RAZISKAVA O NAJSTAREJŠIH OBČANIH
Naša občina je »najmlajša«
(Nadaljevanje in konec)
V prejšnji številki sm<» navedli nekaj podatkov iz raziskave Višje šole za socialne delavce o družbenem položaju starejših občanov Ljubljane, podatkov, ki opisujejo tudi položaj naših občanov. Naj na-daljujemo z njim.
DOHODKI
Večina starejših občanov (77 odstotkov) ima tako ali drugačno pokojnino, v glavnem starostno ali družinsko. Smo pa med dru-gimi ljubljanskitni občinami na prvem mestu po številu tistih, ki
pokojnine sploh nimajo. To sta-nje se najbrž do neke mere urav-noteži s tem, da večina starejših živi s svojci (ki najbrž niso brez dohodkov), pa tudi s tem, da je med moščanskimi »seniorji« najmanj takih, ki s svojimi do-hodki preživljajo še druge poleg
sebe. Teh je v drugih občinah več.
ZDRAVSTVENO STANJE
Starejših občanov, ki se poču-tijozdravi, je dobra petina, obča-sno bolnih je 40 odstotkov. 28 odstotkov je boinih, 6 odstotkov huje bolnih. Tako ocenjujejo anketirani sami sebe in svoje po-čutje. Med boleznimi navajajo najpogosteje »revmatizern« in podobne bolezni kosti in skle-pov, pogoste pa so tudi motnje krvnega pritiska in bolezni srca in ožilja. Vendar je več kot 80 odstotkov občanov, ki lahko ho-dijo sami, brez opore. Drugi pa itnajo težave s hojo. Okrog 5 od-stotkov ali več je povsem negib-nih. Skoraj 30 odstotkov jih pravi. da pogosto obiskujcjo zdravnika. kar je najvišji odsto-tek med Ijubljanskimi občinami (povprečje za Ljubljano je 23 odstotkov). Okrog 8 odstotkov jih pravi. da nikoli nc gredo k zdravniku. Visok je tudi odsto-tck tistih. ki potrebujejo dieto (32 odstotkov; le v občini Beži-grad je višji in znaša 35 odstot-kov). Čeprav torej kaže, da je v občini Moste-Polje več bolehnih
kot v drugih Ijubljanskih obči-nah, je vendarle 54 odstotkov starejših občanov odgovorilo, da lahko opravljajo vsa vsakdanja opravila v gospodinjstvu, kar je spet največ med Ijubljanskimi občinami. Le desetina jih je, ki ne morejo nič več delati; pov-prečje za Ljubljano je višje (21 odstotkov). Medopravili, pri ka-tcrih potrebujejo pomoč, prav v naši občitjj najvidneje izstopa prinašanje kurjave in kurjenje. Taka opravila pa so še: pranje, nakupovanje, pospravljanje ipd. V primerjavi z drugimi občinami jih je spet v Mostah največ, ki so rekli. da jim pri opravilih, ki jih sami ne zmorejo, pomagajo nji-hovi otroci. Na vprašanje, ali bi želeli organizirano pomoč, je 14 odstotkov vseh anketiranih od-govorilo pritrdilno.
PROSTI ČAS: GOSPODINJENJE, VRTNARJENJE, BRANJE
Kar 86 odstotkov občanov je v prostem času še dejavnih. Naj-pogosteje so odgovarjali, da v času, ki ga imajo na razpolago, gospodinjijo in vrtnarijo. Najpo-gostejša razvedrila pa so branje.
poslušanje radia, gledanje tele-vizije, obiskovanje sorodnikov in sosedov. Zanimivo je, da je med nasimi občani precej več takih, ki so navedli, da so člani društev upokojencev, kot v drugih ljub-ljanskih občinah (pri nas 52-od-stotkov, v vsej Ljubljani 33 od-stotkov). Precej več je tudi čla-nov ZZB (34 odstotkov, v vsej Ljubljani 24 odstotkov). Vendar pa jih kar 85 odstotkov pravi, da ne želijo aktivno sodelovati pri delu društev, organizacije in kra-jevne skupnosti.
KAKŠEN JE
STATISTIČNI STAREJŠI OBČAN?
Povprečen, tipičen ali kar »statističen« starejši občan ob-čine Mostc-Polje je torej ženska, stara od 65 do 75 let, z nižjo izo-brazbo, gospodinja. vdova. ki ima še žive otroke in živi z njimi ali pa vsaj blizu njih. Živi v dru-žinski hiši, v svojem stanovanju ali stanovanju svojcev, v pritlič-ju. Stanovanje je starejše, s kla-sičnim ogrevanjem. brez telefo-na. Od zdravstvenega doma, pošte, banke je več kot četrt ure
daleč. S stanovanjem je zado-voljna. Ima pokojnino in z njo preživlja le sebe. Je občasno bolna ali bolehna. obiskuje zdravnika, vendar normalno hodi in samostojno gospodinji.
Če potrebuje pomoč, jt poma-gajosvcjci. Organizirane pomoči ne želi ali je ne potrebuje. Čas ji mineva ob gospodinjskih delih in delu na vrtu, poleg tega pa bere, posluša radio, gleda TV in obi-skuje svojce in druge. Je članica , društva upokojencev a ne želi aktivno sodelovati v družbenem življenju. Še naprej bi želela ži-veti v istem krogu kot sedaj.
Poleg teh »tipičnih«. pa so ob-čani. ki jih je seveda precej manj. a vendarle so, pa od te slike od-stopajo. Živijo sami. visoko v bloku ali v-stari bajti, ki ima stra-nišče zunaj, nimajo dohodkov ali ne dovolj za življenje, bolni so in negibni in potrebujejo pomoč.
Poročilo, po katerem smo povzeli te podatke, je na razpo-lago na Višji šoli za socialne de-lavce.                                    
BLAŽ MESEC