smo jih izvršili z žveplenoapneno brozgo, nosprasenom, nospra-sitom, solharom, Caffarom in bakrenoapneno brozgo, niso rodili vidnejših uspehov.
Mi o n i I i a (črna in rjava gniloba — sclerotinia fructigena Sclir.) ni bila tako razširjena kot lani in smo našli več gnilih plodov samo na grmičih Gellertovke. Vse gnilo sadje in suhi plodovi (mumije) po drevju se je sproti pobiralo in zakopavalo v zemljo.
Omeniti bi še bilo rožičavost na češpljah (taphrina pru ni Tul.), listno luknjičavost (clasterosporium earpophilum Aderh.) na črešnjah, mrežasto rjo (gymnosporangium Sabinae Wint.) in k 1 o r o z o na hruškah ter k o d r o (taphrina deformans I ul.) na breskvali, ki pa niso povzročile mnogo škode.
5.	Poskusi.
Poskusi so se vodili v tem letu v večjem obsegu z najrazličnejšimi fungi in insekticidi, novimi aparati ild. Zaradi pomanjkanja prostora navajamo le najvažnejše.
I.	Bakreno-apnena brozga brez in z dodatkom Urania-zelenila.
Da doženemo učinkovitost Urania-zelenila v boju proti jabolčnemu zavijaču, ki je v tem letu precej močno nastopal, smo poškropili po eno drevo hruškovih grmov in špalirjev z bakrenoapneno brozgo samo, po eno drevo istih sort in oblik pa z bakrenoapneno brozgo z dodatkom Urania-zelenila. Prvo škropljenje je bilo izvršeno 25. aprila z 1.5% bakreno raztopino, drugo 13. maja in. tretje 11. junija pa z 1% zmesjo. Množina Urania-zelenila je znašala pri vseh treh škropljenjih 150 g na 100 litrov škropiva. Uspeh je razviden iz razpredelnice na strani 33.
2.	Bakreno-apnena brozga brez in z dodatkom Aresina.
V	novem špalirnem vrtu smo poškropili del špalirnih sten z. hordoško zmesjo samo, enako velik del pa z hordoško zmesjo, kateri smo dodali 600 g Aresina (tvrdka Jugefa« v Zagrebu) na 100 litrov škropiva. Prvo škropljenje je bilo izvršeno 25. aprila z 1.5°/o bakreno-apneno brozgo samo, drugo in tretje škropljenje pa 13. maja odnosno 11. junija z 1% apneno-bakreno brozgo brez in >.
o
o
10
LO
co
CO 'M
lO
ON M CO , ,
o
O r-H
J5
“C
CO
bfi
bD va JA ^
LO O <M O
LO
O
CO
<M
>|JiqO BUS9A3JQ
dodatkom 600 g Aresina. Uspeh škropljenja je razviden iz razpredelnice:
Sorta	Bakreno-apnena brozga z dodatkom 6U0 # Aresina			Bakreno-apnena brozga brez dodatka		
	plodov v kilogramih:					
	zdravih	črvivih	skupaj	zdravih	črvivih	skupaj
Gellertovka .	5*50	3-50	9‘—	0 50	0 25	0 75
Avranška . .	7*15	0-50	7-75	0-75	018	0-93
Napoleonovka	11-25	—	11-/5	11 —	2-25	13-25
Drustvenka .	2*50	—	2-50	5-50	0-25	5-75
Dielovka . .	7-50	0-25	7-75	10-50	2'—	12-50
Drouardovka	41*—	2-25	43-25	28-—	5-75	33 75
Zimska dekanka	12*-	1-—	13--	2-25	4--	5-25
Skupaj .	t£~ CD O S	7 50 kg »7-94 “/o	94-5i kg -100%	58 50 kg »81'05 V0	13 68 kg -18-95 “/o	— o 00 O
3.	Žvepleno-apnena brozga in svinčeni arseniat smo uporabili za škropljenje 18 hruškovih grmov v starem pritličnem nasadu. 3% brozgi znamke Jurca v Ptuju smo primešali 500 g svinčenega arsoniata tvrdke Pflanzenschutz G. m. h. H. v Schweinfurtu ob M. ter škropili s to zmesjo trikrat: 28. aprila, 15. maja in 11. junija. Uspeli je bil sledeči:
Sorta	Število grmov	Množina plodov v kilogramih	
		zdravih	črvivih ; skupaj
Williamovka ....	1	63.5	3.5 1 67
Glairgeau 		1	28.5	14.5 j 43
Gellortovka		3	85	23 108
A.ngoulemka		2	12	6 1 18
Napoleonovka		2	44	14 J 58
Dielovka		1	16	3 19
Pastorovka		1	290	67 357
Olivier de Sorros ....	3	96	13 j 109
Skupaj: .		635 kg 81.51%	144 kg 779 kg = 18.49%) -100%
Kazmeroma visoki odstotki črvivega sadja so v zvezi z okol-nostjo, da je v tem letu jabolčni zavijač zaradi slabe letine na rodečem drevju močneje nastopil in je škoda tem očitnejša. Skr-lupa ni bilo videti niti na plodovih, niti na rastlinah. Sicer pa te bolezni letos tudi na neškropljenem drevju ni bilo mnogo opaziti.
'-e
o
o
O
3
C
>
O
-c
4.	I °/o hordoško brozgo in Caf faro
8111 o preizkušali na starejših visokodebelnih jablanah in jabolčnih Krmili. Svinčeni arscniat Caffaro tvrdke Societa Caffaro-Milano
(zastopnik Viktor Baebler, Ljubljana, Langusova ul. 26), je bel prašek, ki se z modro galico hitro in dobro meša. Na 100 litrov l°/o bakreno-apnene zmesi smo dodali kg lega praška ter poškropili po 2 drevesi ribstonskega pepinga, rumenega bellefleurja, šampanjske renete in Jonatliana. Prvo škropljenje je bilo izvršeno 17. maja, drugo pa 2. junija. Množina črvivih plodov je bila na poškropljenem in nepoškropljenem drevju izredno visoka in je znašala povprečno 25—30u/o.
Negativen uspeh se je pokazal tudi pri škropljenj'! z A z o-
l	o m (neke vrste kalijev arsenial), ki se je uporabljal v kombinaciji s Caffaro-zmesjo, odnosno kot dodatek žvepleno-apneni brozgi. Isto velja za A r z o 1 - H i 1 j a n a, Beograd in kalijev ar senial »J e d a g«, tvrdke I. E. Devrient A. G., Hamburg, ki smo ju preizkusili kot primes žvepleno-apneni in bordoški brozgi pri visokodebelnih jablanah v njivskem nasadu. S preizkušnjo nave (lenih sredstev se ho v prihodnjem letu nadaljevalo.
5.	Nicol,
nabavljen pri tvrdki Societa Caffaro, Milano (zastopnik Viktor Baebler, Ljubljana), je rumenkasta tekočina zoprnega vonja X vodo se jako dobro meša in da emulzijo bele barve. Uporabljali smo ga v 3/4°/o in l°/o raztopini za zatiranje listnih in kivavih uši v drevesnici. Tekočina škropilk ne maši in se da prav dobro brizgati. Poškropljene mladice obdrže duh po škropivu nekaj dni. Poganjkov in tudi najnežnejšega listja l°/o škropivo ne opali. Na cepljenkah, poškropljenih z 1% Nicolom, so vse uši poginile in se celo leto niso več prikazale. Tudi proti krvavim ušem se je 1%) Nicol izborno obnesel in se na škropljenih mladicah in ranah do jeseni niso nove naselbine pojavile. Sličen učinek se je dosegel s potapljanjem mladic, napadenih po listnih ušeh, v l°/o raztopino. Rokam emulzija ne škoduje.
6. Agritox,
nabavljen pri Kmetijski družbi v Mariboru, se je preizkušal v '/a0/o emulziji proti listnim ušem v drevesnici. Emulzija je belkaste barve ter ima mnogo oljnatih peg na površini. Diši nekoliko po petroleju. Dasiravno se je neposredno po izvršenem škropljenju vlil močen dež, je bil učinek popoln in so bile vse listne uši uničene. 'Pri vršičke je škropivo opalilo. Drugih poškodb ni bilo opaziti.
je dala na razpolago tvrdka »Biljana«, akc. društvo za industrijo 'n promet kmetijskih in veterinarskih proizvodov v Beogradu. Na 100 litrov bordoške hrozge smo dali za drugo in tretje škropljenje proti škrlupu in jabolčni plesni 500 g Snlfarola. Sulfarol je žvepleni pripravek in se v vodi naglo raztopi. Na poškropljenih mladicah je jabolčna plesen izginila in so ostale do jeseni zdrave. Na kontrolnem drevju je gospodarila plesen vse leto in so se nekatere mladice celo posušile.
8.	»Garkon-A«
tvrdke Kadionica kemikalij »Garkon« v Celju, smo preizkušali v večjem obsegu za zatiranje listnih in krvavih uši. Garkon se dobiva v kosih, sličnih navadnemu milu, ki tehtajo po 20—22 kg. I’i kosi se razrežejo in kuhajo v vreli vodi toliko časa, da se raz-*ope, kar traja prilično '/s ure. Raztopina se primeša določeni množini vode in je škropivo zelo slično emulziji tobačnega izvlečka in mazavega mila. Dne 28. aprila, ko so začele lezti listne uši zimskih jajčec, smo poškropili tri starejše oddelke v drevesnici z l°/(i raztopino (5 kosov Garkona na hi vode.) Pri škropljenju se tekočina močno peni, kar je neugodno, ker se ventili in razpršiluiki v škropilkah pogosto zamaše. Poškropljene rastline niinjo, ko je škropivo suho, svetlo prevleko. Pri pregledu sredi Klaja smo ugotovili, da je bilo poškropljeno drevje vnovič precej napadeno po listnih ušeh. Učinkovitejše je bilo poletno škropljenje: listne uši so poginile in se nove naselbine nekaj dni niso pojavile.
Krvavih uši l°/o garkonova raztopina ni docela uničila in so našle po par dneh na poškropljenih ve jah in mladicah novi-naselbine.
9.	Žvepleno-apnena brozga,
nabavljena pri tvrdki Anton Jurca, tovarna za žveplene izdelke v Ptuju, se je tudi v tem letu v večji meri preizkušala sama zase in z dodatki raznih arseniatov. Koncem aprila smo poškropili v njivskem nasadu 6 vrst visokodebelnih jablan z 10%), po cvetju pa 2 vrsti s 3°/o brozgo, kateri smo dodali '/s0/« Azola (kalijev arzeniat). Hruškovi grmi v starem pritličnem vrtu so bili poškropljeni po cvetju v presledkih treh tednov dvakrat s 3% broz-
go z dodatkom 500 g svinčenega arseniata. Ves sadovnjak v Grajskem logu je bil poškropljen samo enkrat (koncem aprila) s 5%> brozgo, del nasada pred sadno kletji} pred cvetjem z 10°/o, p<> cvetju pa s 3°/o zmesjo.
V	vseli primerili se je odlikovalo drevje naprani neškroplje-neinu, odnosno z drugimi sredstvi škropljenemu, po izvanredno zdravem in temnozelenem listju. Listje in sadje je bilo zdravo in brez škrlupa. Škropivo ni povzročilo na plodovih z nežno kožo (Londonski peping, rumeni bellefleur i. dr.) nevšečnib plutastili lis in peg, kakor smo jib opažali po škropljenju z bakreno-apneno brozgo.
Na podlagi dosedanjih poskusov ugotavljamo, da je žveplen o - a p n e n a brozga c e 11 e 11 in i z boren f u 11 g i-c i d, ki zasluži v s o p a ž n j o, zlasti kot preventivno sredstvo proti š k r 1 u p u in ja h o 1 č 11 i plesni.
10.	Lohsol,
nabavljen pii Komercijalni družbi z o. z. v Ljubljani, smo preizkušali v 8% koncentraciji za ugonabljanje krvavih uši. Lohsol se z vodo dobro meša ter da emulzijo svetlorjavkaste barve. Ko emulzija nekaj minut stoji, se napravi na površju temnorjavkasta prevleka z do 5 111111 velikimi maščobnimi očesi. Med škropljenjem so se škropilke večkrat zamašile, vsled česar se je delo zelo zavleklo. Škropljenje je bilo izvršeno 23. aprila na 24 grmih rumenega bellefleurja, kraljičinega jabolka, bretanjske renete, Deli-ciousa in Peasgoodove zlate renete. Travo je škropivo močno požgalo. Sredi maja ni bilo glede množine krvave uši nikake vidne razlike med škropljenimi in neškropljenimi jablanami.
II.	Železna galica
se je preizkušala za omejitev kloroze na hruškovih grulili in špalirjih. V ta namen smo gnojili drevju dne 8. junija z gnojnico, kateri smo dodali na hi 2 kg tega sredstva. Porabilo sc je 700 litrov gnojnice in 14 kg železne galice. Popoldne istega dne je bilo drevje tudi poškropljeno z 1.5% železno galico. Učinek zamakanja in škropljenja je bil pri večini grmov in špalirjev povoljen. Prej rumenkasto lislje je zadohilo bolj zeleno barvo, ki se je proti jeseni še pointenzivila. Le pri enem grmu sorte Madame Verte in par špalirjih Dielovke je ostalo listje vse leto bledikasto.
Proti zimskemu pedicu in jabolčnemu cvetožeru smo uporabljali tudi v tem letu lepljive pasove raznih znamk. Pasove smo opasali 15. oktobra na večjem številu debel v raznih nasadih. Pri pregledu II. novembra je bilo lepivo na pasovih »Rekord < skoraj suho in se je naštelo na 33 drevesih 72 samic in 35 samcev ma lega zimskega pedica.
Dvojni pasovi »Fix-Fertig« (0. Hinsherg, Naekenheim a Rli.) so bili začetkom decembra še lepljivi. Njili pritrjevanje na debla je enostavno in gre naglo od rok. Na 14 pasovih se je vjelo 39 samcev in 10 samic.
Koncem marca smo uporabljali te pasove tudi za lovenje jabolčnega cvetožera. Uspeh je bil malenkosten, kajti na 24 pasovih smo našteli komaj 39 liroščkov.
S Sotor-limom smo obdali 405 debel, na katerih se je ulovilo J 457 samcev in 633 samic. Sredi decembra so bili ti pasovi še lepljivi.
Lepivo, ki smo ga prejeli od tvrdke »Garkon« v Celju, se je kmalu po mazanju razlezlo po traku ter je bilo v petih dneh docela suho. Na 140 pasovih sta se vjela samo 1 samec in 1 samica.
13. Cepilna smola.
V	svrho preizkušnje smo prejeli oil kraljevske banske uprave
4	pločevinaste doze cepilnega voska. Vosek je zelene barve in lina znaten vonj po terpentinu. Uporabili smo ga v drevesnici, pri cepljenju v krono. Vosek se ne da posebno lahko mazati in se močno oprijemlje prstov. Cepilno mesto zapre dobro in se pri vročini ne topi. Ostal je ves čas prožen in ni razpokal. Pri odstranjevanju rafijevih trakov smo ugotovili, da se je pri ranah deloma raztopil in razlezel v les, kar je vplivalo neugodno na razvoj žlahtnih poganjkov. Večina mladic je zastala v rasti in so spo-jišča slabo zarastla.
Od firme 0. Ilinsberg smo preizkusili 6 škatljic cepilne smole »Lau ril«. Vosek se je dal lahko mazati, se pri gorkem vremenu ni topil in ni razpokal. Pri odstranjevanju trakov je bil Lauril-vosek voljen in se ni prijemal prstov. Rane so dobro zarastlc in ni bilo opaziti nikakih poškodb.
Poleg navedenih smo preizkušali številne druge insekti- in fungicide, kakor: drevesne karbolineje Bol »K«, Arborin, dendrin in neodendrin, Ibernol, Alaphisan in Olanigan proti listnim in krvavim ušem, smrtonosne patrone »Sirius« za ugonabljanje poljskih miši, »Chlorosyt« proti klorozi hruškovega drevja, »Finis za zatiranje plevela po cestah in potih, Donatus-zrna proti voluharjem in inišim, svinčeni arseniat »Caffaro«, Nosprasen in INos-prasit v boju proti jabolčnemu zavijaču ter Solbar za omejevanje jabolčne plesni. Jabolčni zavijač in cvetožer se je lovil v poskusne svrhe z navadnimi ter posebnimi pastmi Einfach« in Neueinfach« tvrdke O. Hinsbcrg.
Zaradi obsežnosti gradiva ne moremo objaviti vseh rezultatov o izvedenih poskusih. Po možnosti bomo storili to v izvestju za bodoče leto.
6.	Izsledki glede biologije korenin.
Spričo dejstva, da je poznavanje biologije korenin največje važnosti za pravilno presojo in izvrševanje raznih kulturnih del v sadjarstvu, pa tudi v cilju, da doženemo, kako se razvijajo korenine v naših podnebnih razmerah, smo se lotili minulo jesen iz-kapanje sadnega drevja na tukajšnjem zavodu. Pri delu, ki je bilo zelo naporno, so sodelovali učenci zavoda po navodilih podpisanega in pod nadzorstvom sadjarskega inštruktorja Aplenca. Izka-panje se je vršilo tako, da smo zasledovali vsako korenino od debla naprej po vsej njeni dolžini, notri do najfinejših koreninic, ki jih je bilo mogoče opaziti z golim očesom. Pri izkopanih drevesih smo določili prečni premer in višino krone, korenine pa izmerili posamezno v dolžino ter ugotovili njih globočino v raznih razdaljah od debla, ker je številčni materijal zelo obsežen, navajamo v pričujoči razpredelnici le povprečne številke, ki smo jih ugotovili na podlagi številnih merjenj v raznih nasadih in zemljah.
Kakor je razvidno iz razpredelnice, s o kor e-
11	i n e, i z v z e m š i pri m 1 a d i h h rušk a h n a kuti n i. p o v p r e č li o dva tl o trikrat daljše, n e g o z naša p o-1 u m e r k r o n e. K o r e n i n e s o t e m d a I j š e, č i 111 tanjša in n e r o d o v i t n e j š a je zemelj n a p last, od n o s u ti č im neugodnejši so pedološko-klim atol o š k i i n h i o k e m i č n i p o g o j i za njih r a z v o j.
s
o
a
O
4) 7S
>cc
z?
-O c« VO
C « o o "ftj -C '-^
W >33
V
O ca	O O	u
• —»	tl)	fl
0)	g	
C		v
	0)	N
	c	ra
(n	>o	U
O	o	
.S 3 o ‘fl
5 'S -
o ;^7
o
d;
bij
* S
> aJ2 a
o <-— M ^ « S s o W pH.
ON
- r~
N
V
.S -fi c 'C
4) Cß
O
Tß
II o
a. c; p
_r P ts
N
J2 o -c -o
>(JJ 2
s s
& o
. Ph ra
eč*	03	ra
u.	U	t-
O	O	o
tL	ho	bi)
N	N	N
+-»	4-	+>
O	o	O
		
P-. OJ >
S “
■s'sT
>N «5 & V
«ss
•->.5 o fl fl
ns *-> °
OJ W On
C C
>
)N T
ec
C ra ^ c
>w >N >«3 fll OJ £
CU o o ^
a	fl.	4_,
	N	C3
	“ t_i	fl >■
ID	C	O
-fl <v		
o fl
O	<V
>0
M)	>tc
■wj5
a v c —
P
o o
’bc *
O
CO
o
CO
lO
CO
o
T
lö
co
CO
co
(M
CO
LO
<N
O
(M
LO
CM
CM
CM
io
io
o
o
On
O
CO
lO
CO
o
VO
O10 A UIU9J •o^ Giu/(op BUOOjdAOd
tuj A 3UOJ3J RUISIA
lO
CO
LO
CN
to	O	co	o	lO	o
sO	00	'O	r-H	Tl	00
CM	T*	r-	LO	vo	VO
o
CM
LO
CO
O
LO
co
o
CM
co
o
lO
CM
O
co
9uoj5j aaui -ojd iu.).*j(l
o
rH
CM
o	o	Tf	O	o	O	O
lO	ON	lO	CO	rf«	CO	VO
r-H	rH	VO	r-	LO	LO	
O
Cm
CS
fl
S
J*
t
WK.IA.U[> )6(>iniH
-fl
O
O
C/3
fl	g	'fl	S
u.	u.		Ui
bß	M)	R3 U«	fciJ
U
TJ ra O S
1’Š
cß
—i-----------
0)
TJ ra O C
° Ü
co «—.
T5 ra O fl
T3 ra o a ^ T,
° Js
s
RJ
CO
S
m
>
o
O
S
ca
J- o
in >2.
Globočina, do katere prodirajo korenine, je v najtesnejši zvezi z zračnost j o i n p r o p u s t-nosijo z c m 1 j e. Največ talnih bakterij, ki vrše v zemlji važno nalogo razkrajanja organskih snovi in pripravljanja dušičnate hra-
ne, t. j. tvorbe dušičnate ali solitrne kisline (HlNIOs) iz amonijaka potem nitrifikaeije, se nahaja po S tok la si v globočini 20—30 ein. V oni zemelj ni plasti, v kateri je največ bakterij, je t n d i n a j v e č j a množina dušičnate hrane
(solitra) in so (lani najugodnejši biokemični p o-g o j i za korenine sadnih r a s t 1 i n. T o potrjujej o tudi naši izsledki, kajti večina korenin se n a-K a j a v povprečni globočini 25—40 cm (prim. razpredelnico!).
Gorenje ugotovitve, ki se krijejo z izsledki T. Kvarazkhelija v Suchumu - Abhazija, so za prakso fundainentalne važnosti in nam kažejo nove smernice in pota, po katerih sc bo moralo vršiti v bodoče sajenje drevja v raznih talnih in klimatičnih prilikah, nadalje obdelovanje zemlje in gnojenje v mlajših in starejših nasadili.
7.	Preizkušnja aparatov.
a) G. A 1 o j z i j O c e p e k. Slatina 9, p. Šmartno ob Paki v Savinjski dolini, je izumil aparat za prašenje sadnega drevja 2. insekti- in fungicidi v obliki praška. Glavni deli aparata so: hermetično zaprta pločevinasta posoda za prašilo, gumijeva cev z razprašilnikom, dva sesalna bata, ki delujeta izmenično in proizvajata potreben zračni pritisk ter dve zobčasti kolesi za pogon. Vse to je montirano na železnem ogrodju, ki ima na eni strani ročici, na drugi pa kolo za prevoz. Aparat se je preizkusil 9. junija za prašenje visokodebelnih češpelj z apnenim prahom. Prašenje 5 kg prahu je trajalo 18 minut. Aparat deluje zelo hitro, enakomerno in nepretrgano, razdelitev prašila je fina in ekonomična. Odtok prahu je mogoče regulirati za močno ali zmerno prašenje.
Z nekaterimi izpopolnitvami konstrukcije, kakor s povečanjem zračnega pritiska, zboljšanjem regulacije prašenja, znižanjem nosilnega ogrodja in uporabo bambusovih cevi z dobrim raz-pršilnikom, se bo vrednost in uporabnost tega razmeroma cenc-nega in praktičnega aparata v znatni meri povečala.
1») Od tvrdke K. F I i c k v Framu smo prejeli prevozno škro-pilko za sadno drevje. Škropilka je iz medenine in prav lično izdelana. Zračni kotel in sesalna naprava je montirana na zunanji strani posode za tekočino. Posoda drži 66 litrov. Zračni pritisk znaša do 5 atmosfer. K škropilki spadata dve bambusovi cevi, ki sta razmeroma lahki in praktični. Na eni cevi je pritrjena gibljivo palica, na kateri sloni cev med delom, da; je ni treba držati ^ roki. Ha/pršilniki so trije in jako izpopolnjeni. Eden služi za fino škropljenje v bližini, drugi za grobo in tretji za fino škropljenje
v daljavo (pri visokih drevesih). Konstrukcija škropilke je enostavna in so vsi deli lahko dostopni.
c) Ista tvrdka nam je poslala tudi nahrhtni žveplalnik, ki smo ga preizkusili za prašenje z Vinuranom proti listožeru v drevesnici in na mladem drevju. Žveplalnik dela fino in ekonomično in ga je mogoče uporabiti tudi za prašenje višjega drevja, ako cc\ s prašilnikom podaljšamo.
8.	Mravlja prenašalka listnih uši.
Prenašanje listnih uši po črnorjavih vrtnih mravljah (Lasiu* niger L.) smo opazovali pri šestletnem češpljevem drevesu v st» rem češpljeniku. Dehlo smo opasali začetkom aprila z lepljivim pasom, ki je oviral mravlje, da niso mogle v krono. Ker pa je bilo drevo zasidrano s tremi žicami v zemlji, so našle mravlje prehod po teh žicah. Prenašale so listne uši iz gnezda, ki so ga imele tik ob deblu v zemlji, po žici v obeh smereh, t. j. iz mravljišča krono in iz krone nazaj v gnezdo. Prenašanje listnih uši smo opazovali dnevno skozi ves mesec maj. Koncem maja je bilo drevo okuženo v taki meri po listnih ušeli, da sc ni našel niti en zdravi vršiček.
Na sosednjem drevesu enako stare češplje, ki je bilo takisto obdano z lepljivim pasom, toda ni bilo zasidrano z žico, ki bi omogočala živalicam prebod, nismo opazili vso dobo niti en.-mravlje, čeprav so gnezdile tudi tukaj v neposredni bližini debla. Listne uši so se pojavile na tem drevesu v neznatnem številu šeb-koncem maja. Očividno so dospele nanj potom krilatih uši.
9. Sadni pridelki in uporaba.
Ce primerjamo pridelke z onimi iz sosednjih sadovnjakov tukajšnje okolice, smemo biti s sadno letino zadovoljni. To lem bolj, ker je bila letina lani (1930) na zavodu ena izmed najobil-nejših v vsej povojni dobi. Najbolj so se obnesle hruške in češplje ter nov breskov nasad, ki je začel letos prvič roditi. Črešnje in višnje so obrodile zmerno, kar velja za vsa ostala sadna plemenu. Jablane so navzlic lanski rekordni letini vrgle tudi letos sorazmerno lepe dohodke in je vpliv rednega gnojenja, ki smo ga v poslednji dobi vpeljali, prav očiten. Le škoda, da pridelek, zaradi trajnega deževja v septembru, ni bil posebno trpežen.
Pri posameznih sadnih plemenih so bili pridelki sledeči:
jabolka...............................12.121	k g
hruške ............................... 1.241	„
češplje in slive...................1.611	„
črešnje in višnje....................... 147	,,
breskve in marelice...................... 74	,,
ribez in kosnndjc....................... 126	,,
maline............................'.	35	„
vrtne jagode............................. 37	„
orehi in lešniki......................... 39	,,
kutine .................................. 81	„
Skupaj. . 15.512 kg
Presno sadje smo porabili deloma za internatsko kuhinjo, deloma pa prodali uslužbencem zavoda in vnanjim strankam. Nekaj smo ga predelali v razne trpežne izdelke, kakor marmelade, inez ge, ženi, kompot, suho sadje, sokove i. dr. Češplje smo večinoma posušili, manjše količine, za sušenje in druge izdelke nesposobne, smo prekuhali v žganje. 7946 kg jabolk se je sprešalo za sadjevec.
Iz žlahtnine smo napravili potoni pasterizacije z Baumanno-vini dvoploskovnim pasterizatorjem 100 litrov brezalkoholne pijače, ki vsebuje 16.3% sladkorja in 9.5°/oo kisline.
J o s i j) Priol.
B.	Vinarstvo in kletarstvo.
1.	Podnebne razmere in razvoj trte.
Mila, toda izredno dolga je bila zima 1930/31. INajnižja temperatura 14.5° C pod ničlo je bila dne 12. marca, zadnji sneg pa je skopnel \ nižini šele v drugi polovici meseca marca. S trsu», rezjo se je pričelo zadnje dni februarja ter se je rezalo radi neugodnega vremena — v presledkih do začetka aprila 1931.
Sneg v marcu je donesel dovolj prepotrebne vlage, toda povzročil je, da se je prohujanje narave zavleklo za celili 14 dni. Vlažno in dokaj toplo vreme v aprilu in deloma suša v maju pa sta vplivala izredno ugodno na razvoj vinske trte. Rodni les pozimi tudi ni trpel in tako so bili dani pogoji za brezhibno stanje
/lašili vinogradov. Kast jc bila takoj iz početka bujna, grozilni nastavek bogat pri malodane vseli trsnih vrstah.
Ugodno vreme je povzročilo, da je trta štirinajstdnevno pomladansko zamudo kmalu nadoknadila in je začela cvesti v nor malnem času. Cvetje je vsled še precej lepega in toplega vremena poteklo tekom 10	14	dni, oploditev cvetja je potekla brez po-
sebnih motenj normalno, (»lej tabelo »Opazovanje cvetenja (Tabela I.!)
Opazovanja cvetenja trte v I. 1931.
Tek. štev.	Sorta	C začelo	ve ten j e končalo	Im jalo dni
1	Renski rizling ....	8. VI.	16. VI.	8
2	Rdeči traminec ....	8. VI.	16. VI.	8
3	Reli burgundec ....	7. VI.	15. VI.	8
4	Šipon (moslavec)	8. VI.	17. VI.	9
5	Rumeni muškat ....	10. VI.	18. VI.	8
6	Silvanec 		9. V F.	16. VI.	7
7	Sauvignon 		9. VI.	16. VI.	i
8	Laški rizling		12. VI.	19. VI.	7
9	Žlahtnimi		12. VI.	19. VI.	i
10	Modra frankinja ....	9. VI.	17. VI.	n
11	Modri burgundec	6. VI.	13. VI.	7
12	Modra portugalka	8. VI.	17. VI.	9
13	Neuburgovec 		8. VI.	16. VI.	8
Sledilo je zelo toplo in bolj suho poletje. V tem času tudi bolezni, ki so se sicer pravočasno zatirale, niso posebno nastopale. Med poletjem je vinograd obetal prav dobro letino, tako glede kvantitete kakor tudi kvalitete.
Toda okrog 20. avgusta je začelo deževati in je deževalo sko-ro brez prestanka do 20. septembra, nakar je sledilo dolgotrajno, krasno jesensko vreme. Nevihte tekom poletja so napravile nekaj škode.
2.	Trgatev in naprava vina.
Razvoj v vinogradih je bil letos tak, kakor se redkokdaj dogaja. Pozna pomlad, posebno ugodno vreme od časa cvetenja do
sredine avgusta, potem dolgotrajna hladna deževna perijoda do konca septembra in slednjič najlepše jesensko vreme do preko trgatve.
Vsled deževnega in hladnega vremena v septembru so sorte, ki so gnilobi bolj podvržene, začele močno gniti. Posebno so, seve najbolj v nižjih legah, gnile bolj plemenite sorte, kakor beli burgundec, silvanec, modri burgundec, od poznejših sort pa je gnil šipon.
Ob krasnem vremenu v oktobru pa je nastala iz navadne žlahtna gniloba; opažati je bilo to posebno pri belem burgundcu, kjer je bila večina jagod sama žlahtna gniloba in žlahtna gniloba rozine.
Predtrgatev ranejših sort kot modre portugalke, modre frankinje, modrega burgundca in rulandca se je pričela 5. oktohra. Sledile so v trgatvi sorte beli burgundec, klevna, silvanec, žlaht-nina, zeleni veltlinec in rudovršič. Glavna trgatev poznih sort koi laški rizling, renski rizling, šipon, sauvignon, rdeči traminec i. dr. je trajala od 16. do 24. oktobra.
Ves mošt od gnilega grozdja se je izsluzil takoj izpod preše, t. j. potočil v prav močno zažveplane sode in čez 24 do 48 ut pretočil oh intenzivnem zračenju v nezažveplane sode; v svrlio hitrejšega in popolnega vrenja se mu je dodalo primerno količino čistih vinskih kvasnic iz banovinske kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru. Mošte iz zdravega grozdja sc je pustilo večinoma spontano ali samohotno prevreli.
Jagode, ki so radi deževnega vremena v septembru gnile, so se ob lepem, suhem in toplem vremenu v oktobru osušile; bilo je mnogo žlahtne gnilobe, žlahtne gnilobe rozine, pa tudi prave ci-bebe. Mošti takega in pozno branega grozdja se imeli mnogo sladkorja, pa tudi precej kisline. Sploh so imeli letošnji mošti, posebno od poznih sort nekaj več od običajne kisline. S primernim in pravilnim ravnanjem z vinom pa se bo preobilica kisline pri naravnem padcu kislin v vinu še znatno zmanjšala. Pred vsem bo taka bolj kisla vina treba bolj pozno (v februarju) pretakati, pred tem vino z drožmi večkrat pomešati in skrbeti za primerno kletno temperaturo, okoli 15° C. Sicer pa so vina letošnjih bolj poznih trgatev odlična. Glej tabelo »Opazovanje zorenja grozdja z ozirom na sladkor in kislino od 24. IX. 1931 do trgatve«. (Tabela II.!)
oo
Oi
Tek. štev.
CO
4-»
CO
;ev. pare.
CO
Q-
05
sladk.
00
Cn
CO
CO
tö
kisline
CO
OO
05
o’i
05
ladk.
co
CO
©
CÖ
kisline
00
CO
05
00
00
sladk.
CO
CO
to
CO
CÖ
o
0-1
CO
o
to
kisline
00
00
00
sladk.
05
o
to
to
00
o
kisline
00
00
CD
CO
CD
00
o
CN
s lad k.
o
o
kisline
00
to
o
05
00
sladk.
to
Cn
o
o
o
05
kisline
00
Cn
05
o
tö
CD
00
CD
00
00
00
Cn
to
O
kisline
o
sladk
co
to
tö
to
kisline
00
sladk.
Cn
CD
Cn
kisline
Cn
Oi
to
sladk.
cn
00
to
to
kisline
Opazovanje zorenja grozdja
ozirom na sladkor in kislino od 24. IX. 1931 do trgatve.
Rezultati določevanja sladkorja in kisline oh trgatvi so mnogo višji od onih običajnega določevanja sladkorja in kisline vsak tretji dan. To izhaja iz tega, ker se pri običajnem določevanju vsak trelji dan jemlje navadno le zdravo grozdje.
Povrela so vsa vina dobro. Dokipevanje mostov z mnogim sladkorjem pa je seve dolgotrajno.
Skupno se je pridelalo v letu 1931. v šolskem vinogradu »Kalvarija« na površini 4 ha in 25 arov 15.321 litrov, v vinogradu v »Grajskem logu« na površini 0.4 ha 3.143 litrov, v celoti tedaj 18.464 litrov vina; v tem je upoštevana tudi prodana, spodaj na-
C/)
7T
Ä b—' 'r*' ►r'' « a: — • 1—1 't-' “
o O O UL c
<. C- C- G- «
3 C
5'
03
C
(W
r4
tt
C
■-J
ft>
S ~ 05 S *-•
*=. o- SL
s’ 3
<* M
O £
3	5	"i	«
_ £2 >-
o
C/i<	C/3
>o	O
0	
3	s
,—s	
s	
0	*■*
VI	0
fti	
	
m	N
	
	0-
	sr
3,	^	o	3
K 23
O)
m- 3 t— S *“• as
o
to
S aq 2 -
s
(J«?
(X)
o
HJ	to	|\2	4-	CO
o»	oo^cocn^ww^i	co
-4	OiCOO\OhO^-s|On	4-»
Q\	W 4^ Ul H O O CO © NO	H-'
Co	00	4^	4^	CO
O	©	O	Ul	4-
On	~ i	VO	4-*-	On
1—1 o Ul ^ CO 4^ Ul Vi h O £*• co O - I
O
K>
On
co
Ul
t—1	t—I	4^	to
IO 0\	W	O	W	H	W	00	Ul	01
4- tO	-1	-1	- I	O	O	O	O	CO
HUlUlOONOMi^tO	CO
H 0\ M W 0\ © Ul ►—1 -I 10 o ^ \o w o
-4 CO Ul -4 VT to O On
O
co
4^
ON
On *— On o
►—<	On	h-'1	t—*	O	OJ h-*
Ul	O	O	IO	W	~1 4^
On	'O	CO	CO	IO	I—‘tO
CO H to On
ON CO Ui IO -I O On CO O CO
t-i	h-<	h-i	4*
10	►—1	o	H	to
4-	10	On	4-	OS
Co	Ul	NO	On	Co
On	W Ul Ui h Ul ^ Ui -I nO	on	tO	CO	Ul	00	-I
O	Ul -4 NO IO 4^ On Ul NO On	—j	Ul	h	w	10	^
On	0j0nhhhuiO4*I0	to	IO	h	m	h	W
00	OWtOOH^iWÜlOO	Ul	On	O	Ul	Ul	Ul
ON	CO	On	CO	On
Ul	IO	-1	O	U1
C0	W	o	H	o
tO	©	4^	InS>	iO
2
Ss
4^	h^WOOcoWUJO\On 4-.
o	--I © CO Ul -1 ►—1 NO © Ul 00
4*OnUiUicohOnUjOO On O\000coco0'0c0'0 00
t—1	4-.	CO	4^-	CO	4*-	I O	4*	On	4--
—I	-j	CO	CO	O	On	IO	O	CO	O
4^	00	Ul	4*	1—	O	On	tO	CO	Ul
4^	Ul	CO	^1	O1	* 1	O	IO	H	\0
4-^ On Ul Ul 4* 4^ Ul 4- CO
IO >—J to h-*	H-I
4^ 4^ 4^ 4^ On m
o ^ as
2 S
IO IO IO H H ■
■p?	►—1	10	to	10	to	li1	10	to
00	00	tO	On	O	H—1	O	ON	p4 .	j	O	Ul	O	to	O	.	O	^t
*1	*1	*1	^	On	Ul	Čo	10	*1	*1	*1	CO	bo	!	4^	io
to to >— to
ST 0
© cTJ
to to O —-1 ►—1 *1 *1 io -1
o
Ul
to H CO 00 h ® 03 OJ 10 co
*1	*1 'l	‘1	^	^3	*1 '1	’l
y
r-	Jj
(T	Q
On On On ^ 1 ^ 1 On
o o o to o co
'I S'l '! 'I 'I
-I -1
iO On Ul 1^3
Os Ul -t Ul -I -1
vO o IO o CO o
*"1 On — 1 Ov
O o NC O
— oa
Pregled vinske letine 1931.
veilena količina grozdja, če l)i to grozdje bilo predelano v vino. Na »Kalvariji« je donosna površina v resnici manjša, ker dve parceli še počivate, tri so pa na novo zasajene. Grozdja se je prodalo 1817 kg. Donos posameznih sort glej »Pregled vinske letine 1931«. (Tabela III.!)
Sorte vinograda »Kalvarija« se je prešalo posamezno, vsako zase. Sorte iz »Grajskega loga« so se prešale skupaj. Robkati se niso mogle le vrste, ki so gnile ali le malenkostno kakor modri burgundec, modra portugalka, renski rizling in laški rizling. Grozdje vseh drugih sort sc je takoj po trgatvi prešalo in izsluzilo.
Stanje vina koncem decembra 1931 je bilo: vina v sodih 25.046 litrov in 5.060 steklenic po 0.7 1 vina.
H.	Trsnica.
Šolska trsnica je večinoma na »Pristavi«, deloma letos ob vznožju vinograda »Kalvarija« ter je njena površina v letu 1931. merila 11 arov. Pocepili so se v glavnem beli burgundec, laški rizling, silvanec, žlahtnina, renski rizling, sauvignon, oranževka, Bou-vierova ranina ter še nekaj namiznih in drugih tujih sort za izpopolnitev novega sortimenta. Uspeh v trsnici je bil letos odličen. Pridelalo se je 12.215 komadov cepljenk I. kvalitete in 4.113 komadov II. kvalitete. Uporabimo samo I. kvaliteto, II. kvaliteta se ponovno vloži v trsnico.
4.	Matičnjak.
Matičnjak v »Grajskem logu« meri 6785 m2 in je zasajen s podlagami:
Štev. pare.	Podlaga	Letnik	Število trsov
1	Rup. Goethe št. 9		1920	688
4	Rup. Goethe št. 9		1921	470
2	Solonis X Riparia 1616 ....	1926	431
2	Riparia Portalis		1926	466
1	Beri. X Rip. Teleki		1920	606
5	Beri. X Rip. Teleki št. 127 .	1923/25	109
5	Beri. X Rip. Teleki št. 8 .	1923/25	87
5	Beri. X Rip. Teleki št. 7 . . .	1923/25	102
5	Beri. X Bij). Teleki sel. Kober 5I5B	1928/29	250
Skupaj .			3209
Ključev, 40 cm dolgih, sc je pridelalo 193]. leta 62.600 komadov. Od teli se ho prodalo 42.600 komadov, preostanek 20.000 komadov ključev se ho pa doma pocepilo.
5.	Izpremembe in melioracije.
Na vzhodni strani »Kalvarije« smo v letu 1929 pridobili nov vinogradniški svet v izmeri 44 arov 21 m2. Del tega sveta smo že
1.	1930. zasadili z 1711 komadi cepljenk laškega rizlinga na podlagi Hup. št. 9. Letos smo preostali svet zrigolali, poravnali in posadili še 720 cepljenk žlahtnine na podlagah Sol. X Hip. 1616, Rup. št. 9 in na Rip. Portalis ter 1681 cepljenk helega burgundca na podlagah Sol. X Rip. 1616 in na Rip. Portalis. Škarpe smo pozidali z betonskimi kvadri, ki se izdelujejo doma z lastnimi delavci.
S	tem je novo pridobljeni vinogradniški svet zasajen.
Nekaj škarp in manjši jarki za odvajanje vode, zbiralniki in odvajalniki z vijači, ki so bili v slabem stanju, so bili popravljeni.
V delavnem načrtu poskusnega vinograda je stalno izboljševanje, tla se njega vrednost poveča, obdelovanje poenostavi in poceni. V načrtu so tudi zgradba še enega odvajalnika, zgradba vozne ceste ob vznožju vinograda, naprava vozne poti do vrha vinograda in naprava še nekaj potrebnih nabiralnih jam za nabiranje vode.
Misliti bo na čimprejšnjo temeljito osušenje šolske vinske kleti, ki je mnogo prcvlažna in sc sicer močno zidovje vsled trajnega pritiska podzemeljske vode iz »Kalvarije« kaj naglo uničuje. Izpopolniti bo tudi že pomanjkljivi kletarski inventar.
Navedene melioracije in liabavke, osobito pa popravila, so ne-obhodno potrebna in se bodo — če realizirane — bogato obrestovale.
6.	Bolezni in škodljivci vinske trte. Poskusi.
Glivične bolezni se je zatiralo redno, odnosno o pravem času in prav uspešno. Proti peronospori se je škropilo z 11 /au/o bakreno-apneno brozgo, in sicer trikrat ves vinograd, štirikrat pa le nižine in za peronosporo bolj občutljive sorte. Proti oidiju se je glede na lego in sorto žveplalo en- do dvakrat.
Grozdni sukač se tudi v tem letu ni pojavil, odnosno le tu in tam v malem številu.
V svrlio demonstracij smo tudi letos delali poskuse z raznimi koncentracijami modre galice.
Od raznih sredstev in preparatov smo v tem letu preizkušali le »nosprasen«, to je bakrenoarzenasti preparat za istočasno pobijanje peronospore in grozdnega sukača. Učinek nosprasena proti grozdnemu sukaču se ni mogel zadostno opažati, ker je grozdni
US
sukač letos le malo nastopal. Učinek nosprasena napram pero-nospori je bil letos zadovoljiv.
Opetovano pa smo se mogli prepričati, da izmed sredstev za zatiranje peronospore ostane še vedno na prvem mestu modra galica.
Vodijo se tudi poskusi z različnim kombiniranim gnojenjem na več let. 0 uspehih ho mogoče poročati, čim bodo poskusi zaključeni.
7.	Zdravljenje bolnih vin.
Na zavod je prispelo mnogo vzorcev pokvarjenih, oziroma bolnih vin, kakor porjavenje, cikavost, plesnivec, duh in okus po žveplovem vodiku, zavrelka i. dr. S temi vzorci so se delali s poznanimi sredstvi poskusi v malem in po teli se je dal interesentom nasvet za nadaljno postopanje.
Večina slučajev je bilo porjavenje vina. \ teh slučajih se je priporočalo na 1 hi vina do 10 g kalijevega mctahisulfita. Po potrebi se je priporočalo potem še čiščenje vina s sredstvi, ki razbar-vujejo, kakor želatina z dodatkom tanina, mleko in sirnina ali pa filtriranje vina s poprejšnjim razbarvanjem z eponitom.
Na številna zadevna pismena vprašanja se je dalo vsa potrebna navodila in pojasnila.
FranjoVojsk.
C.	Poljedelstvo in travništvo.
1.	Poljedelstvo.
Šolsko posestvo obsega v primeri s celotno površino le malo poljsko obdelane zemlje. Njive so na dveh medsehoj precej oddaljenih mestih: na Pristavi in pri drevesnici. Dočim je na Pristavi lahka, naplavljena zemlja, je pri drevesnici težka ilovica; zato je način izkoriščanja in plodored na vsaki drugačen. V minulem letu smo dali zemljo na Pristavi nanovo preiskati v tvornici za dušik v Kušah, ki je v zadnjem času ustanovila poseben agrikulturno-kc-mični oddelek za analizo zemlje. To je zelo hvalevredna naprava imenovane tvornice, zlasti ker oskrbuje te razbore brezplačno. Rezultat analize je bil sledeči:
Zgornja plast Spodnja plast
Drobne zemlje	94.6 %	94 9 %
Debelih primesi	5.4 %	5.1 %
PH — število	7.3 %	7.3 °/n
Bazičnega apna (kot Ca 0)	0.27°/'o	0.13°/o
Dušika (skupno)	0.21%	0.21%
Fosforove kisline v sprejemljivi obliki
(kol P> Or.)	5,67 mg v	5.93 mg v
Kalija v sprejemljivi obliki	100 g zemlje	100 g zemlj
(kol K.2 0)	7,65 mg v	6.20 mg v
	100 g zemlje	100 g zcmlj.
Podatki tega razbora so ze	lo poučni in kažejo,	da zemlja ne
Irpi prav nič na kisli reakciji vkljub temu, <la so zaloge apna v njej precej majhne; to se lahko razlaga iz njene velike rahlosti in zračnosti. Odstotek dušika (skupnega) je sreden, vendar s tem ni podan °/n raztopnih dušičnih spojin. Fosforjeva kislina in kalij sta določena po Neubauerjevi metodi, ki se poslužuje rastočih rastlin v posodah in ki določa v pepelu posameznih žitnih rastlin, koliko fosforjeve kisline in kalija so rastline sprejele iz 100 g zemlje, ki so bile vanjo vsejane. Medtem ko je množina P2 Or> v preiskani zemlji precej visoka, pa je odstotek kalija (7.65 oz. 6.20) izredno nizek, tako da je preskrba rastlin (gnojenje) s kalijem predvsem potrebna. Zemlja je bila presejana samo na 1.5 111111 rešetu; drobna zemlja ni bila dalje izprana v svrho mehaničnega razbora.
Na Pristavi smo še pridržali pred par leti upeljani plodored:
1. krompir,
2. pšenica — repa*,
3. oves z deteljo,
4. detelja,
5. s/j koruza* — V4 fižol*,
6. 1/j rž V2 ječmen —- zeleno gnojenje.
Pri drevesnici smo pa način izkoriščanja popolnoma spremenili, ker hočemo vsled pomanjkanja krmske površine razširiti pridelovanje krme in polagoma spremeniti vso to, dosedaj njivsko obdelano površino, v travnik.
Vremenske razmere so bile za večino pridelkov precej ugodne. Edino občutno pomanjkanje padavin v mesecu maju je prikrajšalo nekatere pridelke.
Pšenica je dala na Pristavi prav zadovoljiv pridelek (24 q na
l	ha), pri drevesnici pa dosti manj. Temu je nekaj krivo obsenče-nje od strani sadnega drevja, kar redno opazujemo pri raznih sadežih, deloma težka zemlja, ki je še vsled obilnejšega deževja v juniju in juliju povzročila, da je pšenica polegla.
Na Pristavi:
Povr-			
šina	Sadež	Gnojenje (skupno)	Pridelek (skupni)
v ha			
1,—
1 — 0.50
0.30
0.50
0.50
1.
1.50
0.50
0.50
0.90
oves z deteljo
detelja
pesa (krniska)
fižol
jermen
krompir
pšenica
ajda
repa
koruza
1.50 q superfosfata
2.50	q superfosfata 200 q hlevskega gnoja 100 kg apnen, dušika 110 kg superfosfata 150 kg kalijeve soli 100 q hlevskega gnoja 90 kg superfosfata 100 kg kalijeve soli 100 kg superfosfata 25 kg čilskega solitra 100 kg superfosfata 75 kg čil. solitra na prvi polovici:
220 q hlevskega gnoja 50 kg nitrofoskala na drugi polovici: zeleno gnojenje 100 kg čil. solit ra 125 kg superfosfata 150 kg kalijeve soli 200 kg superfosfata
200 q hlevskega gnoja 120 q hlevskega gnoja 150 kg apn. dušika 100 kg superfosfata 50 kg kalijeve soli
17 q zrnja 33 «j slame 32 q strniščne detelje
124 q suhe detelje
358 q pese
3.3	q zrnja
11	q slame
7.50 q zrnja 16.60 q slame
10.50 q zrnja
9.— q slame
155 q krompirja
24.— q zrnja 47.— q slame
4.4	q zrnja
7.— (j slame 83.5 «j repe
32 tj zrnja 70 q koruznice
Rž se na našem zavodu, kakor sploh v tej okolici, le redko dobro obnese. Letos je pridelku gotovo škodovala suša v maju, medtem ko je dosti pozneje zoreči pšenici manj prizadejala. Nekaj iži vseeno sejemo, ker da veliko slame, ki jo tako nujno rabimo za steljo in slamnjačc.
Ječmen je precej dobro obrodil, nekoliko manj oves. Pri dre-
vesnici je bil sejan oves kot zaščitni sadež za novi umetni travnik šele 15. in 18. aprila in ker nismo mogli in hoteli čakati, <la bi l»il popolnoma dozorel, ker hi bil v tem slučaju preveč oviral razvoj podse jane travne mešanice, je bil seveda njegov pridelek majhen. Oves tukaj ni bil glavni sadež, ampak je samo služil v zaščito pod-sejani travni zmesi. Pridelek žit hi bil tudi letos lahko znatno višji, če bi vrabci ne delali take nadlege.
Z dokupljenim pšeničnim semenom se je zaneslo nekaj smrdljive sneti. Zato smo oprašili seme za jesensko setev s Segetonom.
S	tem sredstvom smo razkužili pred setvijo tudi rž, da je ne bi napadla snežena plesen. Ker je bilo videti nekaj malega prašnate sneti na ječmenu, smo ga namakali v vroči vodi. Vendar nobena teh glivičnih bolezni ni delala škode, ki bi jo mogli praktično upoštevati.
Koruza se je prav zadovoljivo razvijala in dala obilen pridelek. Suša v maju ji ni škodovala, samo bulava snet, s katero so tu kajšnje njive vse od kraja okužene, ji povzroča vsako leto znatno škodo. Bulaste izrastke stalno in dosledno obiramo, a ker so njive od prejšnjih let premočno okužene, se ho uspeh pokazal šele tedaj, ko bodo njive temeljito očiščene. Koruznega molja, ki dela v nekaterih krajih naše države veliko škodo, sploh ni opaziti.
Ajdo sejemo kot strniščni sadež posebno radi čebelne paše. Pridelek pa je le redkokdaj povoljen.
Kot strniščni sadež sejemo v ječmenšče grašieo z ržjo, ki jo jeseni podorjemo za zeleno gnojenje. Naslednje leto pride na to mesto krompir. Tako je V 2 ha krompirja zagnojenega z grašieo, V2 ha pa s hlevskim gnojem. K temu nas je prisililo pomanjkanje hlevskega gnoja, ker se le-ta porabi za druge kulture, zlasti za vinograd.
V	pšenično strnišče je bila sejana repa, ki je kljub temu, da so jo precej močno objedale gosenice repnega belina, dala 167 <[ na 1 ha.
Prav dobro sta donesla krompir in krmska pesa. Krompir smo morali škropiti proti krompirjevi plesni (phytophthora infeslans). Najbolje se je upirala sorta Alma. Ta je tudi najbolje obrodila, medtem ko je bil zgodnji rožnik od plesni močneje oškodovan. Stari oneidovec, Parnassia in Goldball so kljub škropljenju trpeli od plesni in dali slabe pridelke. Ker so te sorte tvorile polovico površine, so tudi znižale celoten pridelek. V bodoče bomo zato sadili samo še Almo. Le škoda, da ta sorta ni tako okusna in tako dobra za kuho (se močno razkuha).
Fesa je eekendorfska, ki vedno prav dobro obrodi. Ta sadež je od vremena zelo malo odvisen, ne škoduje mu moča, pa tudi ne suša.
Pri drevesnici:
Povr-			
šina	Sadež	Gnojenje (skupno)	Pridelek (skupni)
v lia			
0.50	oves z deteljo	300 kg Tomasove žlindre 50 kg kalijeve soli	750 kg zrnja 1500 kg slame 20 q strniščne detelje (suhe)
0.50	detelja	500 kg apna (zmlet.) 100 kg superfosfata	103 (] suhe detelje
0.50	oves s travno	200 q hlevskega gnoja	690 kg ovsa
	mešanico	200 kg nitrofoskala 700 kg žganega apna	1350 kg slame 5.50 q sena
0.50	pšenica	150 kg superfosfata	750 kg zrnja
	nato krmska me-	120 lil gnojnice	2000 kg slame
	šanica		27 q v suhem stanju
0.50	pesa	200 q hlevskega gnoja 700 kg žganega apna 100 kg apn. dušika 100 kg superfosfata 150 kg kalijeve soli	370 q pese
0.50	oves s travno	200 q hlevskega gnoja	690 kg ovsa
	mešanico	300 kg nitrofoskala	1350 kg slame 5.5 q sena
Poleg krmske pese daje zelo varne pridelke tudi črna detelja, ki smo jo nakosili po 124 q, oziroma 103 q na 1 ha, preračunano vse na suho. Nekoliko slabše nam uspeva lucerna, ker je vsejana na izločini pri drevesnici, kjer je bolj težka zemlja. Na Pristavi, kjer bi ji zemlja bolj ugajala, pa lucerne ne moremo sejali, ker bi morali zaradi nje prevreči ves plodored.
Pri drevesnici smo letos dva oddelka po Va ha posejali s travno mešanico, ker bomo postopoma vso to površino v obsegu treh hu spremenili v travnik. Tako bo to zemljišče vrnjeno svojemu prejšnjemu namenu, kakor mu je služilo že pred vojno, a so ga med vojno vsled pomanjkanja žita začeli poljsko obdelovati. Odločili smo se k temu predvsem, ker pridelamo na dosedanji travniški površini veliko premalo krme za to število živine, ki jo moramo re-
(liti že zaradi pridelovanja hlevskega gnoja, ki ga zelo veliko rabimo za intenzivne kulture vinogradov, sadovnjake in vrt ter za polje, dalje pa tudi za to, ker je pridelek krme pri nas bolj varen in donaša prodaja mleka znatno večji donos kakor pridelek žit.
Tako smo se skušali prilagoditi našim posebnim gospodarskim razmeram in splošni konjunkturi ter s tem naš obrat racionalizirati.
V	ta namen smo na dveli oddelkih, izmed katerih je bil eden prejšnje leto posejan z deteljo, eden pa s peso, letos vsejali travno zmes. Zemlja je bila čista in smo jo v jeseni dobro zagnojili, kakor je razvidno iz razpredelnice. Oves kot zaščitni sadež je bil posejan
15. aprila, travna zmes pa 18. aprila. Setev je prav dobro in gosto vsklila. Ko je nastopila v inaju precej dolgotrajna suša, se je hilo bati, da ho ostala zmes redka in da lio prevladal plevel. Ko pa je pozneje dež redno zamakal, se je trava po žetvi ovsa začela dobro razraščati. Oves je bil predčasno požet, trava pa do jeseni še enkrat pokošena.
2. Travnistvo.
Pridelek sena je vsled suše, ki je nastopila ravno v maju, to je v najneugodnejšem času, občutno trpel. Pač pa se je po pravočasni košnji sena in vsled zadostne množine padavin v juniju, juliju in avgustu otava dobro razvila ter dala več kot leta 1929., medtem ko je bila senena košnja slabša. Sena smo nakosili '290 <|, otave 187 (j, zelene krme 720 <| (odgovarja 206 q v suhem stanju), skupaj 683 <| krme, preračunano na suho. Ker je ta množina krme zrastla na 14 ha površine (8 ha sadovnjakov, 6 ha travnikov), odpade na 1 ha 48.8 q suhe krme. Ako računamo v sadovnjakih nekaj manjši pridelek krme (ca 42 q), se približuje pridelek krme na travniku 60 q na 1 ha, kar je zelo veliko in je posledica rednega in pravilnega gnojenja. V preteklem letu smo porabili sledeče množine gnojil na travnikih: 190 q komposta. 340 hi gnojnice, 2 q Tomasove žlindre, 12 q nitrofoskala.
D.	Živinoreja.
V	jeseni (22. oktobra) je poginil en vol na vraničnem prisadu. Ker je bil ta par volov že star in malo delazmožen, smo kupili takoj 4. novembra na sejmu v Konjicah 1 par štiriletnih volov tudi pomurske pasme kakor sta bila stara dva. Tako je ostalo številčno stanje delavne živine koncem leta 1931 isto kakor je bilo v začetku 1931, ker smo preostalega starega vola opitali in prodali. Stanje je: 2 težka konja pinegavske pasme, 2 konja za lahko vprego (ame-rikanska dirkača) in dva vola. Zavodska vprežna živina je stalno zelo zaposlena ne samo v letnem, ampak tudi v zimskem času: z vožnjo gnoja, komposta in cementnih kvadrov v vinograd, z dovažanjem gramoza in peska za popravila in posipanje cest in prostorov okoli zavoda, z dovažanjem drv iz gozda in kupljenega kuriva s kolodvora za zavod in internat, z dovažanjem kupljenega gnoja iz vojašnice ter s poljskimi in travniškimi deli. Vsled tega na razmeroma majhni ekonomiji, ki le malo presega dve kmetski posestvi, komaj zadostujejo trije pari vprežne živine.
Govejo živino redimo izključno marijadvorske pasme, in sicer od leta 1926 dalje, medtem ko je prej imel zavod mešanico raznih pasem. Ta pasma, ki je razširjena po Dravski dolini v okolici Maribora in posebno v slovenjgraškem okraju, se odlikuje s precej dobro mlečnostjo, dobro rastnostjo in finim okusnim mesom. Tudi je zdrava in odporna. Številčno stanje koncem leta 1931. je bilo sledeče: 13 krav, I bik, 3 bikci, 4 telice in 3 teleta.
Minulo leto je bilo kakor splošno v naši živinoreji tako tudi za zavodsko živinorejo prav neugodno. Katastrofalen padec cen je močno znižal njeno rento, poleg tega pa so prišle nad našo živino razne nepredvidene nezgode in bolezni. Koncem leta 1930. so za nesle tuje krave, ki jih vodijo sosednji kmetovalci k našemu biku, nalezljivi nožnični katar, ki je na njem obolelo 5 krav, ki so ostale delj časa jalove (še v letu 1931) in dajale zato manj mleka. Z zdravljenjem se je posrečilo bolezen polagoma izlečiti, samo ena, in sicer Savinja, ki je bila ravno najboljša mlekarica, je ostala jalova. 1'udi sicer smo imeli več slučajev bolezni, ki so neugodno vplivale na mlečnost živine. Tako n. pr. pri eni vnetje vimena, druga pa je dobila v prebavila neko tuje telo ter delj časa bolehala. Iz teli razlogov kaže mlečnost v tem letu nekoliko manj razveseljivo sliko kakor v letu 1930.
Savinja	2438.10 1	v	365	molznih	dneh
Paka	2494.10 »	»	306	»	»
Bela	3097.10 »	»	348	»	»
Dreta	2117.10 »	»	365	»	»
Sava	2777.70 »	»	321	»	»
Bistra	2279.40 »	»	334	»	»
Ojstra	2730.20 »	»	304	»	»
Kočna	1898.20 »	»	262	»	/>
Pivka	2646.40 »	»	309	*	»
Alfa	2672.80 »	>:	341	»	»
Skupaj:	25151.10	1			
lice:					
Agava	1692.20 1	v	258	molznih	dneh
Astorija	1654.70 »	»	252	»	»
Balta	1272.80 »	»	260	»	»
Skupaj:	4619.70 1				
r,i
Navedene številke so izpisane iz zapisnika o puskusni molži, ki se vrši 15. in 30. vsakega meseca. Povprečna letna molža vseli krav je znašala 2.515.11 litrov, prvesnic pa 1.539.90 litrov. Celo leto je bilo namolzenega 29.770.80 litrov mleka (dve kravi sta bili med letom prodani).
Molža se vrši le dvakrat dnevno, in sicer poleti zjutraj ob 4. iti popoldne ob 16. uri, pozimi pa ob 4.30. in 16.30 uri, tako da je čas med obakratnima molžama popolnoma enak. Samo boljše mlekarice molzemo nekaj časa po teletenju trikrat. Tudi krma se poklada dvakrat dnevno. Dvakratno krmljenje in dvakratna molža je po trebno, ker bi pri trikratnem krmljenju morali gojenci, ki imajo hlevsko službo in pomagajo pri krmljenju zjutraj in zvečer sodelovati ob času, ko je pouk in bi morali od istega izostajati. Sicer pa se pri trikratni molži namolze samo kakib 5—8°/o več mleka kakor pri dvakratni.
Molzne krave dobivajo poleti samo zeleno krmo, to je travo ali deteljo, lucerno ali pa krmsko mešanico, ki jo v ta namen sejemo kot strniščni sadež. Pri tem gledamo zlasti na to, da pride na vrsto vedno dosti mlada trava oziroma detelja. Jeseni se živina preživi deloma na paši, deloma s svežo klajo. pozimi pa pokladamo kravam kot osnovno krmo dvanajst kg rezanice na glavo, 20 kg pese in kot močno krmilo I kg bučnih tropin. Boljšim molznicam pa damo l’/i oz. 2 kg tropin. Tropine nadomeščamo deloma s pšeničnimi otrobi, Hezanica je sestavljena iz '/:) sena, ’/:! detelje in Vs slame.
Teleta napajamo z napajalniki iu jih takoj po porodu ločimo od krave. Samo teleta prvesnic pustimo sesati, da se vime bolj razvije. Polno množino mleka dobivajo do 10. tedna, z 10. tedni pa jih začnemo odstavljati tako, da dobivajo vsak teden manj mleka in so s 16. tedni popolnoma odstavljena. Odstavljanje traja torej 6 tednov. Med tein časom dobivajo ovseni zdrob in sicer vedno več, kakor se jim odteguje mleko.
Od kmetijske družbe smo dobili v preizkušnjo krmilno sredstvo »Pekk«, ki ga razpečava tvornica »Biljana« v Beogradu. 1000 g »Pekka« smo razdelili na 52 porcij in ga dajali štirim kravam, tako da ste ga dobivali najprej dve kravi 13 dni in na to drugi dve kravi zopet 13 dni. Izbrali smo krave, ki so bile po možnosti v enakem laktacijskem stanju in smo jili enako krmili. Popolnoma jasnega uspeha nismo mogli zaznati, kar je tudi razumljivo, ker jr
vsled majhne množine trajal poskus premalo časa, da hi mogli izreči končno sodbo. Mlečnost se je pri dotičnih kravah povprečno dvignila v dnevih poskusa za */2 <lo '74 litra pri posamezni kravi. Telesna teža ni prirasla. Kako preprečuje Pekk« obolenje živali,
kako vpliva na rahitične živali in na pojanjo telic in svinj nismo imeli prilike opazovati, ker ta čas pri naših živalih nismo imeli takih primerov. »Pekk« je iz umetno obsevanega ječmena prirejeno krmilo, ki vsebuje protirahitični vitamin 1). Ker pa pokladamo naši živini rezanico, ki sestoji iz dveh tretjin sladkega sena in de-
tel je, ki imata dosti I) vitamina, poleg tega pa (lajamo tudi redno klajno apno, je razumljivo, da »Pekk«, ki deluje s svojim I) vitaminom kot katalizator za rudninske snovi, ni mogel priti prav do veljave.
Prašičjereja igra lia zavodu le podrejeno vlogo, ker moremo rediti komaj par komadov plemenskih živali. Dasi l>i nam krme ne manjkalo za nekoliko obsežnejšo prašičjerejo, nam tega ne dovoljuje izredno majhen svinjak. Sedaj imamo 1 svinjo požlahtnjene nemške pasme in 2 svinji, ki sta potomki originalnega nemškega mrjasca in domače svinje. Ker je stari mrjasec originalec iz Avstrije postal nesposoben, smo nabavili novega od g. G. Posek-a, veleposestnika iz Loč, ki je tudi požlahtnjene nemške pasme. Stanje koncem leta je bilo: 1 mrjasec, 3 plemenske svinje, 9 kastratov.
6	mladih svinjk. Leta 1931. je bilo za prodajo prascev vsled splošne gospodarske krize in vsled pomanjkanja denarja pri kmetovalcih izredno neugodno in tako se je zgodilo prvič, da nismo mogli oddati vseh mrjaščkov in svinjk za pleme. Odtod razmeroma veliko število kastratov in mladih svinj.
Pri izreji prašičev gledamo na to, da pride krmljenje kolikor mogoče poceni. Zato pokladamo rastočim prašičem veliko surovih krmil: mlade detelje, pese, buč. Šele, ko jih hočemo opitati, jim (lajamo bolj koncentrirana iu tudi kuhana krmila. Tudi jih puščamo redno na tekališče.
Glede racijonalizacije in ekonomike v živinoreji bi posebej povdarili še sledeče: Ker je v naših razmerah produkcija mleka bolj dobičkanosna, kakor prodaja živine, smo polagali na to panogo največjo pažnjo. Da nam ni bilo treba štediti, bi hili z dokupom močnih krmil proizvodnjo mleka še znatno zvišali. Ker smo pa kupovali samo toliko močnih krmil, kolikor je bilo potrebno, da se vzdrži pravilno razmerje med beljakovinskimi in nebcljakovin-skimi hranilnimi snovmi, se množina mleka ni mogla tako močno zvišati. Da bi pridelali več mleka, smo polagali 20 kg pese na dan na glavo. Telet smo le malo redili za pleme, ker se plemenska živina zelo težko in zelo poceni prodaja. Cene mleku smo vzdržali na višini Din 3.— za 1 liter. Ker je mleko prvovrstno in zanesljivo, smo ga mogli prodajati po tej izredno visoki ceni (snaga v hlevu, zdrave živali brez tuberkuloze). Prodajali smo tudi mleko za dojenčke po Din 4.— liter. Te uspehe je bilo mogoče doseči le s tem. da smo že več let skrbno odbirali živino na mlečnost. V enem letu
sc pa ne <la veliko spremeniti in zboljšati, s prehitro racijonaliza rijo se lahko še marsikaj pokvari.
Stanje kokoši koncem leta je znašalo: 16 starih kokoši. 12 mladih kokoši in I petelin. Redimo čisto štajersko pasmo. Izvajamo točno kontrolo nesnosti, ki je prav zadovoljiva in je znašala pri posameznih kokoših: 151, 98. 104, 121, 124, 97, 93, 93, 141, 205, 178, 152, 169, 98, 102, 143, 111, 154, 124 komadov. Jajca so težka
povprečno 57—60	gramov.	.	„ .
1	n g. 1 r l m	o z	Si	m o n l c.
E.	Vrtnarstvo.
Gnojake smo začeli napolnjevati že začetkom januarja v upanju na zgodnjo spomlad. V naših upih smo se pa varali, kajti kar smo najbolj želeli, to je solnca, ni hilo in je razvoj rastlin zelo zaostal. To hrezsolnčno in mrzlo vreme je trajalo do 15. marca in v tem času smo le s težavo	obvarovali setve v gnojakih	pred gnitjem
iu plesnijo. Hitreje	so se	razvijale	sadike šele	po	15.	marcu, ko	je
bilo dovolj solnca. Dne 20. marca je tudi izginil zadnji sneg in kljub mrzlim nočem se je zemlja hitro ogrela, tako da smo že 8. in 9. aprila sadili na prostem solato -— majniški čudež in braziljanko. Dne 10. in 15. aprila smo imeli precej močno slano, ki pa ni povzročila solati nikake škode. Istotako smo posadili že v aprilu zgodnje zelje in ohrovt.
V mesecu maju smo imeli toplo vreme, le padavin je bilo premalo, tako da smo bili prisiljeni pridno zalivati. V mesecih junij, julij in avgust so bile vremenske prilike dokaj ugodne za vrtnarstvo. Bilo je obilo padavin, mnogokrat skoraj še preveč. Zelo ne> ugodno vreme pa je nastopilo v mesecu septembru; bilo je mnogo padavin in. razmeroma nizka temperatura (povprečna mesečna temperatura 12.4° C, najnižja od 1912. leta naprej), ki je zelo slabo vplivala na zoritev paradižnikov in razvoj endivije, tako da je le-ta v septembru močno zaostala. Solnčnejši in relativno toplejši oktober pa je pospešil njen razvoj, da smo dobili kolikor toliko zadovoljiv pridelek.
V tem letu se nam je izredno posrečilo zelje, zgodnje in pozno. Poznega zelja smo imeli posajenega na 17 a in smo pridelali ca. 7000 kg. Vkisali smo ga nad domačo potrebo, tako da kislo zelje lahko prodajamo, mnogo smo ga vložili v glavah za zimo in 2105 kg smo pa prodali že v jeseni.
Od škodljivcev so se pojavile v večji meri stenice in gosenice na zelju, ki pa vsled stalnega in pravočasnega pobiranja, kakor tudi radi močne rasti rastlin, niso povzročile večje škode.
V	letu 1931. smo pridelali sledeče množine zelenjadi za do-
mačo uporabo:
Listnate zelenjadi (glavnata solata, endivija, motovilec, radič, špinača)......................... 1.836.25	kg
Korenaste zelenjadi (vrtno korenje, peteršilj, zelena, rdeča pesa, redkev, redkvica, črni
koren).......................................... 381.50	,,
Kapusnic (zgodnje in pozno zelje, ohrovt, glavi-
časti in listnati ohrovt, karfijola, koleraba)	.	4.410.—	„
Sočivja (grah, fižol v stročju)................... 436.—	„
Čebulnic (čebula, česen, šalotka, por,	drobnjak)	.	487.50	„
Bučnic (kumare, užitne buče)...................... 541.50	„
Paradižnika, paprike in jajčevca.................. 360.25	„
Beluša............................................ 87.50	„
Hrena............................................. 17.25	„
V	gornjih množinah pa niso upoštevane sadike in zelenjad,
ki smo jo prodali zunanjim strankam v znesku Din 3905.75.
Poleg pridelovanja zelenjadi skrbi vrtnarstvo tudi za okrasitev zavoda s cvetlicami. V ta namen smo odgojili približno 6000 raznih cvetličnih sadik, ki smo jih uporabili za razne skupine na vrtu in okrog zavoda.
F.	Čebelarstvo.
Prva polovica zime v letu 1930/31. je bila za čebele precej ugodna. Že 2. in 4. januarja so se vršili močni trobilni izleti. Lepi solnčni dnevi začetkom januarja (do 10.) so v vedno večjem številu izvabljali pridne čebelice. Od 10. januarja do 25. februarja smo pa imeli le mrzle dneve z malo solnca. Tu in tam je bil kak solnčni in toplejši dan, ki pa tudi ni prinašal veselja čebelarju, ker je mehak sneg kar požiral čebele. Polno majhnih luknjic je bilo opaziti v snegu, tako da se je okolica čebelnjaka spremenila v grobišče pridnih živalic. Zadnji dnevi februarja (pred vsem 25., ko smo imeli sobice od 8. ure naprej do 17. nepretrgoma) so bili ne-koliko ugodnejši za izlete, kljub temu, da je bila zemlja še vedno pod snegom.
Tudi o<l meseca marca niso imele čebele mnogo koristi. Snežena odeja se je držala do 21. in tudi temperatura je l>ila v tem času nizka. Splošni in temeljiti trebilni izleti so se vršili le od 15. marca naprej, ko je visok sneg nekoliko skopnel in 21. pa popolnoma izginil. Žival. no prinašanje obnožine je pa opažati od 19. marca naprej. Vse družine so dobro prezimile, opaziti ni bilo nobenih bolezni.
V	aprilu tudi ne moremo zabeležiti kakega posebnega napredka v razvoju čebelnih družin. Le zadnje dni so labko nabirale nektar na nekaterih rastlinah (marelica, breskev, češplje, črešnje). Poraba zalog pa je bila prav velika; le zadostnim zalogam se lahko zahvalimo, da nismo bili prisiljeni pita ti, oziroma nismo trpeli posebne škode.
Šele v mesecu maju je začela nuditi narava v večji meri nektai čebelam. Bilo je polno cvetja, toda vsle.d spremenljivega, pred vsem vetrovnega vremena ni bilo tako izkoriščeno, kakor hi bilo želeti. Opazovalni panj je le počasi pridobival na teži. Pridobil je do konca meseca 1270 kg.
Meseca junij in julij sta še nudila malenkosten donos, v avgustu pa je bilo paše vsled pogostega deževja komaj za sproti, medtem ko beležimo v septembru same izgube. Začetkom oktobra je postalo toplo, solnčno in mirno vreme, samo da narava že ni več nudila sladkega nektarja. Nekatere družine niso imele dovolj zalog za prezimljcnjc in smo jim morali dodati hrane, da lahko mirno pričakujemo prihodnjega, za čebelarstvo mogoče boljšega leta.
Lastnih rojev nismo imeli, le enega tujega smo ogrebli (18. maja), ki se je bog-vo odkod, zaletel k nam. Vsled slabih pašnih razmer se je slabo razvijal ta roj, le z izdatno pomočjo smo ga spravili tako daleč, da smo ga lahko kot samostojno družino vzimili. Ostale družine so bile tudi vse močne, tako da smo jih labko brez združevanja vzimili, vseh skupaj 14.
Medu smo pridelali v tem letu 108 kg.
Izpopolnili smo tudi čebelarski inventar s predmeti, ki nam
služijo bolj za pouk, kakor pa za praktično čebelarjenje. Naročili
smo: solnčni talilnik za vosek, svetilko za zalivanje satnic in gretje
kolesca (Gratze), sipalnik »Ideal«, vsakovrstno posodo za med, ki
jo ima v zalogi čebelarsko društvo za Slovenijo, etikete, šablono
za zbijanje kvačic. zabijač za kvačice itd.	x	■	r
J J	Dipl.	agr. L. S i i I a r,
G.	Dohodki gospodarstva v letu 1931.
V	letu 1931. so znašali dohodki zavoda l)in 281.847.31, lo pa predvsem radi tega, ker je bil pridelek, sadja v letu 1931 v primeri
s pridelkom leta 1930 minimalen.
Dobijo se pa li dohodki kot sledi:
1. Oskrbnine, ki so j ib plačali učenci .	.	.	Din	42.213.50
2. Najemnine.......................................,,	2.000.
3. Dohodki vinarske panoge..........................„	115.912.55
1.	„	sadjarske panoge......................,,	36.735.75
5.	,,	poljedelstva z gozdarstvom .	.	.	,,	1.412.80
6.	,,	živinoreje s travništvom	62.978.08
7.	„	vrtnarstva.............................„	5.506.48
8. Bazni drugi dohodki..............................„	15.088.15
S k upaj. . Din 281.847.31
V	tem letu je dala največ dohodkov vinarska panoga ter so isti ostali skoraj na višini kot v letu 1930, vkljub temu, da so cene vinom zelo padle. Sola ima večinoma sama kvalitetna, sortna vina, ki se jih največ proda v buteljkah. Cene tein vinom pa niso tako občutno padle, vsled česar se tudi dohodki niso dosti zmanjšali. Na drugem mestu je živinoreja, ki ima v tem letu za okroglo 22°/o manj dohodkov kot v letu 1930, lo pa vsled tega, ker je silno padla cena živini in svinjam. \ tem letu sc je tudi prvič zgodilo na zavodu, da se ni moglo prodali vseli mladih plemenskih svinj. Sadjarska panoga je imela še vkljub temu, da jo bila v letu 1930 rekordna sadna letina ter temu primeren izkupiček, in da v letu 1931 ni bilo pričakovati kaj prida pridelka, še zelo lepe dohodke. Na predzadnjem oziroma zadnjem mestu sta vrtnarstvo in poljedelstvo, ki izkazujeta le malo dohodkov v gotovini, ker se večina pridelkov porabi doma, predvsem za internatno kuhinjo, odnosno za živinorejo. Vrednost pridelkov, ki so jih dale posamezne gospodarske panoge internatni kuhinji v letu 1931 je znašala Din 57.970.78. Od te vsote odpade Din 12.761.38 na vrtnarstvo, Din 15.296.70 na poljedelstvo, Din 23.677.70 na živinorejo, Din 3.593.75 na sadjarstvo in Din 2.641.25 na vinarstvo.
A n I o n M e d v e d.
III.	Meteorološka opazovanja v letu 1931.
Aparate za vremenska opazovanja smo spopoluili z enim Fuess-ovim stacijskem barometrom, tako tla imamo sedaj liarograf in barometer. Ker smo pa dobili barometer šele sredi leta, nimamo podatkov za zračni tlak za celo leto, radi tega jili za to leto ne objavimo.
Toplota.
M eser			To	[»lota	zraka °C		v letu i931				Štev. i		ni
	i.	ol> 14.	21.	povprek	Pov- prečni		Dejanski				C Ch E 3 C « C	°0 pod tonuiiuini z	s 25° C in višjo toplino
					S Ja ca E	E 3 'E	maksimum	dne	‘S	O C			
	uri												
Januar	li	2-6	00	0-5	3 7	3 3	13-6	4.	-10'4	12.	5	26	—
Februar . .	—1-5	2-2	-0-2	0-2	3-1	2-6	9-1	27.	• 11-9	11.	3	19	—
Marec . .	-1-3	5-3	1-1	1-7	6-9	-3-0	16-2	22.	■14-5	12.	1	24	—
April • • •	4-6	12-1	74	8-0	13-1	2-6	21-1	26.	-4-2	2.	—	5	—
Maj . . .	144	22-6	16-0	17-7	23-3	10-3	29 4	30.	3-8	2.	-	-	12
Junij • •	17-5	25-0	18-8	204	26-4	13-6	31-4	13.	9-9	1.	-	-	18
Julij	17»	2(>'2	200	21-3	27'7	13-9	35-0	13.	8-6	30.	—	-	23
Avgust • •	15-8	23-4	18‘!	191	24-9	13-3	32-3	7-	8-9	30.			15
September	9-6	16-3	11 -2	12-4	17-5	7-5	28 6	3.	1-0	28.	-	-	2
Oktober . .	6-3	13-8	7-8	9-3	14-9	3-4	24-0	7.	-3-0	20.		5	
November .	25	65	3-6	4-2	8-5	1-2	'9 1	6.	_2'8	3. in 4.		13	
December	3-4	1 7	1-4	-1-0	2 6	5’2	13-0	7.	-13-6	19.	9	29	
Leto 1931	(i-8	13-1	8-5	9-5	14-4 1	4-3	35-0 13.V11		14-5	12.111.	1 18	121	7()
Povprečna toplota v letu 1931. je za 1.1° C nižja, kakor je bila v letu 1930. in znaša le 9.5° C. Najtoplejši mesec je bil julij s pov prečno toploto 21.3° C, najmrzlejši pa december z —1.0° C povprečno temperature. Temperatura je dosegla svoj letni maksimum
(ine 13. julija, in sicer 35.0° C, najnižja temperatura v letu pa je bila dne 12. marca, to je 14.5. Celotna razlika med najvišjo h; najnižjo temperaturo znaša 49.5° C (leta 1930. pa 44.4° C).
Solnčnost.
Solnce je sijalo v letu 1931: 1934.7 ur, povprečno na dan
5.3	ur. Dnevni maksimum solnca je 13.2 ur, 13. in 23. julija. Solnce je sijalo več kot 5 ur 189 dni, manj kot 5 ur 98 dni, lirez solnca je bilo 78 dni.
Najbolj solnčni mesec je bil julij z 295.9 urami, kar znaša na dan 9.5 ur; najmanj solnca pa je bilo v mesecu februarju in sicer 32.7 ur. na dan 1.2 nre.
Mesec	Solnce je sijalo ur	Povprek v urah	Maksimum		Število dni		
			ure	dan	z več kot 5 ur soln-čnosti	zmanjkot 5 ur soln- j čnosti j	brez solnca
Januar . .	651	21	7-5	28.	7	13	ii
Februar . .	32-7	1-2	91	25.	3	8	17
Marec . . .	161-9	5-2	10-7	31.	19	5	7
April . . .	183-0	6-1	12-4	25 in 26.	17	10	3
Maj .	267-4	8-6	13-1	28.	23	8	0
Junij . . .	259-0	8-6	131	27.Z8.in29.	25	4	1
Julij . .	295-9	9-5	13-2	13. in 23.	29	2	0
Avgust . .	219-2	7-1	12-8	19.	20	10	1
September .	138-2	4"6	110	10.	13	12	5
Oktober	156-5	5-0	9-7	22.	16	7	8
November .	551	1-8	8-6	6.	6	6	18
December	100-7	3-2	7-3	24.	11	13	7
Leto 1931	1934-7	5-3	13-2	13.in 23. Vil	189	98	78
Padavine.
Padavin smo imeli v tem letu 998.9 mm, to je za 208.9 nun manj nego v letu 1930. Največ padavin je bilo v mesecu juniju 153.2 mm. Največjo dnevno množino padavin smo imeli dne 20. julija, in sicer 69.3 mm. Razdelitev padavin na posamezne dneve in mesece je razvidna iz, tabele.
Število dni z dežjem je bilo 105, s snegom 39, s točo 3, :•» gromom 30. z meglo 35.
Dan	Januar	Februar	Marec	April	Maj	C 9 •—»	3 1—)	Avgust	September	Oktober	November	December
1		3-0	18-2 2			1-2	1-4		1-1			
2						15 4						
3					0-3	0 1	02	4-7				
4	22 0 -	0-9					0-2		1-0			
5	10-5 '	3-4 1		04					3 7 3			
6		25 5 1	2'2 1		64	30			7-5			
7	0 1 1	6i ’	1-8 '	1-5		34 1		12-3	16-4			
8			0-2 '	1-0	3-2						9-4	
9	1-0 1		1-0		2-5	17-5					33	
10	2-5'		2-7			1-7	0-2	3-2			124	2'7 '
11		0-5*	190'				17-1		21-3			3i 1
12		0 7 1						1-6	60-6		32	
13	12 '	23 6'		5 0				0-6	0-3		3-4	
14		08 ’		1-3					1-0	0-2	4-3	
15		3-0 ’				38 4 3	13-4				3-6	
16							1-0	13-8	1-3			
17		13 1					6-1	7-1			5-4	
18		62 '		33	0'1	0-7					4-1	li 1
19		05		42								
20				24-5	105		69-3		10-5			0-5 1
21		5-5	0-2		29	27-5		20-3	10-5			0-6'
2.		7-5 =	1 0					8-6	3-9			
23		0-3 1	0-7	07				9-2		2-4		
24	0-9					0 1		1-2			2-0	
25						3-0		9-2		7-8	14 2	
26	15 1			3 1		10 5			03	34-3		
27				52						8'3	63	
28		28		56 3			13-1		02	22 9	19-6 2	
29			1-0'							2-2	14-2 1	2312
30 31	7-2 1 4-5 1							2-2				13-2' 2-4 ’
«3 	 J= Z* IS =	514	91-6	48-0	558	25-9	153 2	1220	94-0	139 6	00	92-6	46-7
SE												
Skupaj v letu 1931 : 998.9 mm.
Razlagu: Številke brez označbe pomenijo množino padavine v mm v obliki dežja, /. označbo 1 sneg, z označbo i dež in sneg, ■/. označbo J točo in dež.
Opazovalec: Dipl. agr. E in e ri k Šiftar.
IV.	Stavbe in melioracije.
V	letošnjem proračunskem letu snu. nadaljevali z raznimi popravili na poslopjih, v kolikor jih zaradi pomanjkanja časa in sredstev nismo mogli lani dovršili.
Kolarnica je dohila nov tlak, obstoječ v sredi iz impregniranih lesenih kock. oh straneh pa iz hetona. Tako je omogočeno vzdrževanje snage, kar je bilo prej pri razrilih glinastih tleh zelo otežkočeno. Tudi krma se odslej pri spravljanju v krmilnico ne ho pomešala s prahom, kakor se je to poprej dogajalo. Orodnica za shranjevanje vrtnarskega orodja, ki je bila jako vlažna in se je vsled tega orodje kvarilo, je izolirana na tleh in vseli štirih straneh z oblogo cementa. Ob Vrbanovi ulici na Pristavi se je nadomestila v spodnjem delu ob vrtu in poslopjih stara, docela trhla ograja /. novo iz lat in je sedaj cela ograja vzdolž zavodovega polja prenovljena in impregnirana s karholinejem. Žlebovje na kmetijski poskusni in kontrolni postaji, na skladiščni in stanovanjski hišici vrtnarja na Pristavi je minizirano in prepleskano z oljnato barvo. Reiniza za shranjevanje kmetijskih strojev in orodja, v kateri so bila lesena in glinasta tla že v skrajno slabem stanju, je dobila n o \ betonski tlak.
Nadalje smo prebelili senik in viničarjevo stanovanjsko hišico ob drevesnici, lesene dele senika pa konservirali s karholinejem. \ internatu glavnega šolskega poslopja so prepleskane v spalnicah za učence radi konserviranja materijala, postelje, nočne omarice, mize in obešalniki. 01» botaničnem in zclenjadm m vrtu sta postavljena nova mostiča iz betona, ker sta bila prcjšna lesena popolnoma trhla in nerabna. Ker je bil stari kanal za odvajanje vode od gospodarskega in ravnateljevega stanovanjskega poslopja na več mestih zasul in zamašen, se je zgradil nov predor iz betonskih cevi z dvema jaškoma za snaženje. Pri mostni tehtnici so trhle mostnice zamenjane z novimi iz hrastovine ter je minizirano železno ogrodje. Cesta ob zelenjadnem vrtu je posula z gramozom in peskom iu ji' popravljen most ob glavnem vhodu na zapadm
strani posestva. Ker se je ob večjih in nenadnih nalivih redno dodajalo. da se je mreža na glavnem odvajalnem jarku, ki je izpeljan ob cesti v Vilharjevo ulico, zaradi velike množine zemlje in dračja zamašila in je udarila voda čez cesto, smo pregradili jarek oh sadni kleti na štirih mestih s '/2 111 visokimi betonskimi stenami, nad ka-
terimi so pritrjene železne rešetke. Te naprave zadržujejo vodo in razno navlako ter so se ob nalivih prav dobro obnesle.
Kazen navedenih so bila izvršena v tem letu mnoga manjša dela in popravila, katerih zaradi pomanjkanja prostora ne navajamo posebej.
V.	Delovanje osebja izven zavoda.
Poleg redne službe na zavodu so se udejstvovali nameščenci v šolskem letu 1930/31 s predavanji in demonstracijami, s prirejanjem tečajev, sotrudništvom pri strokovnih glasilih, sadjarskih in vinarskih kongresih in razstavah ter v raznih kmetijskih korporacijah.
Pri banovinski vinski razstavi v Mariboru in banovinski sadni razstavi v Ptuju je sodeloval zavod s svojim strokovnim osebjem in je dal na razpolago del učencev. Obeh prireditev se je udeležil tudi z razstavo svojih pridelkov. Občna zbora Sadjarske in vrtnar ske ter Kmetijske podružnice za Maribor in okoliš sta se vršila v zavodovih prostorih.
Ravnatelj Priol je imel v tem šolskem letu naslednja predavanja:
V Rušah (Sadjarska in vrtnarska podružnica) o krajevnem sadnem izboru za dravsko dolino.
V Mariboru, na zborovanju delegatov Sadjarskih in vrtnarskih podružnic, o krajevnih sadnih izborih za sreza Mariiioi desni in levi breg.
V Ptuju (Zveza kulturnih društev) o pomenu sadjarstva za dravsko banovino ter glavnih smernicah za pospeševanje te panogo v bodočnosti.
V Pesnici pri Mar i h o r u na občnem zboru Sadjarske in vrtnarske podružnice, o krajevnem sadnem izboru in o gnojenju sadnega drevja z naravnimi in umetnimi gnojili.
Na Pragerskem (občni zbor Sadjarske in vrtnarske podružnice) o sajenju in oskrbi sadnega drevja na vlažni zemlji.
V Št. I 1 j u v Slov. gor. na sestanku županov, o važnosti sadjarstva z ozirom na današnjo kmetijsko krizo ter o glavnih načelih pri uredbi novih nasadov iz vidikov sodobne sadne trgovine.
V Mariboru (občni zbor Sadjarske in vrtnarske podružnice) o gnojenju sadnega drevja in zatiranju sadnih zajedalcev — » skioptienimi slikami.
\ Slovenski Bistrici (občni zbor Sadjarske in vrtnarske podružnice) o kulturnih delih v sadonosniku z ozirom na novejše izsledke glede biologije korenin sadnega drevja.
Na sadjarskem kongresu v Mariboru je referi-ral »O glavnih smernicah sadne produkcije in trgovine v dravski banovini«; na razširjeni seji glavnega odbora S. i. V. D. v Zidane m m o s t u pa »O določitvi terminov za obiranje jabolk v dravski banovini«. Na izrednem občnem zboru sadjarskega in vrtnarskega društva, ki se je vršil ob priliki I. banovinske sadne razstave v Ptuj u je predaval o položaju sadne trgovine in o sadnem izboru za dravsko banovino in je sodeloval pri organizaciji ome njene razstave.
V Sadjarju in vrtnarju je objavil članke:
»Vzgoja vrbov pri mladem sadnem drevju.
»Pomen podtalne vode v sadjarstvu.«
»Kdaj in s čim škropimo sadno drevje v dobi vegetacije?«
»Boskoopski kosmač.«
Termini za obiranje jabolk v dravski banovini.«
-Več višenj!«
O prodaji in shranjevanju sadja.«
»Porenski krivopecelj.«
V »K m e t o v a 1 c u« je objavil članke:
>/0 škropljenju sadnega drevja v dobi vegetacije« in
Kako pripravimo zemljo za sajenje sadnega drevja?«
Po odredbi banske uprave je izvršil končno redakcijo zakona o narodnih kmetijskih šolah. S sodelovanjem učiteljskega zbora je sestavil letno poročilo zavoda.
Ravnatelj Priol se je udejstvoval kot podpredsednik Sadjarskega in vrtnarskega društva za dravsko banovino, kot glavni odbornik Vinarskega društva za dravsko banovino, kot predsednik Sadjarske in vrtnarske podružnice za Maribor in okoliš in kol odbornik Kmetijske podružnice za Maribor iu okoliš.
V mesecu maju je organiziral sadjarski kongres in letno skupščino S. i. V. 1). v Mariboru in je priredil z udeleženci kongresa ekskurzije v razne vzorne sadovnjake v Št. IIj v Slov. goricah in > drevesnico Ivan Dolinšeka v Kamnici pri Mariboru.
V smislu odloka ministrstva za kmetijstvo je spremljal ravnatelj začetkom meseca junija višjega ministr. svetnika dr. ing. E. Reicha, generalnega inšpektorja kmetijskega šolstva v C. S. R.
7 r,
iti generalnega tajnika čelioslovaške kmetijske akademije v Pragi, po vino- in sadjorodnih okoliših Slovenskih goric, Haloz in Pekei in mn je dal željene informacije o kmetijskih in kmetijsko-prosvet-nih razmerah v dravski banovini.
Prof. ing. S i m o n i e je predaval:
V Št. Juriju oh Ščavnici o zboljšanju naše kmetijske proizvodnje.
Pri Sv. Križu pri Ljutomeru o potrebah našega poljedelstva.
V Vuzenici o poglavitnih zahtevah naše umne živinoreje.
V Mariboru: najpotrebnejše strokovne knjige in listi za kmetovalca.
V Škofji Loki: Kako prilagoditi kmetijsko gospodarstvo današnjim razmeram't
V Krčevini pri Mariboru o kmetijski proizvodnji v bližini mesta.
V S t. K u p e r t u v Slo v. g o r. o poglavitnih napakah našega poljedelstva in živinoreje.
V Maribor u na tečaju za učitelje in učiteljice je imel po par predavanj o položaju malega kmetijstva in najvažnejših vprašanjih naše gospodarske politike.
Na drž. gozdarski šoli v Mariboru je predaval v obeh semestrih živinorejo.
Ing. Simonič je spisal knjigo Splošno poljedelstvo, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celju, in je objavil članke:
V »Kmetovale u <: »Ali se izplača danes uporaba umetnih gnojil?- in »Za jesensko setev«.
V »Kresnicah« Mladinske matice:	Poljedelski	stroji	za
malega in srednjega kmeta«.
V »J 11 g o s 1 o v a n u«: »Nekaj o pravilni prehrani naših domačih živali .
Strokovni učitelj Franjo Vojsk je predaval:
V Konjicah na zboru kmetovalcev, o glavnih napakah v kmetijskem kletarstvu.
V Maribor 11 na občnem zboru Vinarske podružnice, o današnjem stanju vinarstva in o predlogih za njega izboljšanje.
V Maribor 11 (občni zbor kmetijske podružnice) o boleznih in škodljivcih vinske trte.
V zimskem semestru je predaval iz stroke vinarstva in kletarstva gojencem gostilničarske šole, v poletnem semestru pa na dveh dvomesečnih gostilničarskih gospodinjskih tečajih v Marihoru. Na tridnevnem gostilničarskem tečaju v Mariboru je imel predavanja iz kletarstva.
V »Gostilničarskem listu je priobčil v več zaporednih člankih daljšo razpravo »K vinskemu zakonu«, nadalje članke »Imejmo večjo skrb za vinsko posodo«, »Počrnenje vina ali sadjevca«. »K tujskemu prometu in konzum domačih vin«, »K trgatvi« in >Kako ravnati z letošnjimi vini?«. V »Kmetovalcu« je objavil članek »Lahršev vinski prijatelj . Pri omenjenih in drugih listih je sodeloval pri poglavju Vprašanja in odgovori«.
Sodeloval je pri I. banovinski vinski razstavi v Mariboru.
Razen tega se je udejstoval kot član strokovnega odbora za ocenjevanje vin pri poskusni in kontrolni postaji v Mariboru.
Dipl. agr. E. Šiftar je imel sledeča predavanja:
V Selnici ob Dravi (Zveza kulturnih društev) o najbolj perečih problemih našega kmetijskega gospodarstva.
V Mariboru (Prosvetna zveza) o kmetijskem knjigovodstvu.
V Košakih (Kmetska zveza) o umetnih gnojilih.
V Beltincih (Zveza kulturnih društev) o aktualnih vprašanjih prekmurskega kmetskega gospodarstva.
V Središču ob Dravi (Zveza kulturnih društev) o kmetijskem knjigovodstvu.
V M a r e 11 h e r g u (Zveza kulturnih društev) o aktualnih vprašanjih sodobnega kmetijskega gospodarstva.
V M a r i b o r u na občnem zboru Kmetijske podružnice, o kmetijskem knjigovodstvu.
V Maribor u na uvodnem tečaju za učitelje kmet. nadaljevalnih šol, o zadružništvu.
Pri S v. T o m a ž ti pri Or m o ž u, v nadaljevalni kmetijski šoli, o kmetijskem knjigovodstvu.
V M a r i b o r u, na zborovanju absolventov kmetijskih šol. o organizaciji kmetijskega obrata.
Na drž. gozdarski šoli v Mariboru je predaval v obeh semestrih predmet čebelarstvo.
Računski kontrolor M e d v e tl A n t o n je predaval na kmetijskih tečajih pri Sv. Trojici v Slov. goricah in v Čadra-m n pri Oplotnici o kmetijskem knjigovodstvu.
Sadjarski inštruktor A p 1 e n c Fr. je predaval:
V Mariboru (Kmetijska podružnica) o zimskih opravilih v sadovnjaku.
V SelniciobDravio gnojenju sadnega drevja.
Pri Sv. Andražu v Slov. gor. o snaženju, pomlajevanju in precepljanju sadnega drevja.
Pri Sv. Juriju ob Pesnici o boleznih in škodljivcih sadnega drevja.
V Mariboru (Kmetijska podružnica) o pomlajevanju in precepljanju sadnega drevja.
V Zg. Polskavi o zimskem zatiranju sadnih zajedalcev.
V Sv. Petru pri Mariboru o napakah pri spravljanju in prodaji sadja.
V Kostrivnici o obiranju in sortiranju sadja.
V Sv. Križu pri Rogaški Slatini o pripravljanju sadja za trgovino in izdelovanju sadjevca.
V Slov. Bistrici je pomagal urediti sadni ogled in je predaval o obiranju in sortiranju sadja.
Na gozdarski šoli v Mariboru je poučeval predmet sadjarstvo.
V	podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okoliš je opravljal posle tajnika in blagajnika ter je sodeloval pri ureditvi banovinske sadne razstave v Ptuju.
Vinarski inštruktor Ivo Bregant je sodeloval pri tehničnem vodstvu banovinske vinske razstave v Mariboru in pri strokovnem glasilu »Kmetovalec«. V podružnici Vinarskega društva za Maribor in okoliš se je udejsloval kot odbornik in je šel mnogim posestnikom na roko s praktičnimi nasveti pri ureditvi njihovih vinogradov.
V mesecu avgustu je napravil na lastne stroške poučno potovanje po južnih delih države, kjer je obiskal Srednjo kmetijsko šolo ter poskusno in kontrolno postajo v Bukovu pri Negotinu, nadalje kmetijske šole v Kraljevu, Bitolju in Zaječarju ter razne zadružne organizacije.
Inštruktorja Aplenc in Bregant sta sodelovala vrhutega z veliko vnemo in vestnostjo pri mnogih poskusih, ki so se prirejali tudi v minulem letu v sadjarski in vinarski panogi na zavodu.
Strokovno osebje je dajalo na številne dopise in osebna vprašanja nasvete iz vseli panog kmetijstva in je šlo zanimancein na roko pri dobavi sadnega drevja, trsnega materijala, zelenjadnib sadik, plemenske živine, raznega semenja itd. Mnogobrojnim ekskurzijam in posetnikom iz tu- in inozemstva je bilo osebje na razpolago in je razkazovalo in tolmačilo kulture in naprave zavoda ter dajalo željene informacije. Na ta način je prišel zavod v stike z najširšimi krogi, zlasti podeželskega kmetskega prebivalstva in se je mogel vsestransko koristno in blagodejno uveljaviti.
Kazalo.
Strau
I.	Naučilo obruzovanje	..................................................5
1. Najvažnejši podatki	o ustroju	zavoda.....................................5
2. Šolsko poročilo za	leto	1930/31........................................8
3. Učni tečaji..............................................................15
•k lz kronike zavoda........................................................17
5. Obiski ..................................................................18
6. Knjižnica in učila.......................................................2]
7. Podarjene knjige	.................................................22
II	Gospodarstvo v letu	1931..................................................23
A. S a d j a r s t v o in uporaba sadja.....................................23
1. Podnebne razmere in njili vpliv na	sadno drevje......................23
2. Sejališče in drevesnica .............................................25
3. Sadovnjaki ..........................................................27
4. Škodljivci in bolezni na sadnem drevju in njih zatiranje ....	28
5. Poskusi .............................................................32
6. Izsledki glede biologije korenin.....................................40
7. Preizkušnja aparatov.................................................43
8. Mravlja prenašalka listnih uši.......................................(4
9. Sadni pridelki in uporaba............................................44
B. Vinarstvo in kletarstvo..................................................45
1. Podnebne razmere in razvoj trte......................................45
2. Trgatev in naprava vina..............................................46
3. Trsnica .............................................................51
4. Matiču jak	 51
5. Izpremcmbe in melioracije............................................52
6. Bolezni in škodljivci vinske trte. Poskusi...........................52
7. Zdravljenje bolnih vin...............................................54
C. Poljedelstvo in t r a v n i š t v o......................................54
1. Poljedelstvo ........................................................54
2. Travništvo .......................................................
I). 2 i v i n o r <; j a ...................................................60
bi. Vrtnarstvo..............................................................65
F. Čebelarstvo .............................................................66
G. D o h o d k i gospodarstva v letu 1931...................................68
III. Meteorološka opazovanja	v	letu 1931........................................69
Toplota	..............................................................69
Solnčnost	..............................................................70
Padavine	..............................................................70
IV. Stavbe in	melioracije......................................................  72
V. Delovanje	osebja izven	zavoda.................................................74