ffltO. V prvih letih po iznajdbi so veljali avtomobili kot nekaj nevarnega za mlr in varnost človeškega rodu. V letih 1903 do 1904 so jih obče nazivali: »vražja vozila«. Ženske in otroci so se skrivali pri pogledu na drv&či avto med krikom in jokom v hiše; konji na cestah so se plašili te novotarije in vozniki so preklinjali bežečega peklenščaka, ki je ogrožal cestni mir in red. Izza prve dobe po uvedbi avtomobila v promet pred 30 le-ti pripovedujejo tudi o angleškem kralju smeše-n dogodek, ki nam slika mnenje tedajne angleške javnosti tudi na najvišjih mestih glede avtomobila. Eden od ministrov angleške vlade si je kupil avto, na katerega je bil izredno ponosen. Kralj se je mudil v Balmoralu, minister, posestnik avtomobila, ne daleC proč. Sklenil je, da bo obiskal kralja z avtomobilom in ga poCastil. Kralj Edvard ]e bil baš pred gradom in je nadziral stražo, ko je bila obča tišina prekinjena z ropotom, ki je bil za Ia3 podccben regljanju strojne puške. NekaJ trenutkov za tem se je prlkazal voz, kl je stokal po hribu navzgor, puhal in suval. Prihajal je vedno bliže in Je bil zavit v oblake tako, da voznlk ni mogel videtl straže, ki je stala razvfščena v dve vrsti in bi se bil skoro zape.Jal v prvo vrsto in Jo podrl, predno je voz zaustavil. »Kaj pa zlodeja ]e to?« se Je na ves glas začudil angleSki kralj. Iz oblakov, ki so se polagoma razbllnlli, se ]e prlkazal kraljevi mlmlster — bll je ves pokrlt s prahom. »Bog lz nebe«, sam »eklenšček se ]e pripeljal v osebi mi- nlstra brez konj pr&d menelf je zaklical kralj in ga je bilo težko prepričati, da ne gre za vraga, ampak za avtomobil!