POVEZAVE LJUDJE A ZGRADBE * ZEMLJA SKOZI VPRAŠANJA IN ODGOVORE ODKRIVAMO POVEZAVE V vsaki knjigi je več kot 35 vprašanj in odgovorov. Knjigo lahko beremo od začetka do konca ali pa skačemo od vprašanja do vprašanja po poti, ki jo predlagajo posebne oznake "POVEŽI Zakaj je vsak človek enkraten posameznik? Zakaj telo raste? Kaj je družina? Kaj nas spravlja v smeh? Kdo vlada svetu? Kaj je rasizem? Kako lahko izvemo več drug o drugem? Kakšen je naš odnos do smrti? Zakaj so ljudje začeli zidati? Ali se vse zgradbe zidajo od tal navzgor? Kako lahko samo po videzu zgradbe ugotoviš, kdaj je bila zgrajena? Kako namen zgradbe vpliva na njen videz? Kako podnebje vpliva na videz zgradbe? Kako se počutimo v različnih stavbah? Alije Zemlja edini planet? Zakaj je površje Zemlje takšno, kot je? Kakšna so podnebja različnih delih sveta? Kako vpliva Zemlja na rastline in živali? Kako seje spreminjalo življenje na Zemlji? Kako rišemo zemljevide? Kako ljudje ogrožajo Zemljo? mm im Novost na našem tržišču - stenski didaktični koledar za otroke IGRIVO LETO 1997 avtorice Britte Hoschele Otrok lahko samostojno ali ob pomoči odraslih pri vsakem mesecu naredi novo igračo, pri tem pa igraje razvija ročne spretnosti, sporočanje, zbranost, vedoželjnost, občutek za barve ipd. Cena: 1.890,00 SIT (s 5-odstotnim davkom na promet proizvodov) Naročila: Modrijan založba, d. o. o. Stari trg 1, 1000 Ljubljana - "-«5 MODRIJAN 11470358 boljšo jed Pred Vami je prva številka Naravoslovne solnice v tem šolskem letu in morda ne bo odveč, če jo še enkrat na kratko predstavi¬ mo. V maju letos smo se vam že predstavili s promocijsko številko in naleteli na ugodne odmeve in podporo. V pouku na razredni stopnji se kar nekaj let pojavlja vedno več novosti, pričelo se je uvajanje v devetletko - kako bodo novosti zaživele, pa je odvisno predvsem od učiteljev. Ob spremljanju teh sprememb se je v naši založbi porodila ideja o reviji za učitel¬ je, osredotočeni na zgodnje naravoslovje. Poimenovali smo jo NARAVOSLOVNA SOLNICA, da bi po ščepcih izboljšali jed, ki se pripravlja učiteljem ob napovedanih prenovah. Zasnovali smo rubrike, v katerih želimo predstaviti nove pristope v poučevanju naravoslovja, osvežiti znanje s področja naravoslovnih ved, pripraviti material, ki ga lahko učitelj takoj uporabi v razredu, objaviti ocene knjig, priročnikov in učil in predstaviti dogajanja v Sloveniji s področja naravoslovja. Podobnih revij je v tujini kar nekaj in tudi naši učitelji si jo zaslužijo. Sodelujte s prispevki, predlogi za članke, vprašanji in vplivajte na to, da vam bo revija res v korist in veselje. Urednica Zvonka Kus Revija bo izhajala trikrat na leto jeseni, pozimi in spomladi Cena posameznega Izvoda je 1950 SIf. Letna naročnina znaša 5850 SIT. Šolam, ki bodo naročile vsaj po 3 izvode revije, priznavamo pri naročnini 10-odstotni popust. Cena za poster, če ga naročite posebej (plastificiranega, nezgibanega v tulcu) znaša 2500 SIT. V ZIMSKI ŠTEVILKI NARA VOSLOVNE SOLNICE bomo posebno pozornost namenili raziskovanju. Približali vam bomo tak način raziskovanja, kije primeren za mlajše otroke. V ta namen pripravljamo poster, na katerem bo predstavljena osnovna shema raziskovalnega dela in nekaj delovnih kartic, ki so sestavni del naravoslovnih (raziskovalnih) škatel. NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik • Modrijan Založba, d. o. o. Direktor • Branimir Nešovic Glavna in odgovorna urednica • Zvonka Kos Oblikovanje in računalniški prelom • Andreja Vodnik lektorici • Mija Longvka, Tončka Stanonik Grafična priprava • InterMarketing Tisk. • Delo Tiskarna d. o. o., Ljubljana. Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje Založba Modrijan, Stari trg 1,1000 Ljubljana, tel. (061) 126 2490, faks (061) 126 24 86. Svet revije: dr. Janez Ferbar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Saša Glažar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Vladimir Milekšič, Zavod republike Slovenije za šolstvo, dr. Darja Piciga, Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani, dr. Tatjana Verčkovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Uredniški odbor: Sonja Grošelj, OŠ Oskarja Kovačiča, Ljubljana, Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, mag. Darja Skribe Dimeč, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, mag. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Zvonka Kos, Založba Modrijan. ELEKTROMOTO MISLIL SEM, DAJE ZEMLJA PLOŠČATA BARVA IN OBARVANE SNOVI KAR STE ŽELELI VEDETI IN SI UPATE VPRAŠATI KAKO ŽIVALI ZAZNAVAJO BARVE? ALIJIH RDEČA BARVA RES RAZBURI? ZGODBE IZ RAZREDA PETRINA KRIŽANKA Zelo smo se razveselili revije Naravoslovna solnica, še posebej zato, ker nas obogati s teoretičnimi dognanji naravoslovja, hkrati pa v njej najdemo metodične napotke za posamezne teme. Kar nekaj učiteljev naše šole je obiskovalo seminar TEMPUS, torej so nas že “okužili” z novim načinom poučevanja naravoslovja. Kljub širokemu in raznolikemu izboru tem na seminarju še vseeno čutimo vrzeli v znanju. Veseli bi zato bili, če bi nas podrobneje poučili o vrstah prsti in poskusih, ki bi jih lahko izvajali. Tudi o zvezdah kar nadaljujte. Učenci 4. razreda gredo v šolo v na¬ ravi v Primorje (Simonov zaliv). Mogoče bi kaj napisali o možnosti raziskovanja morja, podnebja, rastja... Tudi učiteljice 1. in 2. razreda prosijo, da ne pozabite nanje. In za konec - še tako naprej. Veliko nam boste pomagali pri oblikovanju dru¬ gačnega pouka. Pa nikar ne obupajte. Učitelji RP, OŠ Gornja Radgona Hvala za spodbudne besede in pred¬ loge. Za pomlad 1997pripravljamo izid priročnika POJDIMO K MORSKI OBALI avtorice Barbare Bajd. V naslednji številki Naravoslovne solnice bomo priročnik temeljiteje predstavili. Za učitelje, katerih prispevke smo objavili v tej številki, je podjetje Efekt prispevalo tale učila: ■ Reparage logique, modra serija, za Vijeko Miklavec in Mojco Bašič n komplet lončkov z lupo za opazovanje žuželk za Liljano Rijavec in Ireno Kolarič m ter komplet merilnih valjev za učitelje iz Gornje Radgone Ker revije, tudi strokovne, navadno prelistavam v smeri od zadnje strani proti naslovnici, sem imela nekaj težav, da sem ugotovila, katero revijo pravzaprav držim v rokah. Prelistavanje se je spremenilo v počasno listanje strani za stranjo in pre¬ poznavanje vsebine. Bila sem prijetno presenečena, ko sem ugotovila, da je to revija z vsebino, ki je praktična in uporabna v razredu ter dejansko namenjena učiteljem za njihovo boljše in lažje delo. Menim, da precej učiteljev in učiteljic od 1. do 5. razreda že dela v okviru metod in ciljev pouka zgodnjega naravoslovja, saj so bile ponudbe perma¬ nentnega izobraževanja učiteljev kvalitetne. Prav pa je, da se je rodila ideja o naravoslovni reviji, ki bo prinašala svežino in seznanjala z novostmi in ide¬ jami širši krog učiteljev. Pritegnila me je torej vsebina revije, in ne naslov. Ne naslov - čeprav je zelo posrečeno zastavljen. O tem sem razmišljala šele kasneje. Iz Solnice bom verjetno zajemala z veliko žlico, rada pa bi prispevala kak ščepec. In prvi ščepec je tu. Mojca Bašič, učiteljica RP Tale ščepec, ki ste nam ga poslali je kar ščep. Gre za zanimiv delovni zvezek na temo svetlobe, ki ste ga pripravili za naravoslovni dan učencev 4. razredov. Rdeča nit zvezka so dejavnosti, ki ste jih izpostavili na začetkih strani: menim, spoz¬ navam, razmišljam, izvajam in ugotavljam, primerjam, prepoznavam, predvide¬ vam, pripovedujem, pojasnjujem, načrtujem, izbiram, domnevam, sprašujem, preverjam, iščem in najdem. Zvezek obsega 21 strani, izbrali smo lahko le tri krajše zanimivosti. PRIMERJAM V zatemnjenem prostoru prižgi stensko svetilko in svečo. Pri prižiganju sveče je treba biti previden. Nariši ju. Kaj opaziš skupnega? V čem se razlikujeta? Po končanem delu ugasni obe svetili. PREPOZNA VAM Ob viru svetlobe iz grafoskopa naredi senco svoje glave. Pri obrisovanju sence na risalni list najti pomaga učitelj/-ica. Senčne slike sošolk in sošolcev poma njšajte s fotokopirnim strojem in naredite album. IŠČEM IN NAJDEM literatura... Viri za posebej radovedne: m knjižnjičar/-ka, ki ti lahko ponudi navedene knjige ■ učitelj/-ica, ki ga lahko vedno presenetiš ■ mami in oči, pa ne ravno po kosilu ■ starejša sestra ali brat, ki se neprestano važi, da ve več kot ti m dedi in babi, če ju imaš ravno pri roki • kakšen mule iz vrtca, ki postavlja najbolj pametna vprašanja Bralci, ki Vas zanima kaj več, pokličite Mojco Bašič, OŠ Log Dragomer, Šolska cesta 1,1351 Brezovica pri Ljubljani jesen 1996 4 PISMA Kolikokrat nam je umivanje odveč, ko smo utrujeni po izletu ali napornem delu, ko bi najraje kar obsedeli in še voda je tako mokra. Ali pa to pospravljanje in ko bi se naše delo vsaj dalj časa poznalo, pa je že naslednji dan spet vse prašno, kljub vsem krpam, metlam, omelom in sesalnikom, da o detergentih in loščilih sploh ne govo¬ rimo. Od kod ta prah, ki nam ne da miru, in se moramo zaradi njega umivati, prati in pospravljati? sc umivamo In tn/rn Dušan Krnel Predmeti okoli nas so iz snovi. Večina snovi pa se na zraku, v vodi in na soncu počasi spreminja. Zeleni list odpade z drevesa, počasi spremeni barvo, se posuši in postane krhek, dokler nazadnje ne razpade v majhne delce. Od skale se odkruši kamenček, ki ga voda v rečni strugi ali morski valovi na obali zdrobijo v majhne delce mivke. Avtomobilske gume so z vsakim prevoženim kilometrom tanjše. Grob cestni asfalt jih spreminja v majhne delce. Težka kole¬ sa drobijo kamenčke na makadamski cesti v droben prah. Pri vseh naštetih pojavih nastajajo majhni delci in ko so ti delci dovolj majh¬ ni, jih začne prenašati veter, zanese jih v vsako režo in v še tako miren in zaveten kotiček. Vsi ti, pa tudi še drugi delci sestavljajo prah, ki se takrat, ko zrak miruje, useda na predmete in tudi na nas. Opazuj! Če sonce posveti skozi ozko špranjo v zatemnjen pros¬ tor, lahko opaziš ples prahu v zraku. Vulkan Sabancaya v Peruju Veliko prahu nastaja pri gorenju. Delci prahu v dimu imenujemo lebdeči pepel. Mnogo prahu naredimo ljudje sami. Kamnolomi, rudniki in gradbišča so pravi izviri prahu. Prah nastaja povsod tam, kjer večje kose snovi (kamen ali premog) drobijo na manjše kose. Pogosto pa za proizvodnjo prahu poskrbi narava. Ob vulkanskih izbruhih nastane včasih toliko prahu, da lahko ta zakrije sonce. Nekaj prahu pa pade na Zemljo tudi iz vesolja, tega imenujemo kozmični prah. Med drugimi delci so v prahu pogosto tudi bakterije; te ogrožajo naše zdravje. Ne samo zaradi umazanije, tudi zaradi zdravja moramo prah odstranjevati. Orodje in stroji, ki jih pri tem opravilu uporabljamo, so sesalniki za prah, metle, omela, krpe, pogosto pa tudi voda. Izvor in hkrati dobri lovilci prahu smo ljudje sami. Zgornja plast kože epidermij, je sestavljena iz celic, ki se stalno obnavljajo. Nove celice nastajajo, stare pa odmirajo in odpadajo. Zato se ta plast kože neprestano lušči. Koža izloča tudi znoj in maščobo, v katero se lovijo odpadle celice in delci prahu iz okolja. Če teh snovi ne odstranjujemo, se začno počasi spreminjati kar na naši koži. To najprej zaznamo po neprijetnem vonju, temu pa sledijo še hujše težave, kot so kožne bolezni in okužbe. Zato moramo to plast nes¬ nage z našega telesa odstranjevati, moramo se umivati. Nekateri so na prah še posebno občutljivi, povzroča jim alergijo. • DIM je zmes plinov in majhnih trdnih delcev - prahu. Najpogosteje nastaja pri gorenju. • PRAH imenujemo trdno snov, ki jo sestavljajo nepovezani delci, ki so manjši od 1 mm pa do velikosti, ki jo naše oko še zazna. • ALERGIJA (dr. Vesna Plevnik Vodušek) Prah, ki nastaja in se nabira na površinah bivalnih prostorov, se imenuje hišni prah. V njem so različni delci, ki lahko povzročajo alergijo, najpomembnejša med njimi pa je zagotovo p ršica h išn ega prahu. Taje najpogostejši alergen v notranjih prostori in povzroča tako dihalne kot tudi kožne alergije (nahod, astmo, atopijski dermatitis). Pršica hišnega prahu je mikroskopsko majhen insekt, ki spada v skupino pajkov. Hrani se z odluščeno povrhnjico človeka in z drobnimi deli drugih odmrlih kožnih tkiv, kot so perje in volna, zato jih je največ v posteljah, preprogah, oblazinjenem pohištvu, plišastih igračah, zavesah. Alergijo povzročajo beljakovinski delci v izločkih pršic, ki so veliki le 10-40 mikronov, zato jih je v zraku veliko in jih lahko vdihamo v pluča. Z rednim odstranjevanjem hišnega prahu (predvsem z vlažnimi krpami in z globinskimi sesalci) se sicer znebimo velikega števila pršic in njihovih izločkov, nikakor pa ne vseh. Zato osebam, alergičnim na pršico hišnega prahu, še dodatno svetujemo, naj iz svojih bivalnih prostorov odstranijo preproge, oblazinjeno pohištvo, zavese, plišaste igrače, postelje pa prevlečejo s posebnimi prevlekami. jesen 1996 5 PRISPEVKI Raziskave Pripomočki 1. Kaj sestavlja prah v naši učilnici? Delovni list PRAH 2. Lovilci prahu 3. Umivanje in milo Delovni list UMIVANJE IN MILO A) Ali za umivanje zadostuje voda? B) Ali so vsa mila enaka? 4. Trdno in tekoče milo Delovni list MILO 5. Pri kateri temperaturi vode peremo? Delovni list OBLEKA • metle • smetišnice • zaščitne rokavice (take, kot jih imajo na Petrolovih bencinskih črpalkah) • rute ali nekaj za čez usta in nos • lupe • pincete • barvni in bel papir • škarje • plastični merilni valji ali plastenke • zbirka mil • posode z vodo • manjše plastenke z zamaškom z navojem • ravnika • različni detergenti za posodo • bele krpe • detergenti za perilo • banjice za pranje • vrvice za sušenje • ščipalke za perilo • krema za nego rok 1. Kaj sestavlja prah v naši učilnici? Delovni list: PRAH A) Tla učilnice razdelimo na toliko delov, kolikor skupin bo sodelo¬ valo. Otroci naj se za “umazano raziskovanje” opremijo z rokavica¬ mi, dobro je, če si z rutami prekrijejo tudi nos in usta. Vsaka skupina pomete svoj del učilnice v smetišnico, odstrani večje smeti in prah pretrese na temen papir. Nato s prebiranjem, s pomočjo lupe in pincet ločujemo različne delce prahu. Enake delce damo na isti kupček. Kupčki so lahko zrnca peska, vlakna tkanin, delci las, delci rastlin, neznani delci in podobno. Nato poskušamo delce opisati, poiskati izvor, odgovoriti na vprašanje: kako so prispeli v učilnico in kako so nastali. jesen 1996 6 PRISPEVKI B) Razvrščanje s pomočjo vode Del prahu, ki ga nismo ločili v kupčke, stresemo v ozko prozorno posodo, napolnjeno z vodo (plastični merilni valj ali odrezana plas¬ tenka). Opazujmo, kaj plava in kaj se potopi. Večji delci kamnin (mivka, pesek) se bodo potopili, ostanki rastlin, tkanin, delci las običajno plavajo. Zelo majhne delce zadrži na površini površinska napetost vode, tako da lahko plava tudi mivka, če so delci dovolj majhni. O površinski napetosti vode smo že pisali v prejšnji Naravoslovni solnici v prispevku Mehurčkologija. V razredu ali doma poiščimo miren kotiček, da lovilci ne bodo v napoto, in nastavimo lovilce prahu. 1. Lovilec B je bel papir. 2. Lovilec V je posoda z vodo. 3. Lovilec K je bel papir, premazan z vazelinom ali kremo za roke. Poskušajmo ugotoviti, kateri lovilec je najboljši. Kaj je pri tej raziskavi pomembno? Kako bomo delali, da bodo rezultati primerljivi in da bomo pravilno določili najboljšega lovil¬ ca. Pomislite na velikost lovilca, prostor v učilnici, kjer bo lovilec postavljen, in še kaj. Ko je najboljši lovilec določen, lahko raziskujemo dalje: • Kje v razredu je največ prahu? • Ali je prahu več na vrhu omare ali na tleh učilnice? • Kako bi ugotovili, koliko prahu nastane v enem dnevu ali dveh, treh, štirih, petih, šestih dneh? Količino prahu težko izmerimo. Lahko pa narišemo, koliko prahu se je nabralo na lovilcu. Prah lahko ponazorimo z redkejšimi ali gostejšimi pikami ali različno temnimi polji. Narišimo tloris razreda in označimo, kam smo postavili lovilce. Ko je raziskava končana, lahko narišemo skico razreda in označimo najbolj prašna mesta. • Komu bi to lahko bilo v pomoč? • Kaj lahko naredimo, da bi bilo prahu v razredu manj? 3. Umivanje in milo Delovni list: UMIVANJE IN MII,O A) Ali za umivanje zadostuje voda? Včasih za umivanje samo voda ni dovolj. Nekatere snovi se v vodi ne topijo in jih zato z vodo težko odstranimo; take snovi so tudi maščobe. Večina snovi, s katerimi se popackamo, vsebujejo prav maščobe. Maščobe bolje odstranimo z milom ali z detergentom. Poskusimo: Otroci naj si roke najprej umijejo, da bodo imeli vsi enako čiste, nato si roke namažejo s koščkom margarine. Nekaj otrok naj se nato umije samo z vodo, druga skupina otrok pa z vodo in milom. Nato roke primerjajmo. Ali pa si otroci umijejo roke samo z vodo in nato še z vodo in milom ter primerjajo učinek umivanja. Pri nekaterih opravilih se bolj umažemo, pri drugih manj. Kdaj je za čiste roke potrebna voda in kdaj voda in milo? Uporabite delovni list! jesen 1996 H PRISPEVKI B) Ali so vsa mila enaka? Otroci naj zberejo in prinesejo v šolo koščke različnih mil. Rezultati bodo boljši, če bo taka zbiralna akcija trajala vsaj nekaj dni. Tako se nabere kupček različnih mil. Vsaka skupina otrok naj določi lastnosti nekaj različnih koščkov. Določamo barvo, vonj, ali milo v vodi plava ali potone in kako se peni. Pri zadnji raziskavi opozorite otroke na zahteve dela, da bodo rezultati primerljivi (pri¬ bližno enaka količina nastrganega mila in enaka količina vode, kako stresamo, število stresanj, itd.). Merimo višino pene v cm. Na vprašanje, katero milo je boljše za umivanje, bodo odgovori najbrž zelo različni. Pogovor o kakovosti mila usmerjajte v njegovo uporabo. Otroška mila so zelo blaga, zato jih uporabljajo majhni otroci, ne pa avtomehaniki ipd. r' L. 4. Trdno in tekoče milo Delovni list: MILO Primerjamo penjenje trdnega in tekočega mila. Preizkus pen¬ jenja opravimo tako kot pri prejšnjih raziskavah. Uporabimo vodovodno vodo ter trdno in tekoče milo. Primerjamo višino pene. Poskus večkrat ponovimo. Primerjamo lahko še penjenje detergenta za pomivanje posode, šampona, detergenta za ročno pranje in podobno. Pazimo na to, da bodo rezultati primerljivi (koliko mila in šampona, koliko vode, kako in kolikokrat bomo stresali, itd.). Tekoče milo se dobro peni tudi v vodovodni vodi. Vsebuje deter¬ gente tako kot sredstva za pomivanje posode ah pranje perila. Mila in detergenti so različne snovi in jih tudi pridobivajo iz različnih surovin. 5. Pri kateri temperaturi vode peremo? Delovni list: OBLEKA Obleko, ki jo nosimo, znotraj umažemo sami, zunaj pa “zunanja” umazanija. Podobno kot se lažje umijemo z milom in šamponom, s temi pripomočki tudi lažje operemo obleko, kot če bi jo prali samo z vodo. Poskusimo Otroci naj prinesejo nekaj čistih belih krpic in z njimi pobrišemo po okenskih policah, okenskih steklih, po tleh. Nato poskusimo krpice očistiti. Prva skupina otrok naj poskuša samo s stepanjem, druga skupina z vodo in tretja skupina z vodo in detergentom. Krpice naj posušijo in ugotavljajo razlike. Suhe krpice razstavijo in ob njih napišejo način čiščenja. jesen 1996 PRISPEVKI 8 5.1 Sušenje Krpice se hitreje posušijo, če jih obesimo na vrvico, kot če jih pus¬ timo kar v posodi. Še hitreje se posušijo, če jih pred tem dobro ožmemo. V pralnem stroju to opravi centrifuga. Poskusimo Primerjajmo, katera krpica se bo prej posušila: ožeta ali neožeta. Naredimo preprosto centrifugo. Plastenki odrežemo vrat, v dno naredimo nekaj lukenj, ob zgornjem robu naredimo še dve luknji za vrvico. “Centrifugo” napolnimo z mokrimi krpicami, primemo na koncu vrvice in močno vrtimo. Seveda tako centrifugo lahko uporabljamo le zunaj Dve enaki krpici zmočimo, eno obesimo na vrvico neožeto, drugo pa centrifugiramo, in nato obesimo. Katera bo prej suha? 5.2 Pranje v hladni, topli ali vroči vodi? Umazanijo lažje odstranimo v vroči ali topli vodi kot v hladni. Pri kateri temperaturi vode peremo, je odvisno tudi od vrste tkanine in od barv, s katerimi je tkanina obarvana. Raziščimo, pri kateri temperaturi peremo različne tkanine. Večina oblačil ima na notranji strani prišito krpico, kjer je označena vrsta tkanine in temperatura, pri kateri jo peremo. Poiščimo te oznake na svojih oblačilih in na oblačilih sošolcev ter sestavimo preglednico za ves razred oblačil. S poskusi so se ukvarjali učenci 4. a razreda O. Š. Oskar Kovačič v Ljubljani Fotografije Janez Zrnec Ilustracije Dušan Krnel jesen 1996 9 PRISPEVKI Delovni list: PRAH A) S prebiranjem, s pomočjo lupe in pincete razvrsti različne delce prahu. 1. Izpolni tabelo! 2 . Katerega prahu je več: tistega, ki nastaja v učilnici, ali tistega, ki nastaja zunaj nje? 3 . Predlagaj, kaj bi naredili, da bi bilo prahu v učilnici manj. B) Razvrščanje s pomočjo vode • Del prahu, ki ga niste ločili v kupčke, stresi v ozko prozorno posodo, napolnjeno z vodo (plastični merilni valj ali odrezana plastenka). • Opazuj, kaj plava in kaj se potopi! • Odgovori na vprašanja! 1. Kateri delci prahu so potonili in kateri plavajo? Glede na to, kakšni so delci, kako so nastali, kako so prišli v učilnico. Pri odgovorih si pomagaj s podatki iz preglednice! 2 . Katerih delcev je več? Tistih, ki so potonili, ali tistih, ki plavajo? Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje delovnega lista. jesen 1996 10 PRISPEVKI Delovni list: UMIVANJE in MILO A) Ali za umivanje zadostuje voda? B) Ali so vsa mila enaka? 2. Za vsak košček mila izpolni tabelo! * Napiši ime ali ga sam poimenuj. 3. Katero milo je boljše za umivanje. Kaj misliš zakaj? Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje delovnega lista. jesen 1996 11 PRISPEVKI Delovni list: MILO Trdno in tekoče milo 1. Po vsakem stresanju vode in mila, vode in detergenta, vode in šampona,... izmeri višino pene, plastenko speri in ponovi poskus. Izmerjene višine vnesi v tabelo. 2. Rezultate predstavi v obliki histograma! Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje delovnega lista. jesen 1996 12 PRISPEVKI Delovni list: OBLEKA 1. Poišči in preberi oznake za nego oblačil na svojih oblačilih ali na oblačilih sošolcev in podatke vpiši v preglednico. Pri tej raziskavi je žgečkanje prepovedano! Iz podatkov v preglednici poskusi odgovoriti na vprašanja. 2. Pri kateri temperaturi peremo pisane tkanine? 3. Pri kateri temperaturi peremo bele tkanine? 4. Pri kateri temperaturi peremo bele bombažne tkanine? Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje delovnega lista. jesen 1996 13 PRISPEVKI V Sloveniji bo nova šolska zakonodaja bržkone za daljši čas opredelila upravne in organizacijske okvire, v katerih bo delovalo naše šolstvo. Ni težko uganiti, da bo nove mehove treba na novo napolniti z vinom. Od strokovnega dela učiteljev vseh stopenj bo odvisno, kolikšen delež novine bomo natočili vanje, koliko pa bo v njih ostalo starine. Kolikor slednje že bo, naj bo žlahtnina. Gotovo v naših šolah ne bomo vsega odkrili na novo. Zato že več let spremljamo, kaj se dogaja drugod po svetu. Trenutek je ugoden, da se ozremo čez Atlantik, saj tam začenjajo s prvo pokušino svojega pridelka. Že na začetku pa je treba pribiti, da lastne pameti in lastnega dela ne more nadomestiti prepisovanje iz najnovejših in najkompetentnejših tujih virov. iz prvega dela Uvod Temeljna načela nacionalnih standardov za naravoslovje Vsebina nacionalnih standardov za naravoslovje • Standardi za pouk naravoslovja • Standardi za poklicni razvoj učiteljev naravoslovja Učenje naravoslovja Učenje za poučevanje naravoslovja Učiti se učiti Ocenjevalni standardi vsebujejo kriterije za presojo kvalitete ocenjevalnih postopkov učiteljev in raznih zunanjih institucij, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem. Vsebujejo pa tudi postopke za prever¬ janje možnosti, ki jih imajo učenci na voljo pri pouku naravoslovja. Ocenjevanje posreduje različnim prejemnikom različne informacije: - učencem, do kolikšne mere dosegajo pričakovanja učiteljev, - učiteljem, kako se učenci uče, - lokalnim skupnostim, kakšna je kvaliteta njihovih učiteljev, - načrtovalcem šolstva, kako se uresničujejo njihovi načrti. Politika in praksa ocenjevanja operacijsko opredeljujeta, kaj je pomembno. Način ocenjevanja učencem sporoča, česa se morajo jesen 1996 14 PRISPEVKI učiti, učiteljem pa, kako naj poučujejo. Ocenjevanje je izredno učinkovit vzvod za spremembe pouka naravoslovja. Zato je ob vsaki spremembi načina ocenjevanja treba pomisliti na načrtovane in naključne posledice takšnih sprememb za pouk. Če naj ocenjevanje zajame vse vidike napredka pri učenju nara¬ voslovja: sposobnost za raziskovanje, razumevanje narave, razumevanje pomena in koristi naravoslovja, je treba podatke zbi¬ rati na več načinov; z ocenjevanjem nastopov, zbirnimi mapami izdelkov in odgovori na testna vprašanja. Vse bolj se uveljavlja tudi ocenjevanje možnosti za pouk nara¬ voslovja, ki jih ponuja šola. Te so podrobneje opredeljene v sistem¬ skih standardih. Čutiti je premik k ocenjevanju v bolj pristnih okoliščinah, ki se ujemajo s tistimi, v katerih naj bi učenec naučeno snov uporabljal. Ocenjevalni standardi - Ocenjevanje mora biti usklajeno z namenom. - Ocenjevati je treba tako dosežke učencev kot njihove možnosti za učenje. K dosežkom učencev sodi razumevanje, sposobnost razmišljati po naravoslovno, usposobljenost za raziskovalno delo in sposob¬ nost uporabiti naravoslovno znanje. Najpomembnejši kazalci, kakšne so možnosti za učenje, so naslednji: - učiteljeva strokovna in pedagoška usposobljenost, uglašenost učnih načrtov, načinov poučevanja, usposabljanja učiteljev in preverjanja, oskrbljenost z učnimi pripomočki in kvaliteta učnih materialov. Preverjanju možnosti za učenje je treba dati enako težo kot preverjanju znanja učencev. Učencem namreč ni mogoče naložiti odgovornosti za rezultate učenja, če zanj nimajo enakih možnosti. - Tehnična kvaliteta podatkov mora biti usklajena s pomembnostjo odločitve, za katero so bili zbrani. Pri ocenjevanju kvalitete podatkov je treba preveriti, ali zares merijo tisto, za kar so deklarirani, če dve nalogi za merjenje istega dosežka dasta enak rezultat in če je naloge za merjenje dosežkov mogoče uporabiti tudi ob drugem času. Učenci morajo imeti možnost, da svoje dosežke pokažejo. - Naloge za ocenjevanje morajo biti nepristranske. To pomeni, da je pri sestavljanju treba paziti, da ne zapostavljajo kake podskupine glede na jezik, kontekst in izkušnje. Naloge je treba ustrezno prilagoditi za učence, ki so kakorkoli prizadeti v razvoju. - Zaključki, ki jih naredimo na osnovi zbranih podatkov, temelje na različnih teorijah, stališčih in osebnih izkušnjah. Zato so manj objektivni od samih podatkov. Njihova uporabnost bo večja, če bo ob njih eksplicitno pojasnilo, na čem temelje. Učiteljevo ocenjevanje Učitelj nenehno preverja in ocenjuje razumevanje in znanje svo¬ jih učencev, razvršča tipične nesporazume, prilagaja metode pouče¬ vanja, izbiro zgledov in včasih tudi podrobni učni načrt. Učitelj potrebuje preverjanje in ocenjevanje zato, da zve, kakšno in kolikšno je znanje učencev na začetku, da sproti zaznava njihov napredek in da navsezadnje izmeri njihove dosežke. Naloge za pre¬ verjanje in ocenjevanje znanja so za učence pomembna informaci¬ ja o tem, kaj je pomembno. Učitelj naj k ocenjevanju pritegne tudi učence. Šele če bodo najprej razumeli, kaj in kako učitelj ocenjuje, bodo lahko pono¬ tranjili kriterije o tem, kaj pomeni razumeti in znati. Le tisti, ki sam zna preveriti stopnjo svojega razumevanja in znanja, je sposoben sam usmerjati svoje učenje in delo. Učenec razume ocenjevalne standarde in način ocenjevanja, ko zna sam izbrati svoj izdelek, iz katerega je videti stopnja razumevanja kakega naravoslovnega pojma ali zakonitosti ali pa se iz njega vidi učenčeva usposobljenost za raziskovalno delo. Učenec naj zna obrazložiti, kako se iz izdelka to da razbrati. Svoj ali tuj izdelek zna konstruktivno oceniti in ovrednotiti in pri tem upora¬ biti ustrezne standarde in kriterije. Učitelj mora znati rezultate ocenjevanja tudi sporočiti. Sporočilo mora vsebovati standarde in kriterije ocenjevanja, učenčev napre¬ dek med dvema ocenjevanjema in učenčev dosežek, merjen z ocen¬ jevalnimi standardi. Zunanje ocenjevanje Oblasti na različnih stopnjah organizirajo ocenjevanje za različne namene: - za opredelitev, za uveljavitev in za ugotavljanje rezultatov poli¬ tike izobraževanja, - za ocenjevanje in primerjanje učnih programov, za ocenjevanje šol in učiteljev ter za uveljavljanje finančne odgovornosti v šolstvu. Z izbiro primernega vzorca je mogoče z zunanjim ocenjevanjem ugo¬ tavljati dosežke naravoslovnega izobraževanja na celotni populaciji. Vsebinski standardi so opredeljeni na ravni razumevanja in usposobljenosti. Razumevanje vključuje poznavanje določene množine podatkov in usposobljenost za razmišljanje s temi podat¬ ki. Razmišljanje pripelje do razlag in napovedi. Tretja sestavina je sposobnost sporazumevanja. Sporazume¬ vanje vključuje sporočanje in sprejemanje podatkov v različnih simbolnih sistemih. O učenčevem znanju je mogoče sklepati seveda le po njegovih dejanjih, po tem, kaj stori, reče, nariše in napiše. Učitelj mora pri ocenjevanju zajeti široko paleto učenčevih odzivov: učenčeva vprašanja in njegove odgovore, poročila, prispevke k razpravi, pisne in grafične predstavitve, poskuse, modele in tehnične izdelke. Posebej pozoren pa naj bo na učenčeve razlage in napove¬ di. Te so namreč srž naravoslovja. Učenčevi uspehi na tem področju so potemtakem najpristnejši (avtentični) pokazatelji nje¬ govega razumevanja in usposobljenosti v naravoslovju. Ocenjevanje znanja vsebine naravoslovja Za ocenjevanje učenčevih dosežkov je treba izdelati ocenjevalni list, ki služi kot standard za ocenjevanje določene populacije. V jesen 1996 15 PRISPEVKI navadi je, da ocenjevalni list pripravijo učitelji, ki poučujejo nar¬ avoslovje v tisti populaciji. Razvoj ocenjevalnega lista gre skozi naslednje faze: - opredelitev standardnih dosežkov, ki jih pričakujemo od naravo¬ slovno opismenjenega odraslega, - izbira dosežkov, ki jih lahko pričakujemo v izbrani populaciji, - preskus pričakovanih dosežkov na vzorcu izbrane populacije, - prilagajanje spiska pričakovanih dosežkov, upoštevaje vzorčne izkušnje, - tristopenjska diferenciacija dosežkov za ocene: ustrezno, odlično, nezadostno. Standardne odzive odraslih analiziramo na: - sestavine odgovora (razlage ali napovedi), - podatke, s katerimi je utemeljen odgovor, - razmislek, na katerem temelji napoved, - kvaliteto sporočila. Za dobro razlago ali napoved je značilno, da si ugotovitve slede povezano brez vrzeli, ki bi jih bilo treba zapolnjevati z odgovori na dodatno zastavljena vprašanja. Druga značilnost dobre razlage je, da izrecno omenja privzetke, na katerih temelji. Lahko pa so dodane pripombe, kako bi se razlaga spremenila, če bi se spreme¬ nili privzetki. Pri podatkih, ki so upoštevani v odgovoru, ocenjujemo: - ali so za razlago pomembni, - ali so znanstveno pravilni, - ali se skladajo z učenčevo izkušnjo in starostjo, - kako posplošeni so. Razmislek, ki je pripeljal do odgovora, velja ocenjevati posebej. Lahko se namreč zgodi, da so napovedi napačne, ker so bili upoštevani podatki napačni, razmislek pa pravilen, ali narobe. Dober razmislek pripelje do napovedi: - ki je iz dobro povezanih izjav, - ki je izražena kot domneva, - ki negotovost domneve utemeljuje s pomanjkljivimi podatki ali s pomanjkljivostmi razmisleka, - ki kaže, da je učenec upošteval in tehtal tudi druge možnosti. Učenčeve odgovore je potemtakem treba ocenjevati z dveh vidikov: - kaj učenec ve - njegovo poznavanje podatkov in - kaj zna - njegove sposobnosti razmišljanja in delovanja. Ameriški vsebinski standardi potemtakem zahtevajo od učenca vednost in razumevanje,poznavanje dejstev in usposobljenost za njihovo miselno povezovanje. Opozoriti velja, da so ameriški standardi usklajeni v zahtevah, da se je treba učiti podatkov in njihove miselne obdelave. Pri nas razširjene parole so glede tega bolj enostranske, saj zanemarjajo pomen znanja podatkov. Mišljenje je vzpostavljanje relacij med podatki. Z razmišljanjem je mogoče iz množice izoliranih dejstev, ki so sami po sebi neproduktivno "inertno” znanje, zgraditi splet dobro povezanih dejstev, ki ga je A. N. Whitehead imenoval "aktivno” znanje. Aktivno znanje je produktivno na dva načina: je najpomembnejša spremenljivka, ki vpliva na usvajanje novega znanja (D. Ausubel), uporabiti pa ga je mogoče tudi praktično za razreševanje tehničnih in filozofskih problemov na individualni ali družbeni ravni. Za gradnjo katere koli strukture so pomembni gradniki in relacije med njimi. Če pri pouku zanemarimo dejstva, iz samih relacij, ki jih dobimo s praktičnimi in miselnimi operacijami, ne bomo mogli zgraditi uporabne miselne strukture. Takšni poskusi bodo enako neupešni kot gradnja znanja na golih dejstvih brez medsebojnih povezav. Otroci do zgodnjih najstniških let se ukvarjajo s posameznimi rečmi in pojavi. K temu jih vzpodbuja razvoj čutil, ki postajajo vse bolj usposobljena za razločevanje. Otrokova misel je vezana na konkretne izkušnje, ki jih posredujejo čutila in do katerih pridejo s svojimi aktivnimi posegi v dogodke, ki se odvijajo okrog njih. Otroci v teh letih imajo odličen spomin. Šola naj to dejstvo maksi¬ malno izkoristi, ne pa da učitelji izolirano naučeno znanje na pamet zametujejo kot ničvredno. Res je manj vredno od povezanega in dobro strukturiranega znanja, vendar je nepovezano ali slabo povezano znanje osnova za kasnejše strukturiranje. Šele v kasnejših najstniških letih (od 11. ali 12. leta dalje) misel prevlada nad zaznavanjem. Tedaj postanejo za učenje znamenja pomembnejša kot posamezni zaznamovana Znamenja se namreč nanašajo na množice podobnih reči ali pojavov in ne na posamezne predmete ali dogodke, ki jih spremljamo s svojimi čutili ali obvladujemo z rokami in orodji. Od te starosti dalje gradnja struk¬ ture prevlada nad učenjem posameznosti. Učitelji razrednega pouka potemtakem poučujejo drugačne otroke kot učitelji na predmetni stopnji. Na razredni stopnji naj učitelji omogočijo otrokom, da spoznajo naravo s čutili in z rokami, z neposrednim opazovanjem in eksperimentiranjem. To je stopnja povečane sposobnosti razločevanja in analiziranja. Kar je bilo prej videti eno, postane razločljivo in sestavljeno. To je stopnja reševanja praktičnih problemov. Otroci naj izdelajo lok ali piščal in ju preskusi¬ jo. Naravoslovje in tehnika gresta na tej stopnji z roko v roki. Na predmetni stopnji pa se učenci bolj zanesejo na sliko, risbo, besedo in graf. Zanima jih prenos izkušenj z enega na drug pred¬ met in od enega na drug pojav. Glavna dejavnost je posploševanje, iskanje podobnosti v tistem, kar se zdi različno. Temeljni pripo¬ moček za razločevanje so bile zaznave. Temeljni pripomoček za posploševanje pa so znamenja: risbe, besede, števila. Znamenja so namreč skoro vedno nadomestki za skupino podobnih reči ali pojavov in ne za posamezna telesa in posamezne dogodke. Ker mis¬ limo z znamenji, lahko mislimo miže in z zamašenimi ušesi. Tako spoznamo podobnosti. Le z odprtimi očmi in s tankim sluhom pa zaznamo razlike. Ocenjevanje znanja raziskovalnih postopkov v naravoslovju Pri vsebini smo preverjali razumevanje, pri raziskovalnih postopkih pa preverjamo usposobljenostih njihovo uporabo. jesen 1996 16 PRISPEVKI Naravoslovne raziskovalne postopke je treba najprej poznati, jih nato razumeti in se naposled usposobiti za njihovo uporabo. Razumevanje naravoslovnih postopkov je povezano z razumevanjem naravoslovnih pojmov, zakonov in teorij. Vendar samo to ne zadošča za njihovo uporabo. Treba se je naučiti tudi spretnosti in veščin za delo z laboratorijsko opremo ali opremo za terensko delo. Usposobljenost za raziskovanje lahko ocenjujemo med raziskoval¬ nim delom ali pa ocena temelji na raziskovalnih dosežkih. Za ocen¬ jevanje med delom si je mogoče izbrati spekter različnih dejavnosti, kot so predstavitev raziskovalnega dela, razprava z vrstniki ali učitel¬ jem, laboratorijsko ali terensko delo. Izdelki, ki so primerni za ocen¬ jevanje, pa so: dnevniški zapiski, pisna poročila, grafi, tabele podatkov, f iz i k alni in matematični modeli, zbirke in izdelki. Raziskovalno delo je mogoče razdeliti na naslednje stopnje: - Opredelitev problema, ki ga je vredno in mogoče raziskati. - Načrtovanje raziskave. - Izvedba raziskave. - Priprava poročila. Vsako od teh stopenj je sicer mogoče narediti individualno, pogosteje pa se raziskovalnega dela lotevajo skupine. Skupinsko raziskovalno delo velja vzpodbujati tudi v šoli. Vsako od naštetih faz je prav tako mogoče izvesti skupinsko in ob tem ocenjevati indi¬ vidualne prispevke. Ocene med potekom dela je koristno podpreti z ocenami individualnih izdelkov. konec 2. dela V naslednji številki: Vsebinski standardi za naravoslovje Pri pouku zgodnjega naravoslovja je pomembno, da otroke postopoma uvajamo v tiste naravoslovne postopke (sposobnosti in spretnosti ali, kot predlaga dr. Darja Piciga, spoznavne procese in postopke), ki jih bodo pripeljali do naravoslovne pismenosti. Otroci naj bi najprej opazovali (zaznavali), primerjali, razvrščali in uvrščali. Vse te naravoslovne postopke lahko razvijajo s pomočjo preprostih določevalnih ključev. Preproste določevalne ključe lahko naredi vsak učitelj sam. Ko otro¬ ci določevalne ključe uporabljajo, razvijajo predvsem sposobnost uvrščanja. Določevalne ključe pa lahko naredijo tudi sami. V tem primeru razvijajo predvsem sposobnost razvrščanja. V obeh prime¬ rih je zelo pomembno, da si povečujejo natančnost pri zaznavanju. V nadaljevanju bom opisala zgled za izdelavo določevalnega ključa, ki ga naredimo s študenti razrednega pouka pri vajah iz didaktike naravoslovja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V skupini izberem šest študentov. Na tablo sproti zapisujem vprašanja in tako nastaja določevalni ključ, ki ga oblikujem skupaj z njimi. Študente vprašam, po kateri lastnosti bi najlažje razvrstili izbranih šest študentov, ki stojijo pred tablo, v dve skupini. Običajno dobim odgovor: ”po barvi las” ali ”po dolžini las”. V obeh primerih ugotovimo, da je opredelitev, kdo bo šel v katero skupino, težka, ker je opredelitev "dolgi lasje” ali "kratki lasje” relativna. Tudi pri barvi las se zatakne, ker imamo ljudje toliko različnih odtenkov. Opredelitev ”ima očala” pa je zgled nedvoumne lastnos¬ ti. Tako na tablo napišem vprašanje: ”Ali ima očala?” Mogoča sta seveda le dva odgovora: da ali ne. Tako smo študente razdelili v dve skupini. Prav nič ni pomembno, koliko jih je v posamezni skupini - lahko je en sam, lahko pa jih je več. Študenti, ki imajo očala, stopi¬ jo skupaj, v drugo skupino pa študenti brez očal. Potem nadaljuje¬ mo z eno od skupin. Pogosto vprašanje, ki ga zastavijo študenti, je, ”ali ima lase spete v čop”0. Novo nastalo skupino študentov s tem spet razdelimo v dve skupini: tiste s čopi in tiste brez čopov. Včasih s tem že opredelimo značilnosti enega študenta in zato na tablo zapišemo njegovo ime. Vprašanja zastavljamo toliko časa, dokler ne opredelimo vseh šest študentov. Primer ključa, ki smo ga ses¬ tavili sami je na naslednji strani. jesen 1996 17 PRISPEVKI KLJUČ ZA DOLOČANJE OSEB Ugotovi, kako je ime osebi B. Kaj vse lahko iz določevalnega ključa poveste o Sonji? osebo,A oseba 8 okeba. C oseba, C osebaD ostbaE T Ključ za določanje preverimo tako, da pokličemo nekoga s hod¬ nika, ki študentov ne pozna. Prosimo ga, da s pomočjo določeval¬ nega ključa, ki smo ga zapisali na tablo, ugotovi, kako je ime študentki, ki stoji pred tablo. Pri sestavljanju določevalnih ključev se je treba zavedati, da so nekatere lastnosti stalne, npr. spol, druge pa le začasne, kot npr. srajca s kratkimi rokavi. Če delamo vedno uporabne ključe, potem opredelimo le stalne lastnosti. V tem prispevku je opisan primer ”doma narejenega” ključa za določanje ljudi. Učencem bo v veselje, če bodo imeli v razredu ključ, v katerem bodo zapisana imena vseh učencev. Določevalne ključe pa lahko delamo tudi iz različnih predmetov. Za začetek lahko naredite ključe, ki niso vsebinsko opredeljeni, npr. ključ za določanje predmetov, ki so jih učenci prinesli od doma ali s sprehoda. Med predmeti so lahko listi, storži, kamni, semena, plodovi, živali, vejice, ptičja peresa, smeti itd. Zanimivo je narediti ključe za določanje predmetov, ki so v peresnici. Tako bodo učenci razmišljali o različnih lastnostih predmetov, npr. o trdoti predme¬ tov, o tem, ali se sled lahko zbriše z vodo, radirko itd. Lastnosti predmetov opredelimo z našimi čutili. Navadno pre¬ vladuje opazovanje. Pri izdelavi določevalnih ključev pa lahko spodbudimo tudi druga čutila. Poskusite narediti določevalni ključ, pri katerem bo mogoče vse lastnosti opredeliti z zavezanimi očmi. Varja Skribe Dimeč Literatura, v kateri najdemo preproste ključe za določanje: Ključ za določanje dinozavrov: • FerbarJ. in dr. Tempusovo snopje. DZS, Ljubljana,1993, str, 263,264. Ključ za določanje sadja: • Skribe Dimeč D., Perne L., Učbeniki za razredni pouk naravoslovja pod drobnogledom. Pedagoška obzorja, 1994, 9(3): 62-71. Ključ za določanje živali: • Bajd B., Pojdimo k mlaki. Pedagoška obzorja, Novo mesto, 1995. • Bajd B., Moje prve školjke in polži. DZS, Ljubljana, 1996. jesen 1996 18 PRISPEVKI Ko nov Zemljan prijoče na svet, je tako nebogljen, da mora ma¬ mica še dolgo skrbeti za njegovo preživetje. Zdi se, da sam zase ne zna storiti nič. Vendar videz vara. Dojenček mora snovi za preživetje sam spraviti vase. Za preživetje potrebuje hrano, vodo in zrak. Za oskrbo z njimi ima na obrazu tri luknjice: usteča in dve nosnici. Pa ni vsaka luknjica narejena za dovajanje ene same potrebne snovi. Zrak je najpomembnejši - zato lahko priteka skozi vsako od luknjic ali celo skozi vse tri hkrati. Za vodo in hrano se da malo počakati. Zato zadošča zanju ena sama vhodna luknjica - usta. Izbiro med tremi snovmi je mati narava za mlade sesalčke poenostavila. Hrano je razpršila v vodi in nastalo je mleko. Tako mora dojenček za preživetje dobivati le zrak in mleko. Njegova naloga je, da ju spravi po grlu - vendar vsako snov po svoji cevki in vsako v drugo votlino v telesu. Zrak mora po sapniku v pljuča, mleko pa po požiralniku v želodec. Dojenček mora torej že prvi dan svojega življenja znati opera¬ cijsko razločevati med kapljevino in plinom. Hočem reči: znati mora opravljati operacijo za uravnavanje dotoka zraka in operacijo za dovajanje dotoka mleka. Z dotokom zraka je treba začeti takoj. Na voljo ima nekaj ur, da vadi samo dihanje. Tako se nauči operacije za uravnavanje dotoka zraka. Po nekaj urah je na vrsti prvo dojenje. Ob njem se je treba nauči¬ ti, kaj početi z novo snovjo, ki je popolnoma drugačna od zraka in jo je treba spraviti drugam. Če zaide v sapnik, jo kašelj samodejno odstrani. Kašljanja se ni treba učiti. To je negativni dražljaj, ki je vsakemu Zemljančku prirojen. Mati narava je dobra učiteljica. Dojenčku ne predpisuje, kaj mora storiti, temveč mu le prepove, česa ne sme. Tako mu da možnost izbiranja. Izbira je majhna, saj sta le dve možnosti: vdihniti zrak ali požreti mleko. Toda tako je le v začetku. Ko bo zrastel, bo lahko vdihaval razen zraka tudi tobačni dim, ljubljanski smod, opij ali vonj vijolic. Pil pa bo lahko vodo, mleko, kokakolo ali cviček. Požiranje cvička pa je in bo ostalo bolj podobno požiranju mleka kot vdihavanju zraka. Zato bo cviček, mleko, vodo in kokakolo človek uvrstil med kapljevine, vse snovi, ki se dajo vdihavati, pa bo uvrstil med pline. Sklenemo lahko z ugotovitvijo, da se prvi dan po rojstvu nauči¬ mo razvrščati snovi na kapljevine in pline. Če v življenju po tej poti dovolj dolgo nadaljujemo, bomo postali kemiki. Še to si zapomni¬ mo: med plini in kapljevinami je mogoče razlikovati le, če z njimi kaj naredimo. Šele operacija, ki se izide drugače z mlekom kot z zrakom, otroku omogoča, da ju razločuje. Če otrok zrak spusti po sapniku,/e to dobro. Če mu mleko steče po sapniku, ni dobro, saj zakašlja. Če mleko steče po požiralniku, je dobro. Če zrak steče po požiralniku v želodček, ni dobro, saj je treba podirati kupček, pivci piva pa moramo rigati, ker skupaj z rjavo kapljevino požiramo tudi plin -ogljikov dioksid. Novorojenec pa se na svoj prvi rojstni dan ne nauči le, da sta mleko in zrak različna. Nauči se tudi, da sta si podobna. Najbrž bi mamici to težko povedal, podobnost zna opredeliti le s svojo dejavnostjo - operacijsko torej. Dojenček že prvi dan zrak in mleko spravi vase do grla na isti način. Oboje je mogoče črpati s trebušno prepono. Ko gre prepona dol, gre zrak ali mleko noter. Zrak gre lahko naravnost v pljuča. Mleko pa je treba zadržati v ustih, preklo¬ piti zaklopko v grlu in ga nato spustiti v želodček. Z mlekom je torej celotna operacija bolj zapletena kot z zrakom. Vendar je prvi, to je sesalni del obeh operacij podoben. Kmalu potem, ko bo deklič znal reči mama, se bo tudi naučil povedati, da so kapljevine in plini tekočine. Oboji namreč lahko tečejo. Če pritekajo v telo na prava mesta oh pravem času, povzročajo človeku ugodje. Sklenemo torej lahko: snovi, ki se odzivajo podobno, če jih npr. sesamo, sodijo skupaj in zaslužijo skupno ime. To je množica tekočin. Te snovi, ki so bile pri sesanju podobne, pa se razlikujejo po tem, kam jih v telesu lahko spravimo. V želodce natakamo kapljevine, v pljuča pa pline. Tako smo množico tekočin razcepili na dve med seboj tuji podmnožici, ki ju poimenujemo kapljevine in plini. Pravimo, da smo tekočine razvrstili na kapljevine in pline. Namesto besede razvrščanje so v rabi še sinonimi klasifikacija, sortiranje, grupiranje in še kaj. Sinonime kaže odsvetovati povsod tam, kjer želimo čim bolj natančno sporočanje: v znanosti, v pravu, medicini, industriji. jesen 1996 19 PRISPEVKI Sinonimi pa so priporočljivi, če želimo s svojim sporočilom spod¬ buditi asociativno razmišljanje. To je razmišljanje, ki je na vsebino sporočila le rahlo vezano. Tako je v literaturi, še zlasti v pesništvu, v politiki, pri trženju in oglašanju. Tudi pri zapeljevanju soljudi so sinonimi nepogrešljivi. Pri izobraževanju moramo učence seznanjati z vsemi temi področji. Zato včasih uporabo sinonimov odsvetujemo, včasih pa jo priporočamo. Pri pouku naravoslovja so sinonimi vabila v zmedo in nesporazume. Zato jih vsaj pri razlagi odsvetujemo. Sinonimi pa so koristni tudi pri naravoslovju in tehniki, kadar učenci poskušajo samostojno s skupinskim delom kaj dognati ali narediti. Sinonimi namreč nikoli nimajo popolnoma enakega pom¬ ena in potemtakem sprožajo različne misli. Za dokončni dogovor, še zlasti pred skupnim delom, pa je treba dogovore razčistiti tudi tako, da sinonime iz njega izločimo. Pri dosedanjem razmisleku o razvrščanju smo ugotovili, da le - to temelji na dveh operacijah. To sta: ugotavljanje razlik ( razločevanje), ki vodi do relacije neenakosti, in ugotavljanje podobnosti ( poenotenje ) ki vodi do relacije enakosti =. Pri ugotavljanju neenakosti se zanašamo predvsem na čutila. Čutila so narejena tako, da se odzovejo le m spremembe dražljajev. Zagledam le spremembe v vidnem polju, zaslišim le spremembo zvoka v približno stalnem šumenju ali hrupu, zavoham le nov vonj v kemijskem laboratoriju, ki je sicer napolnjen z različnimi vonji. V gneči zaznam, če me nekdo od zadaj potreplja po rami. Najpestrejša hrana za čutila je narava sama, predmeti in pojavi v njej. Pri ugotavljanju podobnosti in enakosti pa se zanašamo pred¬ vsem na pamet. Čutila namreč možganom ne sporočajo: dražljaj je enak kot prej, še naprej je enak, še je enak, enak, enak, enak,..., temveč zavpijejo le ”Zdaj je drugačen!” Vmes pa je pamet tista, ki mora vstaviti: enak, enak .... Pri razmišljanju o podobnosti in enakosti čutila človeka celo motijo. Zato se za zbran razmislek raje umaknemo v samoto in tišino, celo oči zapremo, če močno premišljujemo. Najboljša hrana za pamet so znamenja: besede, števila, znamenja za spremenljivke. Zapomnimo si: čutila urimo na resničnih posamičnih predmetih in pojavih, pamet pa ostrimo na znamenjih (simbolih) za množice reči in pojavov. Šolnik naj ne bi nikoli pozabil, da se morajo otroci učiti obojega. Razvrščanje se lahko začne, ko zaznamo različnost. To naredi dojenček prvi dan, ko razloči mleko od zraka. Do kapljevin in plinov pa s tem ni prišel. Za ta dosežek bo moral piti še čajček, kamilice, frutek itd. Pri tem bo ugotavljal, da imajo te snovi sicer drugačen okus kot mleko, požirati pa jih je mogoče na isti način. Šele ta enakost v množici različnih občutij, npr. okusov, omogoči ustvariti množico kapljevin. Za množico je značilno, da morajo biti njeni elementi razločljivi, hkrati pa morajo imeti nekaj skupnega, po nečem si morajo biti enaki. Če bi mamica Urški v različne stek¬ leničke nalila vedno enako mleko, Urška ne bi nikoli doumela izraza kapljevina. Čisto dobro bi shajala z besedo mleko. Z razvrščanjem iz ene množice naredimo najmanj dve. V poprej čisto brezoblični množici se s tem pojavi notranja zgradba - struk¬ tura. Ta struktura temelji na dveh relacijah: na enakosti in neenakosti. Vsi elementi v prvi podmnožici so si po nečem enaki. Prav tako so si po nečem enaki tudi vsi elementi v drugi množici. Vsak element iz prve množice pa se razlikuje od vsakega elementa iz druge množice. Tisto, po čemer se elementi v različnih pod- množicah razlikujejo, se imenuje razvrstitveni atribut. Elementi v eni od podmnožic pa so si po razvrstitvenem atributu enaki. Naša Urška je spoznala, da se ji mleko, ki ji je ušlo iz ustec, nabere po ličkih in bradici v kapljicah. Zato je treba pri pitju mleka imeti slinček. Mleko je kapljevina. Tudi voda, čaj in frutek delajo kapljice na ličkih in močijo slinček. Zrak pa ne. Zato zrak ni kapljevina. Razvrstitveni atribut je torej nastajanje kapelj. Ene tekočine jih delajo, druge pa ne. Zato so ene kapljevine, druge pa ne. Razvrščanje da ločene podmnožice, v katerih so elementi, ki so si po razvrstitveni lastnosti enakovredni - ekvivalentni. Zato tem podmnožicam pravijo ekvivalenčni razredi. Od tekočin smo najprej odcepili ekvivalenčni razred kapljevin. Pozneje pa smo spoznali, da so tudi sestavine v preostali množici ekvivalentne. Zato zaslužijo svoje ime: plini. Če bi ne bili drug drugemu podobni, tudi imena ne bi zaslužili. Dovolj bi bilo, da bi jim rekli nekapljevine. Tako smo torej tekočine razvrstili v dva ekvivalen- čna razreda: v kapljevine in pline. Ekvivalenčnim razredom smo tudi nadeli imena.To niso imena posameznih kapljevin, kot sta frutek, kokta in radenska, ki so (zaščitena) imena za pijače. Kapljevina in plin sta obči imeni. Nanašata se na celo množico snovi. Obča imena so sredstvo za pos¬ ploševanje. V naravoslovju redko razmišljamo o posamezni snovi ali posameznem predmetu. Navadno razmišljamo o razredih pred¬ metov, snovi in pojavov. Do razredov pa pridemo z razvrščanjem. Ker je razmišljanje pogosto pogovor s samim seboj, si ga močno olajšamo, če ekvivalenčne razrede poimenujemo. Samostalniki, ki so obča imena, so imena za razrede teles, pridevniki so imena za razrede teles, ki so si podobni po kaki lastnosti, glagoli pa so imena za razrede pojavov. Ko kako množico razvrščamo, včasih njene elemente razpore¬ jamo po prostoru: enake reči devamo na isti kupček, v isto škatlo, jesen 1996 20 PRISPEVKI Foto Jože Glad • PRILOGA K POSTERJU (GLEJ RAZLAGO R POSTERJU STR. 38) Foto Jože Glad • PRILOGA K POSTERJU (GLEJ RAZLAGO K POSTERJU STR. 38) Foto Jože Glad • PRILOGA K POSTERJU (GLEJ RAZLAGO K POSTERJU STR. 38) ‘•WV: na isto polico. V gospodinjstvu takemu razvrščanju, ki ga kombini¬ ramo z razporejanjem v prostorska območja, pravimo pospravljan¬ je. Če delce iz odplak ločujejo odvode, pravijo temu postopku čiščenje. V mlinu moko ločijo od otrobov tako, da mešanico prese¬ jejo. Tudi v gramoznici sejejo pesek in ga tako razvrstijo po zrnatosti. Razvrščanje ima potemtakem tudi praktičen pomen. Včasih bi bilo razvrščance same težko razporediti v prostorska območja. Tedaj se lahko zatečemo k razporejanju znamenj zanje. Če razporejamo imena za razvrščance, dobimo telefonske imenike, slovarje, tabele z različnimi podatki, šifrante, geslovnike. Kaj in kako razvrščamo, bom opisal kdaj kasneje. Posebej bi se kazalo pomuditi pri subjektivnem in objektivnem razvrščanju. Zapis naj sklenem s tole mislijo. Kelvin je menil, da je merjenje prvi korak v znanost. Zdi se mi, da je bil preveč zahteven. Po mojem je prvi korak v znanost razvrščanje. Z njim pridelamo besede, ki se ne nanašajo na posamezne reči in pojave, temveč imajo obči pomen. Iz njih pa lahko sestavljamo izjave, ki so tudi splošne. Iz njih je zgrajeno tudi naravoslovje. Janez Ferbar Izredni profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Tak je naslov didaktičnega kompleta za 1. In 2. razred, ki ga sestavljajo videokaseta, prosojnice ter navodila za uporabo. Poleg kompleta je možno kupiti še demonstracijski kovček s praktičnimi predmeti s področja toplote, plinske in električne energije. # Pri zasnovi projekta je Videofon d. o. o. (v sodelovanju z Agencijo RS za učinkovito rabo energije) vodilo spoznan¬ je, da je vsakodnevna gospodarna raba energije temelj za kvalitetnejše človekovo življenje in njegov odnos do narave. Še posebej pomembno pa je, da učenci pridejo do tega spoznanja čimprej. • Vsebina videokasete in prosojnic obravnava teme o energiji. Teme: naprave za ogrevanje, vrste goriv, toplotne zaščite, • gospodinjski aparati, ogrevanje vode, zbiranje odpadkov, viri energije, človeška energija, so namenjene za doseganje cil¬ jev s področja varovanja okolja, porabe energije in izboljšanja bivalnih razmer. Na duhovit način so s prosojnicami prikazana naslednja področja: O Energija je hrana: Prazna vreča ne stoji pokonci. S praznim želodcem ne pridemo daleč. O Energija je toplota: Obleka ne naredi človeka, mu je pa toplo. Ne meči polen skozi okno. Z vodo je treba varčevati - pipe so zato, da se voda zapre. O Poleg vode varčujemo še z energijo: Prhanje je bolj zdravo kot kopanje. O Električna energija tudi ohladi: Vroča juha je za na krožnik, ne za v hladilnik. Preveč tudi ni dobro. O Toku energije je treba pustiti prosto pot: Lepe za vese še niso dobre zavese. O Varčevanje ima svoje meje: Kar je preveč je preveč. O Energijo je treba pametno trošiti: Zakaj sediš'na prevelikem stolu? Zmotiti se je človeško, samo drago. Prosojnice so vezane na videoposnetek ter služijo za ponovitev videnega in kot izhodišče za nadaljnjo diskusijo, razmišljanja in primerjavo z izkušnjami posameznih učencev glede varčevanja z energijo. Ob vsem tem pa so tudi vspod- buda za opazovanje lastnega načina varčevanja in za iskanje še učinkovitejših oblik varčevanja. Kljub temu da so prosojnice oblikovane na osnovi videofilma, pa jih bodo učitelji lahko uporabljali v različne namene kot samostojen učni pripomoček tudi pri drugih učnih predmetih (govorne vaje pri slovenskem jeziku, motivacija pri likovni vzgoji,...). Ob koncu lahko poudariva, da je didaktični komplet učiteljem lahko v veliko pomoč pri načrtovanju in izvajanju pouka spoznavanja narave in družbe, oben¬ em pa ponuja možnosti za integracijo z drugimi predmeti. S pomočjo ponujene¬ ga kompleta lahko učence spodbujamo k razmišljanjem o možnostih vsakod¬ nevnih načinov varčevanja, ki so učencem te razvojne stopnje razumljivi in blizu njihovim izkušnjam. Didaktični komplet ima pomembno spoznavno zlasti pa vzgojno funkcijo. Meta Budnar Irena Vodopivec , • |&- / Želite katalog? Pokličite nas! VIDEOFON, d.o.o. 4273 Blejska Dobrava 139 tel.: 064 874 155 e-mail: VIDEOFON@guest.ames. si • •••••••••• jesen 1996 21 PRISPEVKI Učilo, ki smo ga poimenovali Ključ za razvrščanje (na škatli najdemo francosko ime Reperage logique), je igra za urjenje razvrščanja po več spremenljivkah s pomočjo drevesnih diagramov. V zbirki Reperage logique je več didaktičnih učil. Razlikujejo se po barvi škatel. V tem prispevku opisujemo vsebino modre škatle. ”Reperage logique” v v • razvrščanje Razvrščanje je dejavnost, ki nas spremlja vsak dan. Ko postane množica papirjev na delovni mizi že popolnoma neobvladljiva, se lotimo pospravljanja. Nepomembni papirji romajo v koš, preostale razporedimo v predale in mape. Bolj po matematično bi rekli, da smo papirje razvrstili na pomembne in nepomembne. Nepomem¬ bne smo razporedili v koš, pomembne pa smo naprej razporedili v mape in predale. Lahko bi si izmislili nešteto zgledov za razvrščanje: pospravljan¬ je učil v razredu, knjig v knjižnici, igrač v igralnici... Razvrščanje v naravoslovju omogoča posploševanje. Izkušnje s predmeti iz ene skupine omogočijo, da spoznamo lastnosti vseh predmetov iz skupine, ne da bi z vsemi predmeti opravili poskus. "Matjažu je padel kozarec na tla in se razbil. Sklepa lahko, da bi se razbil tudi drugi kozarec iz enakega stekla, če bi mu padel na tla” (')• Ni pa nujno, da ob razvrščanju predmete, ki jih razvrščamo, tudi prestavljamo. Znana zgleda za razvrščanje v naravoslovju sta peri¬ odni sistem elementov ter rastlinsko in živalsko razvojno deblo. Ni treba, da bi kemiki nabrali ves kisik tega sveta in ga spravili na eno mesto, pa zraven ves dušik, pa železo... Dovolj je, da razvrstijo zna¬ menja za elemente. Tudi biologi ne polovijo vseh medvedov, vseh zajcev ... pa vendar z razvrščanjem in urejanjem živalim priredijo natanko določeno mesto v razvojnem deblu. Razvrščanje je postopek, ki se ga začnemo učiti že zelo zgodaj. Majhni otroci kaj hitro razvrščajo igrače po uporabnosti, po barvi ali obliki. Vendar je od preprostega razvrščanja igrač do razvrščanja po več spremenljivkah v naravoslovju lahko kar velik korak. Za mlajše otroke je razvrščanje predmetov, ki jih imamo pred seboj in jih lahko opazujemo, precej lažje kot razvrščanje sim¬ bolov zanje. Za učenje razvrščanja je pomembno tudi to, da razvrščamo znane predmete. Reči, s katerimi znamo rokovati. Tako se hkrati ukvarjamo z eno samo rečjo, samo s postopkom, nič pa z vsebino. Ko razvrščanje kot postopek obvladamo, pa ga lahko uporabimo pri novih vsebinah za razreševanje novih problemov. Učilo Ključ za razvrščanje je sestavljeno iz 16 modrih plošč in kartončkov, ki ustrezajo posamezni plošči. Na modrih ploščah so drevesni diagrami, nekakšna navodila za razvrščanje kartončkov, na kartončkih pa različne sličice (slika L). Slika 1: Modra plošča z navodili za razvrščanje, otrok drži kartončke s sličicami različnih klovnov v rokah. jesen 1996 22 UČILA Postopek razvrščanja je lahko dvojen. Po prvem razvrstimo celo množico kartončkov po vsaki spremenljivki posebej (slika 2). Po drugi pa vsak kartonček peljemo po poti na ustrezno mesto (slika 3). Slika 2: Razvrščanje cele množice kartončkov po vsaki spremenljivki posebej. Slika 3: Deklica vsak kartonček posebej pelje po označeni poti na ustrezno mesto. To si podrobneje oglejmo na zgledu plošče s klovni. Kartončki se razlikujejo po štirih spremenljivkah. V tabeli so zapisana imena spre¬ menljivk in njihove vrednosti. klovnov z rdečo obleko in zelenim ovratnikom in tako naprej. Vsakega od osmih kupčkov bi lahko opisali z besedami, ko postavimo kupčke na ustrezno križišče. Nazadnje nastalih 8 kupčkov razvrstimo še po barvi čevljev. Vsak kartonček dobi svoje mesto na modri plošči. Po drugem postopku pa vsak kar¬ tonček pogledamo. Izberimo npr. kartonček, ki je na sliki 4. Ker je na njej "pokončnokapi” klovn, se v Slika 4: ”Pokončn~ prvem križišču usmerimo na okapi” klovn, z rdečo desno. Klovn ima rdečo obleko, obleko, zelenim ovrat- zato se v drugem križišču usmeri- nikom in rjavimi čevlji, mo na desno, zaradi zelenega je kartončkov ob križiščih. Vendar je včasih za reševanje naloge v naravoslovju bolj primerna druga strategija, zato je prav, da otroke spodbujamo k igranju na oba načina. Naloge na posameznih ploščah so po težavnosti stopnjevane z večan¬ jem števila spremenljivk, z večanjem števila vrednosti spremenljivk, z vrsto spremenljivk, s simbolom, ki označuje vrednosti spremenljivke, s številom odvečnih kartončkov, z manjkajočimi kartončki. Drevesni diagrami narekujejo razvrščanje najmanj po dveh spre¬ menljivkah in največ po štirih. Število vrednosti spremenljivk je od dva do štiri. Kartončke razvrščajo po obliki lika na njih (različne oblike drevesnih listov, hišic, vozil, klovnov, geometrijskih likov, cvetov, igrač, metuljev, zelenjave), po barvi celega lika ali nekaterih nje¬ govih delov, po velikosti, po, nekoliko okorno rečeno, prisotnosti elementov na kartončkih. jesen 1996 23 UČILA Vrednosti spremenljivk so označene na dva načina: kot binarne spremenljivke (zavzema vrednost, je ne zavzema) ali pa so vse vrednosti naštete. Velikost je označena s simboloma (velik fantek, majhen fantek). Na polovici plošč je za kartončke označenih natanko toliko mest, kot je kartončkov, v preostali polovici pa je kartončkov preveč. Odvečni kartončki ostanejo na vmesnih križiščih. Na eni plošči pa na konec pripeljemo dva kartončka; dvema kartončkoma pripada ista pot. Z drevesnim diagramom je torej predstavljenih premalo spremenljivk in njihovih vrednosti, da bi kartončka med seboj lahko razločevali. Učilo Ključ za razvrščanje je zelo primerno za igralnico in razred. Ker je v eni škatli 16 plošč, lahko zaposlimo več učencev hkrati. Mlajšim in začetnikom ponudimo lažje naloge (manjše število spre¬ menljivk, manj vrednosti spremenljivk, preproste vrednosti spre¬ menljivk in njihove oznake in nič manjkajočih kartončkov), starejšim in spretnejšim pa težje. Ko otroci že znajo razvrščati s pomočjo vseh tabel, si bodo pravila za igranje postavljali tudi sami. Fotografije: Nedžad Žujo in Zvonka Kos Učila so preizkušali učenci 3.a razreda OŠ Mirana Jarca, Ljubljana Kot nadgradnjo urjenja razvrščanja lahko pripravimo podobne drevesne diagrame s spremenljivkami za razvrščanje teles (npr. razvrščanje igrač, drevesnih listov). Pozneje jim ponudimo množico sličic ali teles in jih poprosimo, da sami sestavijo drevesni diagram. Igro smo ponudili predšolskim otrokom, otrokom na nižji stopn¬ ji osnovne šole in odraslim. Večina se je z njo prav prijetno zabavala. Verjamemo, da se je ob zabavi tudi česa naučila. 1 Ferbar J., Kakšen, kateri, razvrščanje in urejanje. Pedagoška obzorja, Ljubljana, 1988; 7:19-32 Danica Mati se ukvarja s poukom zgodnjega naravoslovja na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani Za učitelje, katerih prispevke smo objavili v tej številki, je podjetje Efekt prispevalo tale učila: • Reparage logique, modra serija, za Vijeko Miklavec in Mojco Bašič * komplet lončkov z lupo za opazovanje žuželk za Liljano Rijavec in Ireno Kolarič S • ter komplet merilnih valjev ■ za učitelje iz Gornje Radgone Učilo REPARAGE LOGIQUE rdečo, zeleno in modro serijo, proizvaja francoska založba Nathan. V Sloveniji jo zastopa podjetje EFEKT d. o. o., Selo 11 d, 5262 Črniče, tel. 065 66 010, faks 065 66 022. jesen 1996 24 UČILA Potrebujemo: ■ 1,5 -voltno baterijo, ■ magnetno ploščico, ■ elastiko, * dve veliki varnostni sponki, ■ lm tanke bakrene žice, m vžigalično škatlico, * smirkov papir. N a veliko 1,5-voltno baterijo položimo magnetno ploščico, kot kaže slika. P ritrdimo jo z elastiko. Med elastiko in baterijo zataknemo veliko varnostno sponko, s kapico navzdol, tako da ušesce štrli kar se da visoko nad magnet. Na enak način pritrdimo na nasprotni strani še drugo varnostno sponko. Pomembno je, da se sponki stikata z baterijo, da bo skoznji lahko stekel električni tok. I zdelali smo stator (mirujoči del elektro¬ motorja). Baterija služi hkrati kot elek¬ trični izvir. Manjka nam še rotor (vrteči se del elektomotorja). Z a rotor uporabimo približno 1 m kar se da tanke (0,4 mm) lakirane bakrene žice. naravoslovna skrinja Učitelji znate popestriti pouk * z zanimivo zgodbico, ■ s pripravo poučnega poskusa, ■ z igro, ki otroke navduši, * in še z marsičim. Pobrskajte po svoji naravoslovni skrinji, opišite izvirno idejo in nam jo pošljite, da jo bomo lahko objavili in tako predstavili vašim kolegom. Do¬ dajte kako ilustracijo, morda foto¬ grafijo iz razreda, da bo prispevek nazornejši in zanimivejši. Napišite seveda, kdo in s katere šole ste, da se bo vedelo, kje se te posrečene ideje rojevajo. Naj dober glas seže v deveto vas. lektromotor ; Navijemo jo v svitek, na primer okrog metlinega ročaja ali okrog vžigalične škatlice. Na konceh pustimo po 5 cm ravne žice. Ta dva konca podrgnemo s smirkovim papirjem, da odstranimo lak. Konca nekajkrat ovijemo okrog svitka žice, da se ta ne razplete. R avna konca žice potisnemo skozi ušesci varnostnih sponk in ju vodoravno porav¬ namo. Če se rotor še ne vrti, pihnemo vanj ali ga rahlo sunemo. V pravih elektromotorjih je tudi komutator, ki poskrbi, da se smer električnega toka skozi rotor spremeni ob pravem času. Naš motorček komutatorja nima, zato je pravzaprav čudno, da sploh deluje. Kaže, da prav nenatančnosti pri izdelavi pripomore¬ jo, da so stiki med rotorjem in statorjem slabi, zato se tok skozi rotor spreminja. Zmanjševanje in povečevanje toka nadomesti spreminjanje smeri toka skozi rotor v \ pravem motorju, zaradi česar se naš motorček kljub vsemu vrti. Opomba: Elektromotorček ie v kratkem stiku, zato ga ne pustimo delovati predolgo, sicer se bo izpraznila baterija. P o nam dosegljivih podatkih je takle elektromotorček prvi izdelal prof. Nachtigal z univerze v Dortmundu. Ana Gostinčar Blagotinšek Ukvarja se z naravoslovjem in didaktiko fizike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ptica mita v šopek se je .v/ \'11 Pošljite nam vprašanja in z veseljem bomo poiskali strokovnjake, Literatura: Matoničkin L, Opča zoologija. Škotska knjiga, Zagreb, 1994 Zei M., Vretenčarji. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961 Mojca Pečar jesen 1996 27 KAR STE ŽELELI VEDETI IN SI UPATE VPRAŠATI c a m em Vjeka Miklavec z OS Dravlje in ^ W zaključujem 33. leto pedagoškega • dela. V rokah držim promocijsko številko Naravoslovne solnice. Moram vam sporočiti, da je sijajna (čeprav že veliko tega vemo od Tempusa). Ne bom vam pisarila strokovnih stvari, saj so vaši sodelav¬ ci res cenjeni strokovnjaki, ki so zapihali svež veter v naša šolska jadra. Smo se že bali, da bo barka potonila. Nisem zapisovala vseh šal, ki sem jih doživela, me je pa vzpodbudila rubrika Zgodbe iz razreda in vam sporočam naslednje: Moje prvo delovno mesto je bilo na vasi. Učila sem spoznavanje narave v 5. razredu - botaniko. Rada se vračam v ta kraj. In ko sem se nekoč z družino ustavila v tej vasi, pravzaprav v vaški gostilni, me je bilo groza. Veliko mojih bivših učencev, danes priletnih mož, se je naslanjalo na šank in me vabilo: “O, tršica, kaj boste pili?” Seveda sem zgroženo dejala: “Fantje, pavi veste, daje alkohol strup?” “Ja.” “Se še spomnite poskusa, ki smo ga delali v šoli? Lončnico smo zalivali z žganjem.” “Ja, ja!” “Kaj se je zgodilo s cvetico?” “Posušila se je.” “Se iz tega niste nič naučili?” “Smo.” “In kaj?” “Da šnops ni za rože.” a še ena o rožicah: To se je zgodilo veliko pozneje, ko so .'.■■. prišli na šole prvi diplomirani peda¬ gogi. Res nam ni bilo jasno, kaj bodo delali. Ravnatelji so raje namestili psihologa in socialnega delavca, če je kateri bil še malo bolj prosvetljen, pa še pedagoga. Ker se je ta človek ukvarjal prav z vsem, je zbiral tudi podatke o starših otrok. Tako sem Jurčka poslala z anke¬ to, rekoč: “Prosim, odnesi to gospe pedagoginji!” Dolgo ga ni bilo nazaj, skrbelo me je, ko je končno le prišel z listom v roki. Ves nesrečen je izjavil: “Gospe pelargonije ni!” Pa recite, da ni kdaj tudi zabavno v našem poklicu! **&£«£>* V.* 05 ste v m a« 11 ed«<> pft c eit»° Lep pozdrav! Vjeka Miklavc OŠ Dravlje, Ljubljana LEKSIKON NARAVOSLOVJE Novost na knjižnem trgu Kaj so rentgenski žarki in kako delujejo? Zakaj nastane sončni in kdaj lunin mrk? Kako deluje varovalka? Zakaj nastane kratkovidnost? Oxfordovi strokovnjaki so v 700-stranskem priročnem leksikonu zbrali in po abeced¬ nem redu razvrstili ter razložili 7500 gesel s področja fizike, kemije, biologije, računalniške tehnike... Razlage in odgovori na številna vprašanja bodo v pomoč učencem osnovnih in srednjih šol, študentom in reševalcem križank, predvsem pa (včasih obupanim) staršem, ki morajo svojim radovednim nade¬ budnežem razložiti KAJ JE... in KAKO DELUJE... NARAVOSLOVNI LEKSIKON* - dobrodošla pomoč v novem in vseh naslednjih šolskih letih - je že na voljo za 9660 SIT; 10 odstotkov popusta s kartico Knjižnega centra C in plačilo v treh obrokih. ,* Leksikon (gr.) - knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti. t\J A Rt) C. ,.,,m gfONU po ' 695 vs\*o vN jesen 1996 ZGODBE IZ RAZREDA 28 PETKINA KRIŽANKA TAKŠNE KRIŽANKE SO V REVIJ! PGVKA - LAHKO JO NAROČITE PO TELEFONU (061 125 5505), TELEFAKSU (061 126 3195) ALI PA PO POŠTI NA NASLOV: KOSKOS d. o. o., p, p. 3420, 1001 LJUBLJANA REVIJA ZA BISTRE UČITELJE .RAZREDNEGA POUKA UREDNIŠTVO B67KE DOVOLJUJE FOTOKOPIRANJE TE KRIŽANKE! jesen 1996 RJ PETKINA KRIŽANKA Kim Taylor DZS, 1994 obseg posamezne knjige 32 strani Toplota (1350 SIT) Gibanje (1790 SIT) Pod ničlo (1550 SIT) Vzorci (1550 SIT) ZBIRKA ENAJSTA ŠOLA NARAVOSLOVJA Z birka vsebuje štiri knjige: Toplota, Gibanje, Pod ničlo, Vzorci. Zanimiva je z več pogledov. Že sam izbor slik, ki so resnično dopolnilo besedila, razporeditev in oblika besedila kažejo, da se je avtor skrbno pripravil na izdajo, saj je z veliko tankočutnostjo oblikoval stran za stranjo. K ako pomemben in zahteven je prav slikovni del, se je pisec verjetno močno zavedal, saj je prav v tem delu gradiva zastopanih več avtorjev. Najvažnejši del zbirke je prav gotovo besedilo, ki je izbrano tako, da brez obširnega besedičenja veliko pove. V sebina posamezne knjige je razdeljena na več enot. Vsaka enota je zastopana na dveh straneh. Pomembno je, da je pri vsaki enoti dodan opis poskusa, ki ga je mogoče izvesti s priročnimi, preprostimi pripomočki, dosegljivimi vsakemu bralcu. Za spodbujanje vedoželjnosti je vsaka enota dopolnjena tudi z vprašanjem Ali že veš?, odgovor nanj pa na preprost način (z enim ali več stavki) ilustrira enoto. B esedilo, slike, poskusi in vprašanja kažejo na avtorjevo prizadevanje, da v bral¬ cu vzbudi in razvija smisel za opazovanje in razmišljanje o naravi. Tako nas v uvodu knjige Vzorci opozori na vzorce, ki jih najdemo povsod okrog sebe, v stanovanjih (na stenah, tleh, tkaninah, ...), v naravnem svetu rastlin in živali, v stvareh, ki jih delamo itd. Vzorci imajo pogosto svoj namen: živalim na telesu lahko pomagajo, da opozorijo nase ali pa jih skrijejo pred plenilci. Pomembno je, ugo¬ tavlja avtor, da začneš vzorce, ko se jih enkrat zaveš, opažati v vsem mogočem. Z akaj je Sonce vroče? Kaj se dogaja z lesom, kadar gori? Kako ptiči merijo tem¬ peraturo svojih jajc? Na ta in še mnoga druga vprašanja avtor odgovarja v knjigi z naslovom Toplota. K njiga Gibanje pripoveduje o tem, kako se začnemo gibati, kaj se zgodi, če se obrnemo, skočimo, kdaj se telo giblje hitro in kdaj počasi, kako se živali plazijo, hodijo, skačejo, kako ribe plavajo itd. V četrti knjigi Pod ničlo , lahko najdemo odgovore na mnoga zanimiva vprašanja naravi, ko jo zajame mraz. Na primer: Kaj se zgodi z vodo, ko zmrzne? Kateri del Zemlje je najbolj mrzel? Kako rastline in živali preživijo v mrzlem vremenu? Kako naredimo ledene kristale, sladoled, led v plastenki, ledene rože, model snežinke? K njige so zanimive tako za najmlajše, malo večje kot tudi za odrasle. Čeprav so uvrščene v otroško literaturo, bi jih lahko brez sramu prebral vsak odrasel, saj bi odkril marsikaj, kar mu s je bilo neznano in bi tako lažje odgovoril na marsi¬ katero vedoželjno vpra- | šanje otrok. Vinko lldir Michel (nisi n Prevod in priredba Marko Aljančič Mladinska knjiga, 1995 iz zbirke Skrivno življenje živali 48 strani 3122 SIT V GOZDOVIH IN PO DREVJU D ruga knjiga iz francoske zbirke Skrivno živl¬ jenje živali opisuje življenje v gozdovih. Podobno kot prva knjiga, Evropske ujede in sove, poljudno in s številnimi ilustracijami prikazuje zanimivosti iz življenja pretežno gozdnih živali. V knjigi je z izborom predstavljenih več kot 20 vrst živali, od žuželk do sesalcev, ki jih (skoraj vse) lahko srečamo tudi v naših gozdovih. Vsaka vrsta je predstavljena na dveh straneh - na prvi strani z veliko barvno risbo in poljudnim opisom dveh do treh zanimivosti iz njenega življenja, na drugi pa nekoliko bolj statistično, s številom jajc, ki jih znese ptica, številom zob, ki jih imajo glo- dalci, dolžino trajanja brejosti sesalcev, opisom prehrane, sovražnikov,... Tudi ti opisi so bogato in nazorno ilustrirani. Na zadnji strani pod naslovom Gozd, kaj je to? izvemo še nekaj splošnih podatkov o samem gozdu in nasvetov o tem, kako naj se človek, ki je v njem le obisko¬ valec, obnaša. P revod je dobro oblikovan in spretno vključuje strokovne izraze. Večina opisov in primerov je tudi dobro prirejenih za naše razmere, čeprav pri tem nekaj spodrsljajev ni moč spregledati. O slikah v knjigi se lahko, podobno kot ob prvi knjigi iz zbirke, izrazimo le pohvalno - skorajda se lahko vprašamo, zakaj sploh še potrebujemo kamere in filme. K njiga je primerna za bralce vseh starosti. Najmlajše “bralce”, ki še niso vešči branja, lahko hitro navdušimo s slikami, nekoliko večji se lahko samostojno izobražujejo ob zanimivostih, natisnjenih z velikimi črkami, največjim (sem štejem tudi odrasle) pa bi lahko bila (predvsem slike in podatki, natisnjeni z manjšimi črkami), tudi prvi vodnik po naravi, če ne bi bila zaradi obsega pomankljiva in je zaradi velikega formata in trdih platnic verjetno nihče ne bi nosil s seboj na sprehod po gozdu. Davorin Tome jesen 1996 30 PRELISTALI SMO Barbara Bajti Pedagoška obzorja, Novo mesto 1995 76 strani 2400 SIT POJDIMO K MLAKI K njiga Pojdimo k mlaki, ki jo je napisala dr. Barbara Bajd, zelo celovito predstavlja ekosistem mlako. Navadno so aso¬ ciacije z mlako povezane z umazano, blatno vodo, v kateri sko¬ raj ni življenja. Ob branju knjige, ki obsega 76 strani, pa spoz¬ namo zelo zanimiv in vrstno raznolik ekosistem. B esedilo v knjigi je oblikovano tako, da bralce spodbuja k aktivnemu učenju. Namenjena je predvsem otrokom, ki bodo prek opazovanja in praktičnega dela podrobno spoznali mlako in življenje v ob njej. Avtorica spodbuja razvijanje spoz¬ navnih procesov, hkrati pa skuša z besedilom v knjigi vplivati tudi na odnos do narave. K njiga Pojdimo k mlaki je polna nazornih in lepih ilustracij Jožeta Glada ki imajo veliko sporočilno in motivacijsko vrednost. P rvi korak pri spoznavanju mlake je seveda neposredno opa¬ zovanje. V knjigi bralec spozna, da mlaki lahko tudi prisluh¬ nemo, se jo dotaknemo in jo izmerimo. Čeprav so v knjigi spod¬ bude za opazovanje in spoznavanje rastlin, pa je največji del knjige namenjen živalim. Zelo nazorno so prikazane razlike med nekaterimi živalskimi vrstami, npr. med kačjimi pastirji, razlike med enodnevnicami, vrbnicami in mladoletnicami, raz¬ like med ličinkami dvoživk, razlike med žabo, krastačo, urhom in rego. V ta namen je dr. Barbara Bajd pripravila nekaj pre¬ prostih ključev za določanje živali. V zadnjem delu knjige avtor¬ ica usmerja pozornost na nekatere značilnosti živih bitij, kot so gibanje, dihanje in prehranjevanje. Informacije o načinu prehranjevanja živali, ki so v mlaki, je mogoče uporabiti za oblikovanje prehranjevalnih verig in spletov. Posebno zanimivi sta še dve poglavji, ki bralce seznanjata s preprostim načinom določevanja stopnje onesnaženosti vode in s karticami za določanje organizmov. K njiga Pojdimo k mlaki ni le spodbuda za obisk mlake, ampak predvsem usmerjevalec za podrobno spoznavanje zanimivega življenjskega prostora - mlake, ki je bil lansko leto tudi razglašen za biotop leta. Barja Skribe Dimeč JtoS«' cs . „ * EMLJ E ■®š®s (j ar 0, •H* • 7 J| j Slikovni slovar človeškega telesa (5609 SIT) Slikovni slovar rastlin (5342 SIT) Slikovni slovar zemlje (5609 SIT) Mladinska knjiga, Ijubljana 1993 obseg posamezne knjige 65 strani.. SIT SLIKOVNI SLOVARJI ČLOVEŠKEGA TELESA, RASTLIN IN ZEMLJE „ \> m. "J h i S likovni slovar človeškega telesa je zanimiva oblika slovarja, ki bralce zelo nazorno seznanja s pojmi, povezanimi z zunanjo in notranjo zgradbo človeškega telesa. Posebna odlika slikovnega slovarja je v dobri prepletenosti ilustracij, fotografij in pojmov ter v izjemni kakovosti ilustracij in fotografij. Knjiga je velikega formata (31 cm x 26 cm), kar omogoča, da gostota informacij na stran ni prevelika. Različna tem¬ atska področja, kot npr. okostje, lobanja, glava, možgani, roka, zobje, prebavila, dihala itd., so predstavljena na dveh straneh. S tako tehnično rešitvijo je slovar zelo sistematičen in pregleden. Imensko kazalo sloven¬ skih in latinskih izrazov na koncu slovarja pripomore k temu, da je delo s slikovnim slovarjem enostavno, S likovni slovar človeškega telesa pa ima tudi nekaj pomanjkljivosti. Na nekaterih mestih manjkajo črte, ki povezujejo ilustracije in pojme (npr. na strani 9,14,16,31), ali pa je črta narisana narobe (cito¬ plazma na strani 13). Besedilo, ki na kratko predstavi posamezno tematsko področje, je tradicionalno in prinaša le nekaj splošnih dejstev. Kot didaktika naravoslovja me moti, da so v tem besedilu tudi takšni izrazi: ”se skriva”, "najpomembnejši”, ”v lobanji ima sleherni del svoj namen”. K er je Slikovni slovar človeškega telesa pravzaprav anatomski atlas in je v njem kopica strokovnih izrazov, je primeren za višje stopnje osnovne šole (sedmi razred) in srednje šole, v nižjih razredih (tretji razred) pa ga priporočam predvsem kot slikovno gradivo. Z elo pregledno in sistematično je v Slikovnem slovarju rastlin prikazana pisanost rastlinskega kral¬ jestva. V slovarju rastlin je na kratko predstavljeno tudi kraljestvo gliv in enoceličarjev. Sodobna tak¬ sonomija, ki opredeljuje pet kraljestev, namreč gliv, lišajev in alg ne uvršča med (prave) rastline. P osebna odlika Slikovnega slovarja rastlin je razdelitev, ki bralcu posebej približa nenavadne rastline, kot so: rastline sušnih območij, vodne rastline, žužkojede rastline, epifitske in zajedalske rastline. V se fotografije in ilustracije so nazorne, pregledne in imajo po mojem mnenju tudi estetsko vrednost. V Slikovnem slovarju rastlin so poleg osnovnih sistematskih skupin predstavljeni tudi deli rastlin, kot so korenine, stebla, listi, cvetovi in plodovi, ter življenjski procesi, kot so oprašitev, oploditev, kalitev in vegetativno razmnoževanje. K njiga Slikovni slovar rastlin je uporabna prav na vseh stopnjah osnovne in srednje šole, le način uporabe se lahko razlikuje. Prevod je strokovno in jezikovno dober. Slikovni slovar rastlin pri¬ poročam vsem tistim, ki jih raznolikost rastlinskega sveta zanima in navdušuje. Darja Skribe Dimeč S likovni slovar Zemlje nas seznanja predvsem z geološkimi značilnostmi Zemlje. Kratki predstavitvi planeta Zemlje, njenega površja in geološkega časa sledijo teme, ki pojasnjujejo tektonsko in kamnin¬ sko zgradbo zemeljske skorje, njim pa vsebine, povezane z zunanjim preoblikovanjem zemeljskega površja. Vode, ozračja, življenja na Zemlji se dotakne le toliko, da lahko pojasni geološke vsebine. Glavna odlika knjige so kvalitetne risbe, ki omogočajo predstave, do katerih zaradi velikosti in skritosti pojavov ne moremo priti z neposrednim opazovanjem. Risbe so večinoma dovolj velike in jasne, ponekod pa jih dopolnjujejo tudi fotografije, sheme, zemljevidi. V uvodu posamezne teme je kratek opis pojava in glavnih procesov, njegova raznolikost pa je predstavljena s slikami, ob katerih so poimenovane prikazane oblike. Slovar ob koncu knjige pojasnjuje zelo malo besed, s pomočjo indeksa pa hitro najde¬ mo risbo k iskani besedi. Slikovni slovar Zemlje omogoča predvsem predstavo pojavov in procesov, o katerih že nekaj vemo ali jih s pomočjo drugih virov spoznavamo. P ri knjigi me nekoliko moti, da so za posamezne pojme uporabljene različne besede, vendar niso zapisane druga poleg druge, da bi bilo takoj razvidno da gre za isti pojem (npr. atmosfera - ozračje, struktura - zgradba, vulkan - ognjenik, elementi - prvine), 'rudi nekaj napak je v prevodu: npr. vodne pare namesto vodni hlapi (stran 4), dolina namesto vrtača (stran 36). K njiga je po vsebini primerna predvsem za učence višjih razredov osnovne in srednje šole in jo pri¬ poročam učiteljem geografije. Posamezne velike risbe npr. pri temah Kraške jame, Reke, Jezera in pod¬ talnice, Morska obala pa so uporabne tudi na razredni stopnji pri pouku spoznavanja narave in družbe. Maja Umek jesen 1996 31 PRELISTALI SMO Spodnje publikacije lahko naročite pisno na naslov: ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO Poljanska 28 1001) Ljubljana ali po telefonu 061/13-33-266 ali po faksu 061/310-267 IVOVO IZ ZALOŽBE ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO ........ Barbara Bajd DZS, Ljubljana 1996 32 strani 590,00 SIT MOJE PRVE ŠKOLJKE IN POLŽI Vesna Faktov: Dotik, barva, vonj, zvok, svetloba Zbirka malih kemijskih eksperimentov, s katerimi želi avtorica pri učencih vzbuditi veselje in zanimanje za kemijo. Cena: 1.700,00 SIT Marija Kopic: Podaljšano opismenjevanje Priročnik predstavlja drugačen proces opismenjevanja, ki od učitelja zahteva večjo ustvarjalnost, drugačne oblike in metode pouka, temeljitejše poznavanje učencev in nove oblike sodelovanja s starši. Spodbuda učiteljem, ki razmišljajo širše. Cena: 1.300,00 SIT Anton Kotar, Milena Vukmirovič: Zopet v šoli Delovni zvezek za spoznavanje narave in družbe za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju - 2. razred Cena: 2.000,00 SIT N abiranje praznih lupin školjk in polžev na morski obali je večini otrok v veliko veselje. Tako nastale zbirke lupin so lahko le lep spomin in okras na polici; lahko pa jih uporabimo za učenje. Zanimivo je ugotavljati, kako je kakšni školjki ali polžu ”ime”. Pri takem delu si lahko pomagamo z določevalnimi ključi. Za mlajše otroke morajo biti ti preprosti. K njižica Moje prve školjke in polži seznanja bralce s preprostim ključem za določanje morskih organizmov. Določevalni ključ nas najprej vpraša, ali ima žival eno ali dve lupini, in nas s tem seznani z osnovno razliko med polži in školjkami. Nadaljnja vprašanja nas postopoma vodijo do imen posameznih vrst školjk in polžev. P ri uporabi ključa za določanje polžev in školjk je treba uporabljati strokovne izraze. V ta namen so na strani 6 in 7 nekateri izrazi pojasnjeni s slikami. U poraba določevalnega ključa nam pomaga pri poimenovanju, hkrati pa nas usmerja k natančnemu opazovanju in ugotavljanju podob¬ nosti in razlik. S pomočjo tega ključa lahko določi¬ mo dvanajst vrst polžev in deset vrst školjk, ki so na obalah Jadranskega morja najpogostejše. Darja Skribe Dimeč Mara Cotič, Tatjana Hodnik: Igrajmo se matematiko Prvo srečanje z verjetnostnim računom in statistiko - delovni zvezek (ponatis) Cena: 1.200,00 SIT Vera Bevc Malajner (ur.): Zabavne geografske naloge .. Gradivo je nastalo v študijskih skupinah, namenjeno pa je učencem in učiteljem kot pripomoček pri pridobivanju novega znanja, utrjevanju in preverjanju, saj prinaša nove ideje in didaktične rešitve pri pouku geografije v osnovnih in srednjih šolah. Cena: 800,00 SIT jesen 1996 32 PRELISTALI SMO HIŠA EKSPERIMENTOV je 4. julija 1996praznovala svoje rojstvo. Tega dne je bil v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani podpisan ustanovitveni akt. Med ustanovi¬ telji so: Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za okolje in prostor, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani, Gospodarska zborni¬ ca Slovenije, InstitutJožef Stefan, Kemijski institut, ustanova Slovenska znanstvena fundacija, Medex Internatoinal, založba Modrijan in drugi Hiša eksperimentov ima izdelanih 18 eksperimentov. Dokler ne bo imela na voljo svojih prostorov, bodo poskusi postavljeni na občasnih razstavah. Zadnja priložnost za ogled novih eksperi¬ mentov je bila 2. in 3. oktobra 1996v Cankarjevem domu v Ljubljani na 3- festivalu slovenske znanosti. SKUPAJ POKADIMO ZADNJO CIGARETO Dokaz nekaterih snovi, nastalih pri gorenju cigarete Maketa “KADILCA” je sestavljena iz stek¬ lenih delov v obliki dihalnih poti in pljučnih kril ter tlačilke, s katero vlečemo dim skozi napravo. 1 eksperimentom dokazujemo nekatere snovi, ki nasta¬ jajo pri kajenju in jih kadilci vdihuje¬ jo, ne ponazorimo pa tudi reakcij, ki potekajo v telesu med kajenjem. Eksperiment je demonstracijski in ga obiskovalci ne morejo sami v celoti izpel¬ jati, lahko pa sodelujejo pri “kajenju” kot črpalci dima in seveda v pogovoru po demonstraciji. Eksperiment je tačas razstavljen na Uradu za preprečevanje zasvojenosti Mestne občine Ljubljana (Gregorčičeva 7, tel. (061) 223 - 415), kjer se šole lahko pri¬ javijo za demonstracijo. ■ Naredi in opazuj S tlačilko vleci cigaretni dim skozi dihalno pot makete “KADILCA”. Opazuj, kako se spreminja vata v grlu makete in kakšne so spremembe v posodah, ki imata obliko pljučnih kril. ■ Kaj seje zgodilo? Vata v grlu "KADILCA” filtrira cigaretni dim, vata postane rjava, na njej se izloča katran. V eni od posod, skozi katero sesamo cigaretni dim, je raztopina apnice. Ogljikov dioksid iz cigaretnega dima reagira z apnico, pri tem se izloča težko topni apnenec, raztopina postane motno bela. V drugi posodi je raztopina, s katero reagira ogljikov oksid, ki je prav tako sestavina cigaretnega dima. Ogljikov oksid izloča iz raztopine srebro, zato se raztopina v tej posodi obarva rjavosivo. ■ Še več... V cigaretnem dimu je več kot 3000 različnih snovi, med njimi je najbolj poznan nikotin. Uvrščamo ga med alkaloide tako kot kofein ali kokain. Čist nikotin je zelo nevaren strup. Nikotin iz manjše cigare bi umoril človeka, če bi mu ga naenkrat vbrizgnili v kri. Katran je temnorjava tekočina, ki nastaja, ko se hlapne snovi iz cigaretnega dima kondenzirajo in nabirajo v grlu in pljučih kadilcev. V cigaretnem katranu je okoli 40 spojin, ki povzročajo rakava zbolenja. Med njimi so zlasti nevarne aromatske spojine. Ena, za katero je dokazano, da je kancerogena, je 3,4-benzopiren. Nastaja pri goren¬ ju cigaretnega papirčka. V katranu pa so tudi bolj znane, a zato nič manj nevarne spo¬ jine, npr. anilin, amoniak in formaldehid. Ogljikov dioksid ni strupen plin, vendar zato, ker kadilec vdihuje zmes zraka in ciga¬ retnega dima, vdihne manj kisika, kar povzroča zaspanost. Zelo strupen pa je ogljikov oksid. Iz pljuč potuje v kri, tu se veže na hemoglobin, tako da kri ne more več prenašati kisika po telesu. Če je v zraku 0,3 % ogljikovega monoksida, človek umre po 15 minutah. Manjše koncentracije, kakršne so v cigaretnem dimu, pa povzročajo bolezni ožilja. ■ Ati veš? Kadilci s kajenjem ne škodujejo le svojemu zdravju. Cigaretni dim vdihujejo tudi tisti, ki so v bližini kadilca, to imenujemo pasivno kajenje. Zlasti v zaprtih prostorih vdi¬ hujejo cigaretni dim kadilci in tudi nekadilci. Dušan Krnel jesen 1996 33 HIŠA EKSPERIMENTOV Rubriko ureja Nikolaj Pečenko Internet - Domače strani Internet se tudi v Sloveniji čedalje bolj uveljavlja na tako rekoč vseh področjih tudi v izobraževanju. Zato si bomo tokrat pogledali, kaj lahko učitelji naravoslovnih predmetov najdejo zanimivega na slovenskih spletnih straneh. Križarjenje po slovenskem delu Interneta je najbolje začeti na naslovu http://www.ijs.si/slo/resources/scicnce/oziroma http://www.ijs.si/slo/, če nas ne zanima samo izobraževanje in znanost). Tukaj najdemo abecedni seznam vseh slovenskih izobraževal¬ nih in raziskovalnih ustanov, ki se predstavljajo na Internetu. Med njimi je mnogo srednjih in osnovnih šol. Recimo osnovna šola Prežihovega Voranca z Raven na Koroškem (http://www.tris- a.si/voranc/), ki nas vabi, da obiščemo njihovo učno gozdno pot. In pri tem nam sploh ni treba potovati na Koroško, ampak si lahko za začetek to pot ogledamo kar na računalniku. Preberemo lahko vrsto podatkov in izvemo marsikaj zanimivega in koristnega o posameznih drevesnih vrstah, gozdnih tleh, gozdnih živalih in še marsičem. Če se odpravljamo na izlet na to ali pa tudi kako drugo gozdno učno pot, je ogled te strani na Internetu prav koristna priprava. Izlet po slovenskih osnovnih šolah nadaljujmo v Piranu, od tamkajšnjih šol se na Internetu predstavlja osnovna šola Cirila Kosmača (http://kos- mac.o-ckpiran.kp.edus.si/). TTidi na njenih spletnih straneh si lahko ogledamo marsikaj zan¬ imivega. Učiteljica biologije Neva Rusjan na primer opisuje, kako naredimo algarij, prebere¬ mo si lahko, kako poteka raziskovalno delo v jami Dimnice, kako so učenci merili onesnaženje zraka ali o zdravi morski prehrani. Marsikaterega učitelja bo verjetno zani¬ mal KidLink, mednarodni šolski projekt za učence stare od 10 do 15 let, v katerem je vključenih več kot 60 000 učencev iz 84 držav. Med njimi so tudi učenci petih slovenskih osnovnih šol. Vse podrobnosti najdete na naslovu (http://stenar.arnes.si/guest/scpttl/index.html). Po navodilih, ki so nam jih pripravili v piranski osnovni šoli si naredimo algarij. KIDLINK MEDNARODNI SOLSKI PROJEKT Mednarodni šolski projekt KidLink Zanimivih krajev, ki jih lahko obiščemo z računalnikom in Internetom je še mnogo. Ustavimo se za hip še v Ljubljani, kjer imajo na gimnaziji Šentvid astronomski krožek, ki se prav tako predstavlja na Internetu (http://stenar.arnes.si/guest/gljsentvidlO/index.html). Preberemo lahko vse o dejavnostih krožka, njihovem observatori¬ ju, izvemo marsikaj iz sveta astronomije in si ogledamo mnogo zelo zanimivih slik. S sprehodom po slovenskih šolah bi lahko še nadaljevali, a prostor nas omejuje, zato si na hitro oglejmo še nekaj drugih naravoslovno zanimivih krajev na Internetu. Na naslovu Naravoslovno revijo Falco lahko preberemo kar na računalniku. http://www2.arnes.si/guest/kpornitoldl/falco.html lahko preberemo elektronsko različico revije Falco, posvečene orni- tologiji, naravoslovju in varstvu narave, ki jo izdaja Ornitološko društvo Ixobrychus iz Kopra. Preberemo lahko vse članke 10. številke in izvemo marsikaj zanimivega o pticah, varovanju narave in še marsičem. Botanica Slovenica (http://www.uni-lj.si/~bfbotam- ka/botanica.html) je posvečena slovenski botaniki. Tukaj lahko med drugim preberemo marsikaj o ljubljanskem Botanica Slovenica, pravi kraj za botanike botaničnem vrtu in se primerno pripravimo na morebiten obisk tega vrta. Na istem naslovu najdemo tudi podatke o TRIGLAVSKI NARODNI PARK TRIGLAV NATIONAL PARK. SLOVENIA.EUROPE - SI-4260 Bled. p p 12 - - tel ++386 (0)64/74 11 88 - - f*x ++386 (0)64/77 408 - - tel Trenti ++386(0)65/89 330 - - Email tnp@aaov tutov mati si -- Pred obiskom Triglavskega narodnega parka se lahko primerno pripravimo z ogledom njihove spletne strani. alpskem botaničnem vrtu Julijana v Trenti. Če pa se odpra¬ vljamo na izlet v Triglavski narodni park, si pred odhod¬ om lahko ogledamo njihove spletne strani na naslovu http://www.sigov.si/tnp/, kjer med drugim izvemo marsikaj zanimivega o rastlinstvu in živalstvu v tem parku. Opisane spletne strani so le delček tistega, kar lahko na Internetu izvemo o šolstvu in naravoslovju v Sloveniji. Naj ponovimo - izho¬ dišče za iskanje je naslov www.ijs.si, kjer bomo našli sezname vseh slovenskih krajev oziroma šol, ustanov in organizacij, ki jih lahko obiščemo z računalnikom, naravnost iz učilnice. jesen 1996 RAČUNALNIŠKI MOLJ 34 Živalsko kraljestvo - The Animal k ing dom Večpredstavni (multimedijski) CD ROM-i so zelo primeren nosilec za različne enciklopedije. Na CD ROM lahko shranimo zelo veliko besedila, pa tudi slike, zvok in filmske posnetke. Besedilo v računalniški obliki je za enciklopedije še posebno primerno, ker omogoča temeljito in predvsem zelo hitro iskanje. Med enciklopedijami, ki jih dobimo na CD ROM-ih je nekaj žival¬ skih, ena boljših in predvsem obsežnejših pa je enciklopedija založbe Žane Publishing - The Animal Kingdom (Živalsko kraljestvo). V paketu dobimo kar šest CD ROM-ov, na katerih so predstavljeni vsi strunarji, od škrgoustk do sesalcev. Ribe zasedajo en CD, dvoživke in plazilce so skupaj uvrstili na drugega, po dve plošči pa sta posvečeni pticam in sesalcem. Neenakomerna zastopanost posameznih skupin je razumljiva - enciklopedija je namenjena predvsem mlajšim bralcem, te pa precej bolj kot škrgoustke zani¬ majo opice ali, recimo, ujede. (§&PowerCD - The Animal Kingdom: The Vertebrates - I [ X Živali oziroma posamezne skupine so predstavljene poljudno in zanimivo in strokovno povsem korektno. Enciklopedija je primer¬ na za osnovnošolski pouk. Nekaj težav pri samostojni rabi enciklo¬ pedije lahko povzroči le angleščina. Ker pa je jezik dovolj eno¬ staven, je to lahko pri nas tudi prednost, saj je mogoče enciklope¬ dijo uporabiti tudi pri pouku angleščine. Poleg tega je na vsaki plošči še Webstrov angleški slovar, ki nam pomaga pri razlagi ne¬ znanih besed. Cena enciklopedije je nekoliko višja, a ne smemo pozabiti, da imamo opravka s šestimi CD ROM-i, ki dovolj podrobno predstavi¬ jo vse vretenčarje, od rib do sesalcev. Zaradi tega lahko Živalsko kraljestvo priporočimo, nabaviti pa bi jo morala vsaka ustrezno opremljena šolska knjižnica. Živalsko kraljestvo lahko spoznavamo na različne načine. Enciklopedijo si lahko ogledamo v obliki predstavitve. V tem primeru samo poženemo program in sledimo razlagi. Na zaslonu se izmenjujejo kakovostne fotografije, sočasno pa poslušamo razlago, v angleščini, da ne bo pomote. Predstavitev na posamezni plošči traja približno 45 minut in je torej primerna za popestritev cele šolske ure. Učitelj seveda lahko uporabi samo slikovno gradivo in s svojo razlago nadomesti angleško, lahko pa predstavitev uporabi¬ mo tudi kot zelo zanimivo kombinacijo pouka naravoslovja in tuje¬ ga jezika. Enciklopedijo si lahko ogledamo oziroma preberemo tudi na običajnejši način. Pri tem pač izberemo želeno poglavje ali poiščemo podatke o posamezni živali in preberemo vsebino. Na vsaki plošči je posamezna živalska skupina predstavljena s splošnim besedilom, poleg tega je na vsaki plošči podrobneje predstavljenih še po približno sto živalskih vrst. Slikovno gradivo je bogato in kakovostno. Na vsaki plošči je dobrih 400 fotografij. Žal pa avtorji na plošče niso niso uvrstili filmskih in zvočnih posnetkov. Pozabili niso niti na zanimiv kviz, s katerim uporabnik lahko preverja svoje znanje. Tudi kviz lahko uporabimo kot zanimivo popestritev pouka. Cena: 19.541 SIT (6 CD ROM ov) Založnik: Žane Publishing Prodaja: Mladinska knjiga, knjigarna jesen 1996 RAČUNALNIŠKI MOLJ Učbenik ŽIVIM Z NARAVO 2 - Iz semena v novo življenje, ki ga je napisala Tatjana Kordiš za pouk spoznavanja narave v 5. razredu, je sodoben, strokovno in didaktično dovršen pripomoček za učenca in učitelja. Učbenik posreduje učencem temeljna znanja in razvija sposobnost, ki omogoča učinkovito učenje v katerikoli novi okoliščini. V ospredju je razvijanje mi¬ selnih procesov učencev, kar je pomembnejše od poznavanja vseh dejstev in podrobnosti učne snovi. Učbenik je razdeljen na vsebinske sklope, in sicer: Iz semena v novo živ¬ ljenje, V listu nastajajo potrebne snovi, Brez muje se še čevelj ne obuje, \ Steblo je glavna prometna pot, V rastlinskem podzemlju, Rodovitna tla, Živ¬ ljenje se nadaljuje in Dodatek {Nauči se mikroskopirati, Seznam literature, Slovar manj znanih izrazov in Kazalo pojmov). Učbenik daje učencu v obliki besedila in slik zaokrožena pojasnila o stvareh, ki so vezane na snov iz predmeta spoznavanje narave v 5. razredu {slika 1). Ob robu na barvni podlagi pa ponuja vedenja, ki pomagajo učencu razrešiti mar¬ sikakšen “zakaj?” in ga pripeljejo do boljšega razumevanja obravnavane snovi | {slika 2). NOV UČBENIK ZA SPOZNAVANJE NARAVE V 5. RAZREDU Slika 1 Slika 2 V vsem učbeniku so kot rdeča nit predstavljene rastline s svojimi “oseb¬ nimi izkaznicami”. Učenec tako spontano in nevsiljivo spoznava rastline {slika 3). V učbeniku se prepletajo temeljna znanja z učnimi dejavnostmi (zaznavanje, opazovanje, razvrščanje, štetje, merjenje, tehtanje, zapisovanje, zbiranje podatkov, sklepanje, komuniciranje, uporaba časovnih in prostorskih razmerij, eksperimenti¬ ranje, napovedovanje, postavljanje podmen, nadzor spremenljivk ter razlaga), reševanjem problemov in izkustvenim učenjem. Bistvo učbenika je navajanje učencev na čim bolj samostojno iskanje temeljnih podatkov, na odkrivanje novega s prepletanjem znanega, na prepoznavanje najrazličnejših odnosov, kar sproža spoznavne procese učencev in jim omogoči samostojno oblikovanje novih in poglobljenih spoznanj. Učbenik je zasnovan tako, da učence miselno spodbudi z različnimi metodami dela, z reševanjem nalog in problemov ter s problemskimi vprašanji. Učence spodbuja in navaja na odkrivanje odnosov med pojavi in predmeti ter zakonitostmi njihovega delovanja; torej na smotrno in zavestno uporabo misel¬ nih operacij, kot so analiza, sinteza, komparacija, abstrakcija in generalizacija. Slika 3 Živim Z naravo 2 -Iz semena v novo življene Tatjana Kordiš Ilustrirala: Spela Klemen Recenzenti: Lea Klemen, dr. Jernej Pavšič, Peter Skoberne, dr. Tatjana Verčkovnik, Anka Zupan Učence zavestno spodbuja k miselni dejavnosti in jih načrtno in sistematično navaja na aktivno učenje, kar vpliva tudi na njihov kogni¬ tivni razvoj (fižolček z lupo - slika 4). Upoštevan je individualni stil učenja posameznika, velika pozornost pa je namenjena tudi socialnim interakcijam ter komunikacijam, ki se pri tem razvijajo v skupini (dva fižolčka - slika 5). Učbenik spodbuja učenje prek ustvarjalnih metod dela učencev, katerih rezultati so: ■ učenje, ki izkorišča bogastvo rezervnih zmogljivosti možganov; ■ tako pridobljeno znanje dalj časa ostane v spominu, ni le informativno, ampak je globlje in uporabno v vsakdanjem življenju; ■ učenje je sproščeno, nestresno, domiselno in vznemirljivo; ■ pri takem učenju pridejo do veljave vsi učenci; ■ težišče pouka se prenese na učence same, na njihove izkušnje in iskanje novih spoznanj; učenje se prenese iz zunanjega, zapolnitvenega na notranje, razmišljujoče in delujoče učenje. Tak učbenik omogoča učencem nova spoznanja, izkušnje in metode, pa tudi doživetja prave vrednosti učnega iskanja in najdenja, mišljenja ter vrednotenja. Anka Zupan Višja svetovalka, ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO govega razuma. Rastline s nenadomestljive za ves živi svet n_ našem planetu, drevesa med njimi pa so tudi neločljivo povezana : razvojem človeka. Se ti zdi, da se tega zavedamo in znamo rastline temu primerno spoštovati? preštejemo letnice, lahko ugotovimo starost drevesa. Če si ogledamo debelino posameznih branik, zvemo, kakšne so bile vremenske razmere v posameznih letih. V slabih razmerah je namreč prirasli manj, zato so branike tanjše in letnice gostejše. S primerjanjem posameznih strani debla pa lahko ugotovimo, na kateri strani so bile za drevo najslabše razmere. Na odprtem so najslabše na severni strani, ob gozdnem robu v senci drugih dreves, na vrtu v senci hiše. f) Če imate v šoli trajni mikroskopski preparat prereza stebla, si oglej rastlinske žile pod mikroskopom. Kar vidiš, primerjaj s sliko v učbeniku. Poišči v preparatu sitaste cevi, vodovodne cevi in kambij. 0 Z ostrim rezilom odreži zelo tanek košček plute z zamaška. Oglej si ga pod mikroskopom in nariši nekaj oplutelih celic. ^ Poišči v svoji okolici drevesni štor, na katerem se še vidijo branike in letnice. Po njihovi razporeditvi sklepaj, koliko je bilo drevo staro in v kakšnih razmerah je rastlo. Če ne najdeš primernega štora, poišči dovolj debelo poleno. £ Iz celuloze izdelujejo papir in celuloid za filme. Najbolj čista celuloza je vata, ki jo izdelujejo iz vlaken v plodovih bombaževca. Morda najdeš v knjigah omenjen še kak izdelek iz nje. Pripravite v razredu majhno razstavo o pomenu celuloze za človeka. Morda opremite razstavo z zapisi vaših zamisli, kako bi lahko varčevali pri potrošnji celuloze in ohranili čimveč dreves. Hrast plulovec je pomembno industrijska rastlina iz družine bukvovk v zahodnem Sredozemlju. Je razmeroma nizko drevo, saj ne zrasle čez 2 m. Ko je staro 25 tel, začno z njegovega debla odstranjevali skorjo. To delajo previdno, da ne poškodujejo živih celic pod njo. Drevo tvori novo skorjo in odstranjujejo jo približno vsakih 10 let. Tako lohko vsako drevo izkoriščajo do 100 let. Iz plule delajo zamaške, podplate, talne in stenske obloge, reševalne pasove in razne plavače ... , ■*“•*■»*-** c—**,. Slika 4 Slika 5 RAZLAGA K POSTERJU v v- Natančno opazovanje je pri poučevanju naravoslovja ena od najpomembnejših dejavnosti, kijih želimo razvijati na razredni stopnji. Otroke prek različnih dejavnosti usmerjamo v opazovanje, iskanje podobnosti in razlik med organizmi istih ali različnih vrst. Tako so preprosti ključi za določanje organizmov eden od pripomočkov za usmerjanje otrokovega natančnega opazovanja. M V KATERE SKUPINE UVRŠČAMO ŽIVALI S FOTOGRAFIJ V SREDINI REVIJE ■ SKUPAJ Z UČENCI LAHKO POIŠČETE ODGOVORE, ČE UPORABITE POSTER. ■ FOTOGRAFIJE ŽIVALI IZREŽITE. IZBERITE SI ENO ŽIVAL. DOBRO SI JO OGLEJTE IN BERITE KLJUČ ZA DOLOČANJE PO STOPNJAH, KI SO OPISANE SPODAJ. Strokovni ključi za določanje organizmov so navadno obsežne knjige, ki vsebujejo veliko podatkov o značilnostih, po katerih lahko organizme prepoznamo. Ti ključi pa so za otroke na razredni stopnji pretrd oreh. Vendar so otroci sposobni uporabljati pre¬ proste ključe, v katerih je opisanih 10-15 organizmov. Tako imajo preprosti ključi za določanje organizmov več pomenov: ■ z njimi se otroci učijo natančnega opazovanja in iskanja podob¬ nosti in razlik med organizmi, ■ izboljšujejo otrokovo sposobnost opazovanja, ■ otroci spoznajo izredno pestrost in raznolikost med organizmi, ■ otroci se seznanjajo s temeljno zgradbo ključev, ■ otroci se naučijo nekaj imen organizmov, ■ pri otrocih vzbujajo vedoželjnost, zato le-ti želijo spoznati še več zan¬ imivosti o različnih organizmih in jih poiščejo v različnih knjigah. BRANJE KLJUČA KAKO BEREMO KLJUČ ZA DOLOČANJE NEKATERIH SKUPIN ŽIVALI, KI ŽIVIJO V MLAKI ALI OB NJEJ? Na posterju je poenostavljen ključ za določanje nekaterih skupin (razredov, rodov) živali, katerih življenje je delno ali v celoti vezano na mlako. Marsikdo se bo vprašal, kaj pomenijo veje, ki se bolj in bolj cepi¬ jo, na koncu pa je narisana žival. Kako beremo tak ključ za določan¬ je živali in kje začnemo? Začnemo na vrhu. V isti višini imamo vedno dve trditvi. Odločimo se za eno in pod to trditvijo se nam spet odpre¬ ta dve novi, dokler ne pridemo do ustrezne skupine živali. Poglejmo primer: Recimo, da imamo pred seboj kačjega pastirja ali njegovo sliko. Želeli bi ugotoviti, v katero skupino ga uvrščamo. Natančno si ga ogledamo in preberemo prvi dve možnosti: ■ žival ima parne noge, ■ žival nima parnih nog. Kačji pastir ima parne noge in vse trditve, ki veljajo za živali brez parnih nog (npr. pijavke, vrtinčarje, školjke, polže) na desni polovi¬ ci ključa za določanje, nas zdaj ne zanimajo več. Trditev, da ima žival parne noge, nam da v drugi vrsti spet dve možnosti: ■ ima en par nog, ■ ima več kot dva para nog. Odločili se bomo za trditev, da ima naša žival več kot dva para nog. Pod to trditvijo spet izbiramo med dvema možnostma: ■ ima tri pare nog, ■ ima več kot tri pare nog. Če smo si žival natančno ogledali in prešteli noge, smo ugotovili, da ima kačji pastir tri pare nog. Tako ugotovimo, da žival uvrščamo med žuželke. Pot po vejah nas ne privede do imena kačji pastir (saj imamo zelo poenostavljen ključ za določanje živali), ampak le do skupine, v katero uvrščamo kačje pastirje. Če bi želeli ugotoviti ime žuželke, bi morali vzeti strokovni ključ za določanje žuželk, ki pa je za razred¬ no stopnjo še prezahteven. Naš ključ za določanje živali nam pove, da je žival, ki smo jo določali, žuželka in tako ugotovimo, da je za vse žuželke značilno, da imajo tri pare nog. Glavni namen tega ključa za določanje živali je, da se seznanimo, kako so ključi za določanje sestavljeni, in da nas usmerja v natančno opazovanje. Pri opazovanju žuželk moramo biti zelo natančni, saj površen opazovalec lahko prišteje trem parom nog še en par tipalnic, ki so na glavi. V takem primeru bo rešitev seveda napačna. Število nog je lahko ena od značilnosti skupine, ni pa edina. Barbara Bajd Pedagoška fakulteta, Ljubljana jesen 1996 Ej RAZLAGA K POSTERJU 38 !□□□ - LJUBLJANA - SLOVENIJA, OB DOLENJSKI ŽELEZNICI 1 B2 (^TELEFON Q61 1271 47D ^TELEFAX 06 1 1271 474 2B MODEM D61 1211 45D PRIPRAVA ZA TISK ČB IN CGLDR u SKENIRANJE IZ ORIGINALOV DO FORMATA 50x65 CM u OSVETLJEVANJE NA FILM DO 63x75 CM IN ŠE 100X125 CM M AT C H PRINTI RAČUNALNIŠKA MONTAŽA MAC, PC ^ REPRO FOTOGRAFIJA NAROČILNICA • letna naročnina vključuje tri številke, ki bodo izhajale v oktobru, januarju in aprilu. • Vsaka številka ima priložen poster formata Al. Za šole, ki bi želele imeti več posterjev, smo pripravili dodatno ponudbo. Tiskali jih bomo na trši papir, plastificirali in vam jih nezgibane poslali v tulcu skupaj z razlago vsebine (ta je objavljena tudi v reviji). • Naročnina se plačuje enkrat letno v mesecu januarju. • Naročnino lahko odpoveste pisno ali po telefonu. • Neplačnikom naročnina avtomatično preneha. UGODNOST: Šolam, ki bodo naročile vsaj po 3 izvode revije, priznavamo pri naročnini 10-odstotni popust. Naročam(o) I | izvodov posterja OPAZUJMO BARVNE POJAVE s priloženimi navodili za učitelja | '1 izvodov posterja PREPROST KLJUČ ZA DOLOČANJE SKUPIN ŽIVAH, KI ŽIVIJO V MLAKI ALI OB NJEJ s priloženimi navodili za učitelja | "1 izvodov revije NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanova (za pravne osebe) Ime in priimek prejemnika (če imate naročenih več izvodov, vpišite ime učitelja, ki jih bo prevzel) Ulica Poštna številka Kraj Telefon Faks Račun bomo poravnali v 8 dneh po prejemu. Če naročamo 3 ali več izvodov revije hkrati, bomo izkoristili 10-odstotni popust. letna naročnina za revijo NARAVOSIOVNA SOINICA znaša 5850 SIT. Cena posterja je 2500 SIT. Datum Podpis Žig (za pravne osebe) Naročila sprejemamo z naročilnico, po pošti, telefonu ali faksu na naslov MODRIJAN Založba, Stari trg 1,1000 Ljubljana &(06l) 126-24-90, faks:(06l) 126-24-86 JŽfDA f v prednaročilu naročam VELIKI SPLOŠNI LEKSIKON Ime Priimek Naslov Podpis Označite, kateri komplet naročate! Kupnino bom poravnal(a) po prejemu položnic □ | | a) prvi del kompleta (4 knjige) po prednaročniški ceni 42.290 SIT • v enkratnem znesku -10% popust • v 3 obrokih - 5% popust, znesek obroka 13.392 SIT • v 6 obrokih - 3% popust, znesek obroka 6.837 SIT • v 9 obrokih - ni popusta, znesek obroka 4.699 SIT | | b) celoten komplet (8 knjig) po prednaročniški ceni 76.900 SIT • v enkratnem znesku -10% popust • v 5 obrokih - 5% popust, znesek obroka 14.611 SIT • v 10 obrokih - 3% popust, znesek obroka 7-459 SIT • v 15 obrokih - ni popusta, znesek obroka 5.127 SIT Kupnino bom poravnal(a) s kartico (ni obrokov -10% popust): □ LB □ Visa □ Eurocard □ Aktiva št. kartice:_veljavna do:_ Imetnikom KARTICE UGODNOSTI DZS priznavamo še dodatni 5% popust, št. kartice: _ Ponudba velja do 15.11.1996! Prodajni pogoji so v skladu z UL RS 28/93 Naročilnico pošljite na naslov: DZS d.d.. Založništvo literature, p.p. 800,1101 Ljubljana 061/140-5-140 Ve, feliki splošni leksikon v 100.000 geslih prinaša celovit pregled znanja z vsega sveta in obsega večino področij vedenja. Podatke nazorno predstavlja še 20.000 fotografij in ilustracij ter 100 slikovnih tabel. Tako obsežen, ažuren in slikovit leksikon je edinstven na našem knjižnem trgu. V osmih knjigah Velikega splošnega leksikona so zbrani zanesljivi in znanstveno dognani odgovori na veliko vprašanj, s katerimi se srečujete vsak dan. Veliki splošni leksikon DZS v osmih knjigah. Izid prvega dela kompleta (4 knjige) v novembru 1997. Izid drugega dela kompleta (4 knjige) v novembru 1998. Kupci Velikega splošnega leksikona sodelujejo v nagradnem žrebanju. VELIKI m ima en par nog telo je pokrito s perjem ima vec kot en par nog m i ima več kot dva para nog ima dva para nog nima uvrščamo med uvrščamo med MALOŠČETINCE uvrščamo med VRTINČARJE " -v • - ■■ PPlPV MHBlMppSi SIJ telo je pokrito z nežno kožo (nima oklepa) ima vec kot tri pare nog ima tri pare nog telo pokriva oklep ima dve lupim f % ima hišico ima vec kot štiri pare nog ima štiri pare nog uvrščamo med ŠKOLJKE uvrščamo med POLŽE uvrščamo med ŽUŽELKE uvrščamo med DVOŽIVKE uvrščamo med PLAZILCE (ŽELVE) uvrščamo med PAJKOVCE uvrščamo med 4 . ■ ■■■ ■ : LJUBLJANA Ideja: Barbara Bajd Ilustracije: Jože Glad MODRIJAN