Izhnla vsak Četrtek. Cena mu je 3 K nn leto. (Za NemCijo 3 K 60 vin., za Ameriko in drucje tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke se pro-• dajajo po 10 vin. ■-
in zabavo.
Spisi ln dopisi se pošiljajo: Uredništvu ^Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. NaroCnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2.
Štev. 41.	V Ljubljani, dne 14. oktobra 1909.	Leto XXII.
Živela vseslovenska S. L.S.
— V nedeljo, dne 10. t. m. so inteli dr. šusteršič za kranjsko S. L. S., državni in deželni poslanec Eon za goriško, dr. Brejc za Korošce in dr. Holntjec za štajersko Kmečko zvezo posvet o ustanovitvi vseslovenske ljudske stranke. Sporazumeli si se doccla in prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m. bodo imeli zaupniki vsega slovenskega ljudstva priložnost, da bodo sklepali o tem dogovoru. Samo močne in velike stranke kaj veljajo. Slovenci smo sicer po številu majhni; po edinosti in notranji moči skupne stranke bomo pa prvi v Av-■Mriji. Noben narod se v tem oziru ne bo <uogel meriti z nami.
Burni časi sc bližajo naši državi in Evropi sploh. Kako neizmerno važno je, da bomo imeli za -vsak slučaj koga, ki bo imel pravico in celo dolžnost govoriti v imenu vsega slovenskega naroda. Ze danes gremo dalje. Mirovati ne smemo, dokler se misel enotne stranke ne razširi tudi po Istri in Dalmaciji. Vsi južni Slovani naše države bi pravzaprav morali biti zastopani v naši skupni stranki,
Cujemo, da bodo zastopniki hrvaških kmetov 'prišli v nedeljo k naši lepi strankarski botrinji; za gotovo nam je tudi obljubljen prihod voditelja poljske ljudske stranke, poslanca Stapinskija. Ta prihod jc za nas časten. Hvaležni moramo biti možu, ki iz daljne Galicije namerava priti zato, da' pred zastopniki našega ljudstva zagotovi, da so poljski kmetje ž njimi pripravljeni za deio in boj. Pomen njegovega obiska je pa v sedanjem času tem večji. Za Bicnertha in Bilinskcga je prišla zadnja tira. Živel Stapinski! Naši poslanci imajo Ugotovljeno zmago nad Binertovim ministrstvom ob tistem času, ko je hkrati zagotovljena zveza vseh Slovencev v enotno Slovensko Ljudsko. Stranj«),.
Zaupniki S. L. S.!
Zaupniki S. L. S. na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem vsi v Ljubljano v nedeljo 17. t. m. Vzdignite se kot en mož, da pokažemo svetu, da je v našem taboru združena Slovenija!
Maš deželni zbor.
Minuli teden so odseki nadaljevali svoje delo in so jc v dolgotrajnih, deloma zelo živahnih sejah tudi izvršili.
Šolski odsek
je pripravil načrt novega šolskega zakona. Po tem zakonu, ako ga zbornica sprejme in cesar potrdi, bode ljudstvo, ki rosi tako velikanska bremena za šolstvo, dobilo več vpliva na šolstvo. Takrat, ko so izdali sedaj veljavne šolske zakone, so prevalili pač vsa bremena na dežele in občine, a vpliva na šolstvo niso priznali ne deželam, niti občinam. Po vseh šolskih svetih so odločevali vladni ali pa od vlade odvisni ljudje, ki so pač poznali šolske paragrafe, a potreb ljudstva niso poznali. S. L. S. je po neštevilnih shodih poudarjala, da se to mora izpremeniti in da se da tistim, ki nosijo stroške za šolstvo, tudi odločilno zastopstvo v tistih šolskih kor-poracijah, ki odločujejo o usodi šole in učiteljstva. Že meseca januarja je bila v deželnem zboru sklenjena postava, ki jo je cesar tudi potrdil, da pošlje deželni odbor namesto' dveh, štiri zastopnike dežele v deželni šolski svet. Po tej novi postavi, ki jo je pripravil šolski odsek, bosta na predlog deželnega odbora imenovana v dežel-
ni šolski svet tudi zastopnika učiteljstva, da ne bo vlada notri pošiljala svojih kimavcev, ki niso nikdar zastopniki učiteljstva in pa ljudstva, ampak samo podporniki vlade. Tudi v okrajnih šolskih svetih, kjer po navadi pašuje kak nadut baron, ki je slučajno okrajni glavar, se pomnoži zastopstvo dežele — ljudstva na ta način, da bo deželni odbor namesto dveh, kakor je bilo doslej, pošiljal tri zastopnike, a vrh tega pa pošljejo občine vsakega sodnega okraja po enega zastopnika v okrajni šolski svet. Tudi mestni šolski svet ljubljanski dobi zastopnike deželnega odbora, katerih doslej ni imel. Je še več drugih važnih izprememb šolskega zakona, katerih pa vsled omejenega prostora ne morem sedaj navajati. S. L. S. je izpolnila to, kar je obetala in priborila ljudstvu, ki nosi ogromna bremena za šolstvo, naj ima tudi v šolstvu odločilno besedo. Tako je prav!
Važno je tudi
zboljšanje pašnikov.
Upravni odsek je pripravil načrt zakona za zboljšanje tudi tistjli pašnikov, ki niso v planinskem svetu. Živinoreja brez dobrih pašnikov ne more napredovati. Sedaj pa poglejte, kakšne pašnike ima večinoma naš kmet. Pašniki se bodo trebili, po potrebi namakali, gnojili in kar bo treba. Agrarne oblasti bodo vršile vsa dela. Podpore se bo dajalo po 20—30 % stroškov. V tem odseku so se posvetovali tudi o
transverzalni kranjski železnici,
ki bi bila samo del tretje železnice, ki bo vezala Dunaj z morjem. Ta železnica pri de od Save pri Krškem ob Krki čez Dobrcpolje na Bloško planoto in naprej k morju.
Nov občinski volivni red
tudi dobimo. Ustavni odsek je v petek končal svoje delo. V občinski odbor bodo volili vsi občani, če plačujejo kaj davka,
ali nc. Razvrščeni bodo pa tako: v prvem razredu bota volili dve petini davkoplačevalcev.. v drugem razredu bodo volile tri petine, v tretjem razredu bodo pa volili vsi. davkoplačevalci in nedavkoplačeval-ci, skupaj. Uradniki, učitelji i. dr., ki ne bodo plačevali vsaj dO K osebne dotioda-rine, bodo volili ravno tako v tretjem razredu, kakor dninarji, ker nobeden ne plačuje občinskih naklad.
V tretjem razredu bodo volili tudi častni občani. Po novem volivnem redu bodo v mnogih občinah izgubili komando uradniki. Ker se odpravi, ali vsaj izdatno omeji število virilistov. izgube tudi Nemci moč v nekaterih občinah. Obširneje poročamo o drugih izprenicmbah, ko se bo vršila o tem zakonu razprava v zbornici.
Prav nič zadovoljni pa niso liberalci, pa naj si bodo slovenski ali nemški, z
deželno banko.
Kar nc morejo se sprijazniti z mislijo, da bi njihovim zavodom delala konkurenco deželna banka, ki bi na vsak način delala ceneje in zaradi tega vse boljše in zanesljivejše stranke dobila. Liberalci besne vselej takrat, kadar vidijo, da sc hočejo zajeziti viri. ki tečejo v njihove mošnjičke. Slovenski klub jc sklenil, da se črta iz bankinih pravil § 7., ki določa dohodke direktoriju in kuratorjem. Klub jc mnenja, da sc pri banki ne smejo ustanoviti kake sinekure. Prav imajo!
Odsek za izprememl'0 poslovnika
je izdelal nov poslovnik, kateri bo omogočil, da se bodo vse rdzpravc v zbornici hitreje vršile. Koliko Časa sc sedaj brez potrebe potrati! Kako potreben jc nov poslovnik, jc pokazala
zbornična seja
v soboto, ki sc jc vršila od 9. ure zjutraj do 7.Vi zvečer, v kateri so naši ljubi liberalci začeli ovirati razpravo in razsajati kakor kakšni žganjarski bratci. Kakor sta sc obnašala Turk in Zupančič, sc morda obnašajo bratci iz Pichlerjevega kevdra, a gostom od
»Zlate kaplje«
se to ne spodobi. Zato ju je pa disciplinarni odsek deželnega zbora tudi obsodil in ju izključil za tri seje. Za soboto je bilo na dnevnem redu poročilo verifikacijskega odseka o volitvah, lovski zakon in še več drugih manjših stvari.
Poročal sem že zadnjič, da je veri-fikacijski odsek bil mnenja, da se volitev v notranjskih in dolcnjskili mestih ni vršila pravilno in je zaradi tega predlagal, da sc razveljavi izvolitev poslancev Višnikarja in Lenarčiča. Pri novih volitvah, ki bi se vršile res v smislu deželnega volivnega reda, bi ta dva seveda ne prišla več nazaj in to ravno je bilo liberalcem odveč. Pa pojmo po vrsti. Pričetkom seje si deželni glavar pl. Šuklje izprosi dovoljenje, da čestita v imenu dežele
vojvodinjl Hohenberškl,
ženi bodočega našega cesarja, ki jo je cesar povzdignil v vojvodski stan. Nato je pa v imenu verifikacijskega odseka poročal 2'
dr. Pegan
o volitvah v mestni skupini in pa v trgovski zbornici in je predlagal, da se druge volitve potrdijo, a volitev poslancev Višnikarja in Lenarčiča se ne potrdi. V okraju, kjer je izvoljen Lenarčič, je bilo izpuščenih 52.3 volivcev, v VišnikarjevcVn pa 861 volivcev. Čisto gotovo je, da;lako bi biii tudi ti volivci poklicani k volitvi, bi Lenarčiča in Višnikarja tukaj ne bilo. Liberalcem pripovedovanje dr .Peganovo ni bilo všeč. Jezo so prikrivali z godrnjanjem, vihali so si brke in nosili papirje v rokah, češ, borno že govorili. A komaj konča dr. Pegan, podeli deželni glavar besedo načelniku S. L. S.
dr. Šusteršiču.
Takoj izjavi, da je poročilo in sklep verifikacijskega odseka čisto pravilen, na to pa mirno in jasno dokazuje, da so sc volitve vršile nepravilno v notranjski in dolenjski skupini. Navaja dotične paragrafe deželnega volivnega reda, v katerih jasno stoji, da volijo cele občine, nc pa samo deli občine, torej ondi, kjer so vasi v kaki trški ali mestni občini, volijo v mestni skupini tudi kmetje, kakor volijo tudi ljubljanski barjani, ki so ravno tako kmetje, kakor kmetje vrhniške okolice, katerim pa liberalci odrekajo vol. pravico v mestni skupini. In četudi je državno sodišče odločilo, da kmetje iz kamniške občine nimajo vo-livne pravice v mestni skupini, kjer so jo doslej izvrševali, za deželni zbor to ni me-rodajno. Deželni zbor je v razsojc vanju veljavnosti mandatov sam najvišja instanca. Viharno navdušenje je izzval, ko je zabrusil libcralcem: Takrat, ko so vam slovenski kmetje pomagali vreči v gorenjskih mestih Nemce, so vam bili kmetje dobri .ste jim dovolili voliti v mestni skupini, a sedaj, ko gredo proti vam, jim to pravico odrekate. Dr. Šusteršič pa ni šel za dr.. Pcganom, ampak je stavil svoje predloge in siccr:
1.	Deželni zbor soglaša s pravnim na-ziranjem verifikacijskega odseka in odločno zavrača temu nasprotno judikaturo državnega sodišča.
2.	Izvolitev poslanca dr. Janko Vilfana se potrdi.
3.	Poročilo verifikacijskega odseka se odkaže ustavnemu odseku z nalogo, da izdela načrt deželnega volivnega reda, v katerem se na novo odmeri obseg kmečkih in mestnih volivnih okrajev.
Izvajanja dr. Šustcršiča in njegovi predlogi so povzročili v liberalnem taboru
velikansko zmešnjavo.
Pripravljeni so bili, da sfrčita dva iz njihove srede iz zbornice, a sedaj pa tak predlog. Cel teden so se pripravljali na govore; poslancc Višnikar še ni bil v svojem življenju tako marljiv kakor zadnji teden. Od jutra do večera je čital stare zapisnike deželnega zbora in se pripravljal na »poslovilen« govor, a sedaj je pa naenkrat izprevidel, da s tolikim trudom naučeni govor ni več na mestu, ni več prav. Sreča zanj, da je pred njim prišel na vrsto dr. Triller, ki je tolkel ob mizo in vpil, da se jim dela krivica in da je to nasilstvo, kar dela S. L. S., da nečejo imeti vrvi
okoli vratu ter da nečejo biti gostači v deželnem zboru. Njegov sosed Višnikar si je pa mislil natihem: Hvala Bogu, rešen sem! In stavimo nekaj, da je zelo hvaležen dr. Šusteršiču za njegove predloge; morda se ponudi, da vstopi v dr. Šuster-šičev klub. Za dr. Trillerjem pa prideta 114 vrsto oba
gostača deželnega zbora.
Po pravici rečeno: Nam sta se smilila, Sama sta se morala braniti in zagovarjali. I11 kako je bilo težko ! Ko bi znala kaj prida govoriti, bi še bilo, a tako? Moj Bog! Kolika revščina! Višnikar se je topil pravičnosti in pravicoljuba, in pa čenče iz ribniških oštarij je pripovedoval. Še nikdar ni bil v svoji službi tako pravicoljuben, ka-. kor pa v soboto v deželnem zboru. Hvala Bogu, da nam je ohranjen do novih volitev. Njegov tovariš Lenarčič Se bil pa strupen. Izbruhal se je pošteno: Vrag vzemi to krščanstvo! Vrag naj vzame l.i-ko vero! Na vsak način je hotel razdražiti poslance S. L. S., da bi ga vrgli iz zbornice. Čudili smo sc poslancem, kako mir- , 110 so prenašali vsa izzivanja. Se jim pač | pozna, da so si svesti popolne konečne zmage. Ko sta se gostača izkašljala, se je pa potil zastopnik gorenjskih mest dr. Vilfan. Čital jc razsodbo državnega sodišča glede kamniških volivcev in prosil poslancc S. L. S., naj vendar spoštujejo tist papir. Povedati moramo, da je tudi zastopnik Nemcev grof Barbo potegnil z liberalci. Stara ljubezen. Dr. Tavčar jc v imenu svoje stranke izjavil, da ne morejo glasovati za dr. Šusteršičcvc predloge.
Ne bojte se strahov!
je klical v drugem govoru dr. Šuslc.šič liberalcem. Pojdimo v ustavni odsek, da naredimo nov volivni red, da nc bodo mogoče take neveljavne volitve. Pošteno je počesal liberalne govornike, katere jc potem še posebej obdelal v sklepnem govoru tudi dr. Pegan. Nato je bilo glasovanje o prvem predlogu dr. Šustcršiča.
Dr. Tavčar je zahteval pred glasovanjem odmora 10 minut in poimensko glasovanje, kar je značilo/da začno liberalci z
obstrukcijo.
Glavar mu je vstregcl. Predno sc je začelo glasovanje pa pobegne nemška in slovenska liberalna kompanija kot en mož iz zbornice.
Prvi predlog dr Šusteršičev je bil nato z glasovi naših poslancev sprejet. Med glasovanjem so bili čestiti gospodje i/, iia-i rodnonaprednega kluba v gostilni pri
»zlati kaplji«,
ki je za časa zborovanja deželnega zbora, v klubu narodnonaprednih poslancev odprl vinotoč. 'Posledice so se takoj pokazale. Ko odredi deželni glavar zborovanje o drugem predlogu dr. Šusteršiču. ki se tiče potrditve izvolitve poslanca dr. Vilfana, so liberalci prihrumeli kričeč v dvorano. Pepe Turk, poslanec ljubljanskega mesta, izvleče činele in začne razbijati, poslanec Zupančič se postavlja s trobento, drugi vpijejo in vi'hte pesti. Deželni glavar jih opominja, in na to pa skliče disciplinarni odsek. Tedaj pa pokažejo liberalni
poslanci, da je njihovo najpriljubljencjše orožje
gnojnica,
na katero se zastopi pred vsem ljubljanski »furman« poslanec Turk, ki prazni mestna stranišča. Liberalni poslanci, osobito Turk ■in Zupančič, začno metati v zbornici smrdljive bombe. Po tleh se razliva smrdljiva ■tekočina, ki razširja neznosnejši smrad, kakor najslabše kmečko stranišče. Poslanci tišče nosove, beže iz zbornice, Turk in Zupančič trobita, vrtita orgije, bijeta po činelah in njihovi tovariši Triller, Novak e tuti quanti jih pa navdušujejo. V mnogih zbornicah so že obstruirali na različne načine, a slovenski liberalci imajo to zaslugo, da so prinesli prvi v zbornico tudi gnojnico. Deželni glavar je odredil tajno sejo. Disciplinarni odsek je pa med tem sodil in obsodil. Turka in Zupančiča na izključenje od treh sej. Ko je g. deželni glavar to razglasil je pa Turk zbesnel, kakor zraste in zbesni žganjarček, ko ga zaloti roka postave. Po ljubljanskih predmestnih žga-injarnah se ob ponedeljkih ne gode ostud-nejši izgredi, kakor pa jih je uprizarjal pošteno »nadelani« Turk. Na poziv glavama, da naj se odstrani iz dvorane, se je pomaknil na sredo klopi, njegovi liberalni tovariši so pa sedli okrog, da so imeli Turka in Zupančiča v sredi. Ker se Turk in Zupančič nista uklonila, je pa deželni glavar poklical sluge, da jih neso ven. Najp/vo jim sluge pobero trobente, činele in ragljo, a ker jim liberalni poslanci ne puste do obeh liberalnih poslancev, začno sluge od-mikati klopi, da bi prišli do obeh. Liberalci, ko so videli, da se gre zares, da morata Turk in Zupančič iz zbornice, če ne izlepa, pa izgrda, jim jc upadlo tisto junaško srce popolnoma. Deželni glavar je sklical še enkrat disciplinarni odsek, da sodi tudi tiste liberalne poslance, ki so pomagali Turku in Zupančiču. Pa ti ljudje so se pokazali tudi v zbornici ravno take kakor so se pokazali ob septemberskih dogodkih, ko so pognali dijake, delavce, komije iu druge male ljudi pred bajonete in kroglje, a sami so sc potuhnili in poskrili; tudi v soboto so pognali Turka in Zupančiča v ogenj, a obsodit se niso pustili. Ko jih je disciplinarni odsek poklical pred-se, da se opravičijo, so se izgovarjali, da niso krivi in so delali nedolžne obraze. V časnikih se je čitalo, da je poslanec ponosnih gorenjskih meščanov, poslanec Vilfan, ihtel iz strahu pred obsodbo. Bal se je, da ne bi bil vržen 'iz zbornice. Ti skesani grešniki Gangl, Novak, Oražen in Vilfan so si izprosili milost, pa so bili samo pokregani. Dr. Tavčar se je naposled le naveličal in je namignil Turku in Zupančiču, da naj zapustita prostore deželnega zbora, katere sta pošteno zasmradila. Tri seje se bodo izvršile brez njiju in Turk — dični zastopnik ljubljanskega mesta — bo imel lepo priliko gnojnico, ki jo je imel pripravljeno za zbornico, voziti po ljubljanskem polju. Nato se je izvršilo popolnoma mirno glasovanje o tretjem predlogu dr. Šusteršiča. Liberalcem se je poznalo, da so popolnoma zmešani in ostrašeni. Veseli nas, da so se liberalci tudi ob tej priliki .pokazali, da so ■Popolnoma
protiljudski.
Obstruirati, t. j. zavirati so začeli delo v zbornici kranjski takrat, ko se je imelo izreči, da nekateri poslanci izmed njih nimajo pravice sedeti v tej zbornici, ker niso bili izvoljeni postavno, in takrat ko se je imela, začeti razprava o novem lovskem zakonu, s katerim se hoče popraviti nekaj največjih krivic, katere trpi naš kmet vsled sedaj veljavnega lovskega zakona. Koncem seje so stavili naši poslanci še nekaj interpelacij na deželnega predsednika in sicer: Poslanec dr. Pegan je interpeli-ral zaradi zavlačevanja občinskih volitev v Starem trgu pri Kočevju. Poslanec Per-havc zaradi slabih državnih cest na Vipavskem, poslanec dr. Zaje zaradi imenovanj v najvišji zdravstveni svet. Poslanci Jarc, Piber in Lavrenčič so sc pa pritožili zaradi razmer na državni železnici. Važen je predlog dr. Lampeta, ki pozivlje deželni odbor, da pripravi načrt zakona o stanovskih kmetijskih zadrugah in za ustanovitev deželnega kulturnega sveta.
Tako se je končala sobotna seja. Umazani so liberalci bolj kakor kdaj prej in slovensko ljudstvo naj skrbi, da kmalu izginejo iz vseh javnih zastopov.
Seja deželnega zbora v ponedeljek
se je začela že ob osmi uri zjutraj. Tako zgodaj se menda še ni začela nobena seja deželnega zbora. Kmetski poslanci pa zgodaj vstajajo. Začetkom seje prečita deželni glavar
zahvalo prestolonaslednika
ki se v zelo toplih besedah zahvaljuje deželnemu glavarju in kranjskemu prebivalstvu za čestitko. Zalivala se glasi: Vam, gospod deželni glavar, prebivalstvu Kranjske in deželnemu zastopstvu se zahvaljujeta Nj. Visokost (soproga) in jaz iz srca za tako prijazne čestitke, ki so nas jako veselile. Nadvojvoda Franc. Zbornica je živahno odobravala cesarsko zahvalo. Nato se je razpravljalo o
vodovodu občine Mošnje,
kateremu je zbornica pritrdila, a nato je bila potrjena zgradba vodovoda za Cirk-nico-Rakek.
Sedaj se je šele prešlo k razpravi o novem lovskem zakonu, katerega izpre-membe že toliko let zahteva slovenski kmet. V imenu upravnega odseka je začel poročati poslanec Hladnik. Sedaj so pokazali liberalci kaki
nasprotniki novega lovskega zakona so.
Njih voditelj dr. Tavčar se je dve uri potil in govoril proti tistim določbam, ki so edino kmetu koristne v novem lovskem zakonu. Stavil je k vsakemu paragrafu celo vrsto preminjevalnih predlogov. Proti je govoril tudi penzionirani okrajni glavar grof Margheri v imenu veleposestva. Verjamemo, da ti ljudje ne marajo, da bi občine imele svoj lov bolj v oblasti kakor doslej. Poslanec Bartol je ogorčeno zavrnil liberalne poslance, ki obstruirajo novo lovsko postavo in zagovarjajo zajca.
Dr. Tavčar, ki je edini zmožen govoriti izmed liberalnih govornikov, je v podrobni razpravi govoril zopet mnogo časa in ob glasovanju zahteval 10 minut odmo-
ra za vsako glasovanje. Seveda se mu je moralo ustreči. In glasuje se že ure in ure o posameznih predlogih. Tako mislijo liberalci utruditi naše poslance, a se grozno motijo. Toliko vstrajnosti kakor liberalci imajo naši poslanci tudi, in uverjeni smo, da bodo štrli tudi to liberalno obstrukcijo in da bomo v prihodnje že lahko poročali da je sprejeta lovska postava, pa tudi druge.
Lovski zakon.
Nad 60 let krvavi naš kmet pod neznosnim jarmom krivičnih lovskih razmer, Cesarski patent iz leta 1849. je bil doslej z ozirom na lov veljaven za deželo Kranjsko.
Ni potreba, da pišemo o neznosnih krivicah, ki jih je moral trpeti naš kmet. Le
eno povdarjamo, da so bili kmetje sužnji, moderni sužnji okrajnih glavarjev, lovcev in škodljive lovske divjačine.
O prvih dveh, ki so na nečuven način oškodovali v mnogem oziru ne le samo osebno svobodo kmetov, temveč tudi uničevali in ovirali kmetijstvo, ni treba mnogo govoriti, ker so znane stvari.
Največja hiba starega lovskega zakona je bila ta, da je uživala postavno varstvo divjačina, ki je škodljiva. Med to divjačino štejemo v prvi vrsti zajca. Zajec je užival večjo svobodo kot kmet sam, in naj je uničil sadno drevje, naj je pokončal cele vinograde, naj se je pasel po njivah in zelnikih, naj je delal škodo kakorkoli, kmet mu nikdar ni smel storiti zalega. Pa ne samo to. Največkrat oškodovan posestnik niti odškodnine ni dobil za škodo, ki mu jo je napravil požrešni zajec.
Deželni zbor ravnokar obravnava načrt novega lovskega zakona.
Namen tega novega zakona je, da se kmeta reši lovcev in okrajnih glavarjev. Kmet bodi resničen posestnik svoje zemlje. Resničen posestnik tudi zajca, ki se pase po njegovi lastnini.
Drug namen zakona je, da se vstvan možnost, da bo mogoče uničiti in zatrdi zajca, ki je največji kmečki škodljivec.
Novi lovski zakon določa torej, da se zajcu brezpogojno vzame in odreče pravica lovne živali. Po novem načrtu bodi zajec proklet kot vsaka škodljiva zver, ki je nevarna človeku in njegovemu imetju.
Na svoji zemlji imej pravico vsakdo, kakorkoli, s kakršnokolimi sredstvi zatirati tega škodljivca.
Tako je upanje upravičeno, da bo vstreženo kmečkemu stanu, ki se bori že 20 let zaman za spremembo lovskega zakona. Seveda liberalci, ki so imeli prej večino z Nemci, niso nikdar marali slišati kmečkega glasu, ampak so gledali le nase in na svoje lovce.
Po novem lovskem zakonu bo z lovom gospodarila občina. Občinski odbor bo sklepal avtonomno, kako se naj lov izvršuje. V tem oziru je vzeta pravica politični gosposki, in ni dvoma, da bodo znali občinski odbori, ki uživajo zaupanje kmečkih volivcev, z lovom dobro gospodariti, kakor je koristno kmetom in pa občini.
Prevažna je določba, kako ic postopati, ako je napravila divjačina kakršnokoli škodo, in pa škodo, povzročeno po lovu.
To škodo bo razsojalo razsodišče, obstoječe iz predsednika in dveh razsodnikov. Načelnika razsodišču imenuje deželni odbor, razsodnika pa imenujeta prizadeti stranki.
To razsodišče je za kmeta silno važno. Gotovo jc, da bo razsodišče sestavljeno tako, da bo v stanu krepko varovati kmečke pravice.
V novem lovskem zakonu jc šc veliko določb, ki bodo kmetom silno koristne. Taka je na primer določba, da lovci ne smejo na polja, dokler ni požeto in spravljeno ž to.
Za danes smo navedli le najvažnejše točke iz novega lovskega zakona.
Jasno je že iz tega, da bo novi lovski zakon kmetom koristil v vsakem oziru.
Liberalci pa so pokazali tudi pri tej priliki, da jim ni nič za ljudske interese. Zapomni naj si naše ljudstvo brezmejno liberalno lopovstvo, da so hoteli preprečiti z nasiljem ta velevažni zakon.
Nnjprvo so z ropotom, divjanjem in kričanjem hoteli razbiti deželni zbor. Ko so b:!i razgrajači ponietaui iz zbornice, so začeli s to!m eno obstrukcijo, / dolgimi govori itd. Dr. Tavčar, poglavar te stranke. jc prvi govoril tri ure in branil lovce ter smešil kmečko ljudstvo in občinske odbore.
Kmečko ljudstvo! Zapomni si te prijatelje. ki s- ti pr haiaio tako radi iilinit, iu jim pokaži odločno voljo, da take vrste škodljivce sovražiš še hujše kot pa zajce.

I mm
«ga »{] i
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Vsa spravna pogajanja med Cehi in Nemci so bila brezuspešna, vendar se pa vlada ni mogla odločiti, da bi, kar jc vsak pričakoval, odgodila ali razpustila češki deželni zbor, ker sta ji svetovala češki cesarski namestnik Coudenlmve in deželni nadmaršal princ Lobkou itz, da naj počaka uspehov spravilih pogajanj, ki sta jih začela onadva. Cesar je baje sam izrazil željo, da se doseže sporazum in da parlament deluje, ker želi. da bi se naša zbornica postavila proti Ogrom. Za sporazum jc delal z vso vnemo tudi češki minister dr. Začek. Kljub temu, da so nekateri tudi z nemške strani delali za spravo, so nemški poslanci, zbrani pri nemškem ministru Schreinerju, izjavili, da smatrajo pogajanja za razbita i,n se nič več ne pogajajo. Zato je vlada zasedanje odgodila.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR
je doživel v pretečenem tednu krizo, ki se je pa začasno poravnala. Poleg drugih stvari je prišla v sredo na vrsto tudi slovenska interpelacija dr. Vrstovšeka glede onesnaženja Pake po usnjarni v Šoštanju, ki je nemške poslance tako razburila, da so zapustili zbornico, kicr so ostali samo 4»
Slovenci in socialni demokrati. Ker deželni glavar grof Attenis ni hotel ugoditi želji slovenskih poslancev, naj zaključi sejo, so sklenili šc socialni demokrati, da zapuste zbornico, nakar je glavar prekinil sejo za deset minut. Ker so po zopetui otvoritvi seje zahtevali Slovenci, naj se konstatira sklepčnost, jc glavar sejo zaključil, potem se pa odpovedal svoji častni službi, ker so nemški nacijonalci izjavili, da mu bodo nagajali, ker ne izrabi poslovnika proti Slovencem. Pri seji, ki se je vršila pri cesarskem namestniku, sc je stvar poravnala in namestnik jc glavarja pregovoril, da jc umaknil svojo odpoved, skoraj gotovo z;:-to. ker so Nemci obljubili, da ne bodo ovirali Slovencev, da se poslužijo svoje zgodovinske pravice, govoriti v štajerskem deželnem zboru slovensko.
DRŽAVNI ZBOR
je sklican na 20. t. m. Otvoril ga bo ministrski predsednik z dolgim govorom. Z ozironi na stališče Nemcev v češkem deželnem zboru jc pa prav malo upanja, da bi državni zbor sploh kaj deloval. Slovanska opozicija proti vladi je še vedno mlini, kljub/vsem pobožnim željam raznih zagovornikov sedanje protislovauskc \ uide. Nemci žc kar naravnost zahtevajo odpravo parlamenta in parlamentu odgovoril ministrov, torej absolutizem. Tisti ljudje torej, ki ,sc vedno usti jo, kakšni varuhi ustave da so, delajo zoper ustavo, ker so obupali, da bi se drugače sploh še kdaj dalo v Avstriji vladati proti Slovanom. Seveda ostanejo te želje le želje, iu ko se Nemci iztreznijo, gotovo izpreVidijo, da je reši'ev mogoča le, ako se izpolnjujejo temeljni zakoni države, ki priznavajo enakopravnost vseh narodov.
TUDI KOROŠKI DEŽELNI ZBOR
kaže svojo nemško nestrpnost. Nevarnost za Nemce vidi v napisih po brzoviakih »Praha-Celovec-Trst«. Zato je sprejel z vsemi glasovi proti glasovoma slovenskih poslancev Grafenatierja in Ellersdorierja predlog, da protestira proti tem napisom in imenuje besedo »Celovec« »nečuveno imenovanje deželnega glavnega mesta<. Poslanec Grafenauer je sicer dokazoval, da tak protest ni upravičen, ker se nahajajo poleg slovenskih tudi nemški napisi in jc ta dvojezičnost na progi Celovec-Trst popolnoma na mestu. Toda govoril je pač trdim nacijonalnim butieani. Sicer pa je Koroška iu ostane kljub takim protestom dvojezična.
NA OGRSKEM
vlada šc vedno kriza, ker cesar šc noče odpustiti Wekcrla in zahteva, da sedanja vlada izvede volivno reformo, kakor je bila obljubila. Košutovci bi seveda radi dobili vlado v svoje roke, zato je Košut nagovarjal cesarja v avdijenci, naj poveri vlado njegovi stranki, o čemur pa noče cesar nič slišati, ker dobro pozna Košuta m njegove prijatelje. — Hrvaški delegati igrajo v Budimpešti kaj klaverno vlogo. Mesto, da bi se postavili v odločilnem trenutku na vladarjevo stran in pomagali ugnati koalicijo in izvesti pošteno volivno reformo ter tako pomagali sebi in drugim nemazarskim narodnostim, pa sami ne
vedo, kaj bi počeli. — Ogrsko ministrstvo je dalo izdelati načrt novega pomorskega prava, ki jc pa tak, da vzame, če se ures. niči, Hrvatom vsako oblast do hrvaškega morja. Vprašanje pa je, če bodo imclj V. vaški poslanci dovolj moči, da preprečijo ta roparski napad mažarske pohlepnosti na hrvaško morje.
USTAVA ZA BOSNO
bo proglašena tekom oktobra. Razmere Bosne in Hercegovine do monarhije osti; ne. kakor je. Voljeni bodo lahko v deželni I zbor duhovniki vseli veroizpovedani, sar v prvotnem načrtu ni bilo. De/elii ,<a odbora, kakor so naši, nc bo, ker bo intj deželni svet samo posvetovalno nalogo. J Obisk budinipeštanskcga mestnega sv■■•] v Sarajevu je zopet pokazal bosan- e rvi. mere v zelo slabi luči. Bosanski ^ekd^i šef je nagovoril goste samo ma/.a^ko, :n budimpeštanski nadžupan je gov.v .-> nekih starih vezeh, ki vežejo Bosno aa ()„:•■ sko. Ni ga pa bilo Hrvata, ki b; l>: črlipjj besedo za svobodo svoje doino\ ' 'v ill i)')• I kazal, da je usoda Banovine i/modnlj bosanske Hrvate. Proti anek liov. so zopet demonstrirali v Belgra i ia vorili, da je Bosna srbska in da i • bas; sko vprašanje rešeno Šele, ko ugodi srbskim zahtevam.
V ČRNI (iORI
Se vedno ui miru. Zarota sledi zaroti. S-> daj je zopet aretiran M par sto < h, kr ; lun vojakov pa je pobegnilo na SV> m prosilo, da se jili sprejme v iur ker se hočejo poniahomedaiiiti.
ŠPANCI
so bili kmalu potem, ko so zasedli gorovje Gurugu. tepeni pri Mellili. Kakor kaže bo vojska šc dolgo trajala, ker se Španci skoraj gotovo zapletejo v vojsko z maroškim sultanom.
AMERIKA.
Novi predsednik Združenih držav, Taft, bi bil kmalu postal žrtev dobro organiziranega anarliistovskega napada. Anarhisti so jezni nanj, ker je izJal stroge i.;> redbe proti njim.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.)
Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmaiin D- J' (Dalje.)
»O brat, brat!« zakliče Eleazarju,'j!1' me poznaš zdaj? Gorje nam, v templju .so podtaknili ogenj!«
»Natanael, vode, podaj mi vode .mene žge ogenj!« stoka umirajoči. »Ml 'hrumi ljudstvo? Požar? Ali res gori Itisa božja?«
»Da, tako sem slišal; toda ostani M* ■rcn! Ljudstvo bo požar pogasilo; ali V* grem iskat nekaj mož, da te spravijo m varno. Pokličem naj še Ralielo in T ajna™ da čujeta ob tvoji postelji dotlej, ko
Jvrnem z nosilci. Cemu se spet vznemirjaš? Saj pridemo v pravem'času!«
'Kmalu potem klečita ženski zopet ob temrtni postelji bolnikovi, ki je iznova za-f i silil oči ter je videti mnogo mirnejši. Na-fanae'1 odhaja, da poišče pomoči. »Ako •jbrat umrje, preden sc vrnem,« jima na-iroča, zapuščajoč sobico, »tedaj me ni itreba čakati, glejta, da sc rešita. Znan 0,-ama je oni zapah v Elealzarjevem hramu »oleg celice Gazit, odkoder lahko 'bežita
0	podzemeljskega hodnika. Ostanita udi ob vznožju stopnic, da vaju dohitim er vama pokažem pravo pot.«
Dolgo časa čakata ženski zaman, da b, odprl Eleazar oči. »Umrl nama bo kar ako,« jame plakati Rahela.
Tedaj završi '/dolaj silen hrum iu boj-
1	krik. Judje so napadli sovražnike, da se preb.jejo v gornje mesto. »Kdor se hoče
ešiti. srčno za menoj!« jima doni na uho jfigias ben Giore. kateremu sledi nepopisen Sjok in stok.
Usmiljeni Bog. kaj nas še čaka!« si ■ smsli Tamara. »Rimljani prodirajo v sve-j itišče!<
M Tu priplava v bolniško sobico sivo--j i,asa Fenena s tremi tempeljskimi devica-i, ki so ji edine ostale zveste do zadnje--> ga. Vse se izpolnjuje, karkoli jc napove-' ,lal Gospod!« vzklika preplašena starka. .Pogani hrume v njegovo svetišče kamen ne bo ostal na kamnu!«
>Dobra mati Fenena, zahvali Boga, Ja te je poklical s tvojimi hčerami k sveti veri in svetemu krstu! Mi vsi smo prerojeni iz vode in Svetega Duha in smemo tipati v Kristusu dobrega in usmiljenega sodnika! < Tako tolaži Tamara plakajočo starko. Zdajci zavrisne zdolaj množica v smrtnem strahu, začuje se strašni krik: Požar! Tempelj gori!«
Tamara prebledi in pravi: »Beži, dobra mati. beži s svojimi hčerami! Hiti naglo proti južnemu delu svetišča, kjer rnaj-rdeš v hramu poleg posvetovalnice zapah Jo podzemeljskega hodnika! Leti po stop-liiicah navzdol in počakaj na njihovem vz-iiiožjti, da pride Natanael, ki vas ;bo otel!«
»In ti hčerka moja? Ali ne misliš uteči ognjenim valovom?« vpraša Fe-nena.
»Tudi jaz pridem, ko me oprosti Gospod mojih dolžnosti. V tej prebridki uri ne smem zapustiti Rahele in umirajočega poveljnika. Molite za nas in zanj!«
»Torej naj te blagoslovi Gospod za vse, kar si mj izkazala dobrega! Pošlje naj ti svetega angelja, ki je pihal na tri .mladeniče v ognjeni peči prijeten hlad, talko da so se izprehajali v plamenih kakor v pi'šu božajočega vetriča!«
Tako blagoslavlja starka ter hiti odtod. da otme sebe in svoje tovarišice. Zaman prigovarja Rahela devici, naj se pridruži Feneni. »Dovolj je, da ostanem jaz' pri Eleazarju, dokler ne pripelje Natanael pomoči!« ji pravi. »Reši svoje mlado življenje!«
»Ne Rahela, rajša reši sebe! Saj veš, da ti ubogi bolnik vse odreče, česar ga /prosiš, dočim je napram meni precej ljubezni vejši! Dovoli, da ostanem jaz pri njem in poizkusim rešiti njegovo dušo!« rodvrne Tamara.
»In bi rada zanj in z njim vred umrla? O. prepusti meni to žrtev!«
»Glej, ni ti prevelika ta žrtev, in vendar se Eleazar ni nikoli odzval tvoji .ljubezni, dočim je rajši meni ponujal svoje »srce in svojo ljubezen, ki je seveda nisem smela dopustiti. Zato pa zdaj toliko rajša .žrtvujem zanj svoje življenje kakor je •tudi naš Gospod dal svoje življenje celo za sovražnike.«
Tako izikušata plemeniti ženi preko-,siti druga drugo s svojo velikodušnostjo, (dočim razsaja tempeljski požar z vedno .strašnejšimi koraki naokrog. Na tempeljskem dvoru je iznava zavladala precejšnja ,tihota, boji in morije so minule. "Le v smeri Od Najsvetejšega se čuje divje prasketanje plamena in udiranje tramovja, in ko ■se Tamara za hip ozre proti oni strani, vidi, kako se napenjajo rimski vojaki, da bi izvlekli sedmerorogljati svečnik iz templja. Drugi se trudijo krog zlate mize oglednih kruhov in zdaj — kdo nelki je
iplavolasi častnik, ki podi ropaželjno drhal (iz svetišča — obrnil je svoj obraz proti dvoru žena — Lucij, oči je niso varale.
Za trenutek pozabi devica navzočega bolnika in svoj bedni položaj, srce ji bije ,tako močno, da se mora oprijeti nastavka ob Oknu. Kaj storiti? Ali naj ga pokliče?, Ali naj zdirja k njemu in ga prosi, da ponese umirajočega na svojih rokah iz gorečega poslopja? On bi prihitel in ji izpolnil prošnjo! Dovolj je plemenit in vrhu-tega kristjan! Toda tu ji šine na misel, da hi Eleazar ob pogledu na svojega sovražnika s svojim srdom udušil v sebi -vsako plemenitejše čuvstvo in kako bi njegova duša, ločivša se s sovraštvom od tega sveta, mogla stopiti pred svojega Sodn.ka, ko stoji pisano: »Kakor drevo pade, tako ostane ležati«?
iNe, ona se ne drzne v tem odločilnem trenutku poklicati Lucija.
Tamara spremlja lepo postavo svojega ljubljenca, dokler ji ne izgine izpred pči. »Odšel je! Nikdar več ga ne bom videla! Gospod, sprejmi moj dar ter se ,usmili te neumrjoče duše!«
Tako moli Tamara in se obrne proti bolnikovemu ležišču. Eleazar leži še zmerom, kakor bi spal »Požar se bliža, a Natanaela še vedno ni!« toži devica Raheli. ,»Dajva mu nekoliko kapljic zdravila! Nemara bo Gospod blagoslovil najin poizkus!«
Komaj okusi Eleazar zdravilo, že oa-pira svoje trudne oči; njegov pogled je bi-►strejši in mirnejši, kakor kdaj. Najprej ■spozna Rahelo, ki še v.edno 'kleči ob njem, odkar mu je podala zdravilo.
»Rahela,« de poveljnik toda z glasom, kakršnega ni bila vajena čuti iz njegovih ust. »Rahela — hvala!«
Nehote ji zalijejo solze oči in ginjena poljubi njegovo mrzlo roko. ki tava po odeji nemirno semintja. »O Eleazar, vedno sem mislila dobro o tebi! Odpusti mi, da V, nisem mogla življenja bolj osrečiti!« ga iprosi dobra žena ponižno.
(Dalje prih.)
Razgled po domovini.
Opozarjamo na uvodni članek in vabilo na prvi strani; gre sc za prevažno stvar: za ustanovitev vseslovenske ljudske stranke!	,
V kranjskem deželnem zboru vkljub liberalni obstrukciji delo naših poslancev vrlo napreduje. V poivdeljek je bil sprejet lovski zakon, čegar za kmeta ugodno vsebino prinašamo na drugem mestu. Sprejet je bil v pondeljkovi seji, ki je trajala do pol 2. ure zjutraj, nepretrgoma 17 in pol ure, tudi novi poslovnik in cela vrsta drugih za kmeta važnih predlogov. Sprejem teh predlogov so skušali liberalci zavleci, a vztrajnost naših poslancev je to preprečila. Od te vztrajnosti naših poslancev pričakujemo popolnega uspeha.
Klub deželnih poslancev S. L. S. je čestital vodstvu goriške S. L. S. na sijajni zmagi pri zadnjih volitvah. Dr. Gregorčič se je takoj brzojavno zahvalil za izražgne čestitke.
Liberalci, škodljivci kranjske dežele in slovenskega kmeta. Dr. Tavčar je v imenu liberalnih poslancev prisiljen po tistih libcralčkili, ki pišejo »Slovenski Dom«, predlagal v deželni zbornici, da se morajo vsa poročila odsekov tiskana predložiti poslancem. Vse to. je predlagal Tavčar iz same nagajivosti, da bi preprečil delo naših poslancev, ki res s čudovito hitrostjo delajo postave v prilog našega kmeta. 1 o pa silno peče naše liberalce, ker uvidijo, da bodo naši vrli poslanci tekom par tednov več koristnega učinili za deželo nego so oni v teku 20 let. oziroma vso dolgo dobo, kar so sedeli pri koritu. Radi predloga Tavčarjevega bo dežela oškodovana na leto za najmanj petdeset do sedemdeset tisoč kron, česar ne bi bilo treba, ako bi se ustmeno poročalo, kakor se je godilo do sedaj. »Narod« je zapisal glede na to ogromno vsoto, ki bi se je popolnoma lahko izognili, če bi se »konservativni« li-
beralni poslanci nc bali mladega liberalnega političnega drobiža in biča, ki ga vihti nad njimi, sledeči značilen stavek: »Koliko to velja, to ne briga narodno-na-predirh poslancev«. Popolnoma prav, naj jih ne briga. Ce je liberalnim davkoplačevalcem vseeno, je vprašanje, ki sicer ni še rešeno, a zelo dvomimo, če se liberalni davkoplačevalci strinjajo s to »Narodovo« modrostjo. Mi kmetje najodločnejše protestiramo. da bi liberalci na ta način trgali denar iz žepov davkoplačevalcev.
Liberalni lovci so se izrekli na posebnem shodku, ki so ga sklicali v hotel »Ilirijo« proti lovskemu zakonu, kakor ga je izdelal deželni odbor. Navzočih je bilo nekaj na 20 mož. Naši poslanci se pac ne bodo ozirali na liberalne lovce, temuc načrt priredili tako, da bo v korist lovstva
in našega kmeta. ..... „ „„
Ljubljanski rotovz mislijo na predlog župana Hribarja občinski svetniki podreti
51
in novega zidati. Dasi je stavba morda nepraktična, vendar je znamenita in karakteristična, zato bi bilo škoda, če se podere to zgodovinsko poslopje.
Odlikovanje. Ob priliki posvečevanja župne cerkve na Dolu pri Hrastniku je imenoval prevzvišeni gosp. knezoškof mariborski dr. Napotnik preč. g. župnika Antona Veternika za duhovnega svcto-vavca.
Premovanje goveje živine. Deželni odbor kranjski priredi dne 28. oktobra t, I. premovanje goveje živine v Poljanah nad Skofjo Loko za Poljansko dolino; dne 8. novembra v Kranju za kranjski okraj; dne 15. novembra v Mengšu za kamniški okraj. Nagrade za lepo živino se bodo podeljevale v denarju in diplomih. Pri vsakem premovauju bo poučno predavanje o živinoreji. Pričetek premovanja ob 8. uri zjutraj.
Zglaševanje črnovojnikov v Ljubljani.
Crnovojnikom, ki so bili vojaki in imajo črnovojno knjižico in črnovojnikom, ki niso bili vojaki, pa imajo črnovojno na-membnico, se je meseca oktobra t. 1. osebno zglasiti pri mestnem magistratu, in sicer v vojaškem uradu v »Mestnem domu«. 1. nadstropje. Crnovojnikom se je zglasiti po nastopnem redu od 9. do 12. dopoldne 11. oktobra rojstno leto i807. 12. oktobra rojstno leto 1868, 13. oktobra rojstno leto 1869, N. oktobra rojstno leto 1870, 15. oktobra rojstno leto 1871, 16. okt. rojstno leto 1872, 18. oktobra rojstno leto 1873, 19. oktobra rojstno leto 1874 in 21. oktobra n ijstno leto 1875. Crnovojnik, ki opusti predpisane zglasitve, sc kaznuje z globo 4 do 200 K ali z zaporom.
»Kmečka zveza za ljubljansko okolico« je imela v »Unionu« 3. t. ni. občni zbor. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba jako obilna. Zborovanje je otvoril njen načelnik poslanec Dimnik. Prvi je govori! o političnem položaju državni in deželni poslanec dr. Šusterš.č, katerega so zborovalci živahno pozdravljali. O delovanju »Kmečke zveze« je poročal tajnik S. L. S. dr. Rožič, ki je omenil, da šteje zveza 1285 članov in da so se isti radi obračali na zvezo v raznih zadevah. — Državni in deželni poslanec Povše je v lepem govoru opisal delovanje deželnega zbora in kako izboljšati kmečki stan. Njegovemu govoru so kmetje navdušeno pritrjevali. Načelnik S. L. S. dr. Šusteršič po*-vabi člane »Kmečke zveze«, da sc mnogoštevilno udeleže 17. t. m. sestanka zaupnikov S. I.. S., na katerem se bo ustanovila vseslovenska ljudska stranka. Po poročilu dr. Rožiča se izvoli odbor soglasno sledeče: načelnik: Miha Dimnik; njegov namestnik: A. Remžgar; tajnik: Frančišek Merkun; namestnik: Lovro Ferjančič; blagajnik: Vinko Ahlin; namestnik: Fr. Šusteršič; odborniki: Fr. Košak, župan Korbar, župan Jakob Dimnik, Janez Suha-dolc in Babšek. Pregledovalca računov sta: Strumibelj in župan Tršan.
Slovenska krščansko - socialna zveza je že pričela s predavanji. V torek 5. t. m. je predaval njen predsednik dr. Krek »o razkolnih bratih«. Pretekli torek je predaval g. urednik Terseglav. Predavanja, h katerim vabimo vse somišljenike, 61
se vrše vsak torek ob pol 8. uri zvečer v dvorani kršč. socialne zveze v »Unionu«. Po potrebi se bodo priredila predavan/a tudi v veliki dvorani »Uniona« proti mali vstopnini.
Obolel je bil celovški mil. g. knezoškof dr. Kalm. Cerkvenemu knezu se je povrnilo zdravje.
Zelo zanimivo pismo nam piše prijatelj z dežele o letošnji »Družinski pratiki«. Pravi namreč med drugim »Nisem mislil, da je letošnja pratika s podobo sv. Družine tako vsetransko porabila. Poleg prav natančnega zaznamka sejmov, ki je za vsakega kmetovalca - živinorejca velike važnosti, sem zasledil v njej nekaj umestnih nasvetov za umnega gospodarja, zapisnik dninarjev, zaznamek zemljišč, davkov, zavarovalnine, pouk o užitnim, ki se mora plačati na ljubljanskih mitnicah, in več poučnih tabel (obrestne, kolkovne itd.) Tako koristnih podatkov nisem nikdar zasledil v drugih pratikah. Pa tudi moja diužina je ne more prehvaliti. Raznovrstni zanimivi popisi ter poročila o važnih svetovnih dogodkih, povcstica o »Ženinu v močniku«, razne smešnice s podobami. uganke itd., zabava in razvedruje naše domače, da je veselje. In vse to za borih 24 vin.! Zal mi jc samo to, da sem tako pozno spoznal pravo našo pratiko, od katere se ne ločim več.« — Tako prijateljevo pismo, kateremu pač ni treba dodati druzega kot: Pojdi in tudi ti tako stori!
Velike priredbe v Ljubljani. V soboto, 16. oktobra in nedeljo, 17. oktobra se bodo razvili v Ljubljani velepomembni dogodki.
—	V soboto, 16. t. m., sc ustanovi v Ljubljani naša narodno-obranibna organizacija, v nedeljo, 17. t. m., pa vseslovenska ijud-ska stranka. — Slovenski poslanci, slovenski župani, zaupniki slovenskih političnih društev iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske sc zbero ta dan v beli Ljubljani. — Da dostojno proslavi dohod slovenskih veljakov iz vseh slovenskih pokrajin, jc odločilo slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«, da v čast ustanoviteljem vseslovenske ljudske stranke priredi v nedeljo, 17. t. m., ob 6. uri zvečer v vseh prostorih »Uniona« veliko ljudsko siavnost. Tako bo omogočeno slišati udelež-nikom tudi odlični zbor »Ljubljane« in popolni orkester »Slovenske Filharmonije«, ki je žc obljubil svoje sodelovanje. — Poleg tega sodeluje še več odličnih moči, tako da bo tudi ta večer nekaj posebnega.
—	Zato pohitimo navdušeni v Ljubljano, kjer nas slovenski bratje sprejmejo z odprtimi rokami.
Shod S. L. S. se je vršil 3. t. m. v Veliki Dolini. Na shodu je govoril državni poslanec Gostinčar. Izreklo se jc popolno zaupanje poslancem S. L. S.
V Žalini so slovesno otvorili novo dvorazredno šolo.
600 romarjev je pohitelo iz kamniške dekanije na Trsat. Odposlali so premil. ljubljanskemu knezoškofu udanostno izjavo.	|/
Mašniško posvečenje. Premil. gosp. knezoškof ljubljanski je v svoji hišni kapeli posvetil v mašnika č. g._Josipa Ogriza, di-jakona krške škofije.
Naučno ministrstvo je dovolilo rabiti nekaj novih slovenskih knjig v srednjih šolah.
Vrlim goriškim somišljenikom, ki so
tako sijajno premagali v splošni kuriji pretekli teden liberalce in ž njimi združene agrarce, izreka »Domoljub«, ki je zelo razširjen po Primorskem, najiskrenejše čestitke! Vedno dalje: od zmage do zmage.
Osebna vest. Č. gosp. Adrijan Bru-men, kaplan pri sv. Mariji Veliki, je premeščen kot kaplan k sv. Jakobu v Trstu.
Vinska trgatev se jc pričela mi,km teden po mnogih krajih. Vrši se še t i ii tekoči teden. Grozdje je dozorelo i:i iak > okusno. Vse kaže, da bo kapljica dobra.
Potres so čutili pretekli petek ok< ■ i 11. ure dopoldne v Ljubljani in po raz i t, : drugih krajih Kranjske in Štajerske, zlav hudo pa v Zagrebu, kjer je napravil precej škode.
»Slomškova zveza«. V ponedeljek, 4. t. m., popoldne se je ustanovila v Kranj:: podružnica »Slomškove zveze« za kranjski in radovljiški okraj. Zborovanje se je vršilo v dvorani »Ljudskega doma«. T, ustanovitev podružnice v najlepšem dciu Gorenjske kaže dovolj jasno, kako vel -kega in važnega pomena da je ravno »Slomškova zveza« pri krščanski vzgoj. mladine. Starišeni šoloobveznih otrok v zgoraj omenjenih krajih sc torej ni treba več tako bati. da bi se podučevala njih deca po liberalnih in brezverskih učiteljih, ker se vrste krščansko mislečih učiteljev in učiteljic vedno večajo. Slovenski učitelji in učiteljice, Ic vsi pod prapor 'Slomškove zveze«. Prazna, puhla in frazarska liberalna stranka, ki nima nikakih življen-skih vzorov, vas vabi in kliče v svoje okrilje, ali ne verujte brezvercem, ker sovražnik sc bliža v ovčji obleki.
Poldrugi milijon škode v ormožki okolici. Koliko škode je naredila toča in suša v ormožkem okraju, se jc sedaj uradno dognalo. Samo v tem okraju jc okroglo 1.500.000 kron škoda.
Marija Bistrica dobi tramvaj. Slavna hrvaška Marijina božja pot »Marija Bistrica« v hrvaškem Zagorju kamor zlasti radi romajo tudi štajerski Slovenci, bo v kratkem zvezana z zlatarsko železniško postajo po tramvajski progi.
V	Kostanjevici in okolici se je pojavilo v zadnjem času več tatov, ki so odnesli raznim osebam več denarja in blaga.
d Novi semenj! Podšentjurjem (p. Me-dija-Izlake pri Zagorju) se vrši na dan sv. Uršule za konje in vso živino. Pri tukajšnjih sejmovih sc snide navadno veliko domačinov in tujcev in trgovcev, ki imajo vsakovrstno blago na prodaj. Zato gospodarji in kupci na srečno svidenje dne 21. oktobra. Vlak od Ljubljane do Zagorja pride zjutraj ob 8. uri 21 minut, od Zidanega mostu ob 8. uri 23 minut zjutraj.
V	novoustanovljeni gospodinjski šoli v zavodu šolskih sester v Repnjab pri Vodicah (Gorenjsko) se prične poučni tečaj. Prvi tečaj se prične 25. oktobra in bo trajal do 10. oktobra 1910., drugi traja od 25. oktobra do 15. aprila 1910. leta. V zavod se sprejemajo gojenke, ki so dopolnile 16. leto.
Gorefijske novice.
Tržiške novice.
g Zahvala in priporočilo. Na rožen-vensko nedeljo prirejen igrokaz »Andre-j Jiofer« se je sijajno obnesel. Odbor k. s. lizobra/evailnegla društva sv. Jožefa se čuti dolžnega, zahvaliti se cenjenemu ob-.iustvu, da se je v tako obilnem številu odzvalo njegovemu vabilu. Zalivala gre tudi našim vrlim diletantoin, ki so pripomogli is svojim iz borni m nastopom, da je predstava izpadla v splošno zadovoljnost. Odbor bode gledal na to, da se bodo nudili občinstvu večkrat taki večera v tej na no-ivo otvorjeni dvorani. Skrbe'1 bode tudi, da se s sedeži bolj ustreže slavnemu občinstvu, kot se je to zgodilo sedaj vprvič, ko prireditelji niso računali na tako mnogoštevilno vpraševanje po sedežih.
g Sociji ustanavljajo svoj konsum. Načelnik pripravljavnega odbora je neki Bu-kovnik. Konkurenta nc bodo imeli, ker so ga s svojimi lažnjivimi jeziki privedli v konkurz. ki pa je bil vladno razglašen .10. septembra. To so torej oni bankeroti liberalnih in demokratiških listov! Delež novega konsuma znaša .10 K in vstopnina 1 krono. Ako bodo smeli »ti preklicani klerikalci« pristopiti, še ni znano. Ce dobijo dovoljenje, pravočasno naznanimo.
Iz Št. Vida.
Iz občinske seje dne 10. t. m. Ker so
se v zadnjem času na veliki cesti proti Ljubljani zopet pripetili napadi na ženske, ki zjutraj vozijo mleko v Ljubljano, se vnovič prosi za žandarmerijsko postajo iu y.a pogosteje orožniške patrulje na državni cesti. — Sklene se prositi direkcijo c. kr. državne železnice: 1. da naj bi se rampa pri prelazu na okrajni cesti St. Vid-Viž-marje ne zapirala iz kolodvora, marveč kar na čuvajnici pri tem prelazu; 2. za razširjenje kolodvora in magacina; 3. za dve čakalnici in peron s streho. Izreče se tudi obžalovanje, da je prostor pred kolodvorskim skladiščeni v tako slabem stanju, da ob slabem vremenu ljudje in živina skoraj tonejo v groznem blatu. — Izreče sc zahvala dr. Šusteršiču, ki se je v deželnem zboru potegnil za razširjenje kolodvora v Vižmarjih. — Zupana se po: oblasti, da naj se v imenu občine pridruži prošnji za telefonsko zvezo Ljubljana-St. Vid-Kranj-Trbiž. — Zupana se prosi, strogo paziti na to, da se zvečer po deveti uri ne bodo vršili nemiri po tukajšnjih vaseh, tudi trobentanje v poznih večernih urah naj se zabrani. — Popravile se bodo občinske ceste Dolnice-Podutik mimo Vodnikove apncnice in Gunclje-Stanežiče-Medno.
Draveljčani vstajajo! Lepo število se jih je zbralo preteklo nedeljo na prvem sestanku katol. slov. izobraževalnega društva. Tudi iz Šiške in Kosez jih je bilo ne malo. Predaval je vrlo zanimivo g. kaplan iTomelj. Povedal je takoj v začetku, da se zelo motijo tisti, ki mislijo, da se bo to novo društvo mešalo v politiko. Društvo je izobraževalno, na temeljih sv. katoliške vere bo delalo za izobrazbo našega ljud-
stva. Društvu je takoj pristopilo nekaj nad 30 članov. Krepko naprej!
Odhodnica ki jo je tukajšnji telovadni odsek »Orel« priredil svojim bratom-rekrutom, je pokazala, da naše ljudstvo vč ceniti delo mladeniške organizacije in njene člane. Ni se splošno vabilo, a telovadnica je bila polna. Večer 'je vodil podpredsednik g. Tomelj. V ginljivih, očetovskih besedah je govoril g. predsednik rekrutom v slovo, lepa in zelo podučila sta bila govora gg. Podlesnika in Brenka, navduše-valno za našo organizacijo je bodril g. Mi-heiič, v imenu rekrutov je govoril brat Cepeljnik. Vsem udeležencem bo ta lepi večer še dolgo ostal v spominu.
Obrekovalcsm šentviške mizarske zadruge! Napadi po liberalnih listih na našo mizarsko zadrugo so skrajno nesramni. Lažejo, da je mizarska zadruga na robu propada, da ima samo še 16 članov, da pomaga našej baje falitni zadrugi šc takozvana farovška hranilnica in posojilnica v Št. Vidu itd. — S to ostudno gonjo je zvezan očividoo namen, zadrugi — slovenskemu mizarskemu podjetju — kolikor le mogoče materialno škodovati. — Odgovarjamo enkrat za vselej: Mizarska zadruga šteje danes 22 članov in ne samo 16, in je izkazala že dve leti zaporedoma dobiček, kateri ravno najbolj bode iz-vestne ljudi, in ki znaša samo za leto •1908 698 K 87 vin. Nada'je ovržemo lahko ■vsak dan infamno laž. da bi v naše podjetje zalagala svoj denar /.upnikova posojilnica in hranilnica, nasprotno lahko rečemo, da imamo pri isti hranilnici naložen ■denar v dobro.
Iz ljubljanske okolice.
Tornačevo. Izobraževalno društvo v Tomačevem je zadnjo nedeljo priredilo •predavanje pri Semrajcu. Gospod Franc Štele, modroslovec. je govoril o razkolmh Slovanih. Povedal je vzroke, zakaj so ločeni od Rima, in kaj se 'je že storilo v ta namen, da hi sc naši narodni razkolni bratje združili z Rimom. Priporočal jc apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Gospod kaplan Petrič je pa povedal, kako se razlikuje družba sv. Cirila in Metoda, od apo-stolstva sv. Cirila in Metoda. Navzoči poslušalci so bili hvaležni za poduk, in so izjavljali, da so bili zapeljani v družbo sv. Cirila iu Metoda, o kateri se jim ni povedalo, kakšne namene ima.
Šmartno ob Savi. Pri nas mora tudi kako življenje priti v vas. Tomačcvci se gibljejo, Moščanci so pridno na delu. le mi mirujemo. Za prihodnjo nedeljo smo naprosili Toinačevce, da njihovo društvo •naredi podučilo predavanje. Zato bo v nedeljo popoldne ob štirih pri Kcbru društveno predavanje, h kateremu so vabljeni prijatelji društva. Fantje Posavci, dajte se videti!
Moste. Za novo šolo je vse potihnilo. Otroke so vzeli zopet v ljubljanske šole. in tako je skrb za šolo precej olajšana. V ■prvih dveh razredih bo treba vzporednici, ki bosta pa kar v sedanji šoli. da se občini ne bo delalo 'nepotrebnih stroškov. Našo šolo skušajo socialni demokratje pripraviti v slabo ime. Zabavljajo in pravijo, da je za nič, a vedo pa ne, da delajo
'vsemu učiteljstvu veliko krivico. Naša šola na polju (imenovana šentpeterska šola) se .je v dveh zad.ijih letih zelo povzdignila. Storila je v teb dveh letih več, kakor prej v desetih. Imamo namreč izvrstne učiteljske moči. Vzoren red je zavladal 'pod novim nadučiteljem in vse učiteljstvo izpolnuje svoje dolžnosti. Iz te šole bodo •lahko vstopali tudi v srednje šole. Hvaležni smo učiteljstvu za ves trud. Pogrešamo Ie neke stvari, in ta je: Občina se premalo briga, da bi napravila dobra pota •do šole in zlasti po zimi gre malim otrokom premalo na roko. To menda dela nalašč, da potem lahko nekateri kričači zabavljajo in udrihajo po naši šoli. Vi kričači, pojdite se prepričat v šolo, kako se uči, potem boste pa govorili. Sedaj izrab-Fate socialni demokratje in liberalci šolo le vnamen, da napeljujete vodo na svoj mlin. Sleparija!
Selo. Katoliško slovensko izobraževalno društvo se prav živahno giblje. Zad-aiji torek je začelo s predavanji, ki se bodo sedaj redno vršila. Predaval je g. Fran Štele z Dunaja o apostolstvu sv. Cirila in ■Metoda. Socialni demokrat, star častitljiv •mož, je pa pokazal pri tem predavanju, da so socialni demokratje posebni ljubitelji surovine. Potem pa skušajo svojo izobraženost zakrivati v časopisih z lažmi.
Dobrova, dne 10. oktobra. Vsi člani »Kmečke zveze«, katerih je v naši občini skupaj nekaj nad 130, naj izvolijo v nedeljo, dne 17. t. m„ ob pol 12. uri dopoludne se polnoštevilno udeležiti vseslovenskega zbora zaupnikov S. L. S., da s tem pokažejo, da Dobrovčani nismo le za domači zapeček, ampak da gremo s časom z ogromno armado S. L. S. združeni za vse dobro, pošteno in blago v političnem, narodnem in verskem oziru krepko naprej,
V Št. Jakobu ob Savi je bil vkratkem tat v cerkvi. Pobral je iz treh nabiralnikov okrog 10 K denarja, nekaj pa 'je pustil, ker -sc mu je nuid Io. Dva nabiralnika je kar lepo s ključem odklenil. — Tukajšnje izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo •dne 10. t. m. ob pol štirih popoldne pri g. J. Zajcu v Soteski predstavo: »Dr. Vse-znal in njegov sluga Štipko Tiček«, veseloigra v dveh dejanjih s pevskimi točkami. Udeležba je bila zelo povoljna. Tudi igralci so izborno rešili svoje vloge.
Bohinjska Srednja vas.
g Štiridesetletnica. V nedeljo, 3. t. m., smo slovesno praznovali 40le'tnico preč. g. župnika Berlica. Pevski zbor jim je zapel za po d okn i co tri lepe pesmi. Nato je izročil občinski odbor po deputaciji z županom na čelu gospodu župniku v spomin fotografijo občinskega odbora, ki jo je •krasno izvršil gospod Davorin Rovšek. Zatem smo čuli več ustmenih čestitk, razen tega je došlo g. župniku tudi mnogo brzojavnih in pismenih pozdravov k 40-ictnici. Vso slavnost je zlasti povzdignil krasni umetalfii ogenj. Kot novo odlikovanje so ob tej priliki prejeli gospod župnik svetinjo za 40letno službovanje. Cela župnija se veseli tega slaVlja, svojemu Iju-bemu gospodu župniku iskreno čestita in želi, da bi jih Bog še^ dolgo ohranil v njih •službi!
g Napisne table »Slovenskega planinskega društva«, ki so stale ob mostu pri Ribnici, so zopet izginile. S precejšnjo gotovostjo se sumi, kdo je storil to pobalinstvo. Prvič je bil vrgel v vodo Ie table in so se tam našle. Sedaj je odstranil tudi kol, ki je bil pribit prav k mostu. Surovež pač zasluži, da se ga pošteno kaznuje!
g Hotelska družba »Triglav« na Bohinjski Bistrici je obesila na bistriškem kolodvoru satnonemško reklamno tablo. ■Ali je to tudi sad nemško - liberalne pogodbe?
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Fz Škofje Loke. Po volitvah smo. Prvič je S. L. S. kot stranka nastopila proti gospodujoči liberalni gospodi. Dozdaj imajo namreč naš rotovž in mestno gospodarstvo liberalci v rokah. V tretjem razredu si liberalci, ki so prej toliko bob-jiali in letali za pooblastili, še na dan niso upali. Zastonj so dali cel pok listkov z liberalnimi kandidati za tretji razred t.skuti, ker na volišču niso niti enega oddali. Strah jlt ie obšel, ko so zagledali do 200 naših 'mož. Tu se je v.delo kje jc masa loških meščanov in drugih posestnikov! Za liberalizem med njimi ni tal. Vse kainone so ■nastavili liberalci na drugi razred in so -napeli vse sile, da ga dobe v svojo pest. Večina volitev je bila tudi v drugem razredu na naši strani, a liberalci, če imajo oblast v rokah, narede, da zmaga manjšina nad večino. Liberalni notar Lcnček je vodil volitev in je takoj v začetku volitve povdarjal: »Tudi mi nekaj znamo.« Kaj da zna. ie takoj nato pokazal. Pokazal je, da je 15 več. kakor 17. Dve naši pooblastili jc zavrgel, eno neveljavno za liberalno stranko je pa potrdil. Sploh se je notar Lenček pri vseh volitvah kazal kot slabega jurista, a toliko bolj strastnega liberalca. Prav tako, zdaj vsak lahko spozna, da je on ravno tako strastem liberalec kakor drugi! Njegove sladke besede ne ■bodo jiikogar več preslepile. Radi tako pristranskega postopanja Lenčkovega in radi še drugih nepostavnosti je naša stranka vložila rekurz zoper vse volitve. Liberalci so zdaj vsi poparjeni, ker imajo slabo vest in se boje novih vol teV. Zato milo prosijo v »Gorenjcu« deželno vlado, naj ne verjame rekurzu in ne razveljavi volitev, »ker Ločani žele miru in nočejo novega razburjenja«. Namesto »Ločani« inaj se postavi liberalci, pa bo- res. Štiri petine Ločanov si želi novih volitev, le peščica liberalcev z gorenjega trga se jih ■boji, kakor hudič križa. Kol.ko vas je pa še liberalcev v Loki? Vzemite proč uradnike in penzijoniste, pa še za kandidate ti i mate dovolj mož. Razbita in razcefrana klika samih maroderjev! Pogled za zjokati se!
g S Suhe nad Kranjem. Odbor knjižnice S. D. Z. na Suhi je imel v nedeljo 3. oktobra ob zaklučku knjižničnega leta svojo redno mesečno sejo. — Knjižničar poroča v svojem letnem poročilu, da j'e tekom leta izposodil 550 knjig, večinoma 'leposlovne vsebine, da ima knjižnica sedaj 396 knjig in da so vse lepo vezane i« trdo ovite, pripravljene za zimsko izposoje vanje. Iz blagaljnikovega poročila se 8i
razvidi, da ima knjižnična blagajna v tem ■letu 13 K 8 v prebitka. Predsednik omenja v svojem poročilu letošnjih knjižničnih prireditev. Pri prvi prireditvi na bdo nedeljo 18 .aprila t. 1. so domači fantje uprizorili igro »Kazen ne izostane«, po veselici pa se je lepo razvila vrtna zabava. Pri tej prireditvi je nastopil z lepimi komadi tamburaški zbor izobraževalnega društva »Predoslje« in mnogo pripomogel do lepega uspeha, za kar mu odbor izreka na tem mestu svojo zahvalo. Drugič, 22. avgusta, so zopet fantje igrali burko eno-dejanko »Za letovišče« in komični nastop »Vrban Smuk pri doktarju«. Splošno veselje in zadovoljnost občinstva sta pričala, da sta burki dosegli svoj namen in igralci storili svojo dolžnost. Tudi drugič je bila po igri vrtna zabava, ki se pa vsled slabega vremena ni mogla tako lepo razviti kakor prvikrat. Obe prireditvi (sta tudi 'gmotno dobro uspeli i-n prinesli knjižnici pomočkov za nakup novih knjig in izpopolnitev odra. Odbor izreka najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so ob prvi ali drugi priliki kakorkoli sodelovali ali pomagali. Sedaj, ko se zopet bliža zima s svojimi dolgimi večeri v prijazni izbi pri. gorki peči, vas vabimo, fante in dekleta, sezite po dobrih knjigah, čitajte zase, čitajte pa tudi celi družini, da ima od dobre knjige korist ■vsa družina; knjižnica Vam nudi dobre •knjige, ki izobražujejo um, blažijo srce in vzgajajo krepko voljo. Potem bodo naši domovi postali res prava ognjišča miru, sreče in zadovoljnosti, ki bodo zvabila moža iz gostilne v krog družine, v ljubezni ■spojila sina s stariši in ga obvarovala blodenj in pogube.
g Iz Olševka. Da ni še po nas — kakor se nam od mnogih strani želi in se in a m je smrt že ileštetokrat prerokovala — je pokazalo naše izobraževalno društvo zopet dne 26. septembra in ponovno 3. oktobra. Priredili so namreč ta dva dneva vrli društveniki in društvenice v prostorih gospoda Juvana — hvala mu tem potom za njegovo prijaznost — v splošno zado-voljnost mnogobrojnega občinstva Finž-garjevega »Divjega lovca«. Dasi je igra za naše razmere precej težavna in so se mam stavile marsikatere zapreke, so se •igralci brez izjeme tako živo zamisli.!! v svoje, nekatere prav težke vloge, da smo ji'h lahko veseli in bi se nam jih ne bilo treba sramovati tudi na kakšnem večjem odru. — Ne vem zakaj se ravno domačini tako malo udeležujejo naših prireditev. Posebno mož vedno pogrešamo. ■Da bi imeli fantje večje veselje do društvenega dela, jim morate biti ravno vi v dober zgled, se pridnejše udeleževati društvenih prireditev. Vstopite sami obilnejše v društvo! Verjemite, da vam bo to le v korist. Res je, da se preveč ne dela v društvu, a spi se pa tudi ne. Saj pridno 'čitamo časopise in knjige, katerih se nam je — 'hvala Bogu — nabrala že lepa kopica. Pridite vendar! Dekleta in žene -naj se pa tudi ne drže tako v ozadju. Saj jim1 je po naših pravHih dovoljen vstop v društvo. Le veselilo nas bo, če se jih mnogo ioglasi. Shajali bi se lahko vsako nedeljo v društvenih prostorih, kjer bi skupno či-<tali, pogovarjali se in učili gotovo ne o
nepotrebnih stvareh. Zdaj na j£sen in zimo bi ob dolgih večerih marsikaj lahko storili, kar nam bo v življenju samo v korist in da nc bodo nasprotniki venomer govorili, da je naša društvena soba vedno prazna. 'Torej na svidenje v nedeljo v društvu!
g Iz mengiške okolice. Spoved mu ni všeč, kakor vsem liberalcem, tako tudi nekemu Kandušarju, šnopsarskemu fabri-kantu v Mengšu. Bilo je v nedeljo dne .1 ■t. m., ko se je neki mož iz Žrnarce mudil v Mengšu. V hotelu pri g. V. Gregoreu, je bi'l tudi znani liberalni trgovec Kandušar iz Mengša. Ko je videl, da ima pred seboj odločnega katoliškega moža, se takoj prične iž njega norčevati: >No, ali danes ste bili vsi Šmarčani pri spovedi?« Mož se mu pa pošteno odreže: »Jaz ne vem, ali so bili vsi ali ne.« »Ja kajpa, saj ste morali vsi iti.« Ta liberalni trgovec je še veliko klobasal, kar bomo mogoče vdrugič povedali, za sedaj smo samo to hoteli pribiti, kako da ta človek, ki si je opomogel največ z žganjem, sovraži vse cerkvene pri-'reditve in tiste, ki se jih udeležujejo. Da je bil pa v nedeljo ta mož tako slabe volje je vzrok ta: Iz homške fare nekateri ponavadi hodijo v Mengeš k jutranji maši. Veliko jih med potoni stisne pri njem kak frakel žganja, ker je pa ta dan bila v domači cerkvi zbrana cela fara pri skupnem svetem obhajilu, je on pogrešal te ljudi v svoji prodajalni, in se je zato jezil še po gostilnah in »hotelih« nad roženvenško nedeljo. Za enkrat mu svetujemo samo to, da naj bo lepo tiho o stvareh, ki mu niso čisto nič mar in naj bo vesel, da jc saj nekaj še tako nezavednih ljudi, da hodijo srkat njegovo »vodko«.
g Posojilnica in hranilnica na Trati vnaprej ureduje ob nedeljah in zapovedanih praznikih zjutraj od sedme do osme ture. — Cesta iz Trate na Lučine in preko ■Suhega dola se bo morda le gradila. Nespametno pa je, da nekateri posestniki iz Prelesja in Lučenj nameravajo izkoriščati s prodajo sveta za cesto. Občina Trata prevzame samo stroške za odkup zemljišča. Vsled tega se bo cesta morda gradila po Brebrovnici z ovinkom v Lučine, ta izpeljava bo brez posebnega klanca in za občino cenejša, radi tega ker posestniki po Brebrovnici prepustijo za cesto zemljišče brezplačno in še dajo primerno denarno podporo.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
Izgubil se je pismonoša Maksa iz Idrije in odšel nevesekam. Svojo službo je opravljal vestno. V Idriji ima ženo in otroke.
Občinska seja je bila zvečer 8. okt. Župan Šepetavec je poročal, da je deželni odbor odobril zadnjo občinsko volitev. Na vsporedu je bila kajpada tudi Čitalnica. Mnogo se peha mestni odbor, da bi postavil zavetje napredni surovosti. Ko ni šlo zgrda so začeli prositi in pošiljati razne zastopnike k dež. odboru. Nekaj Časa so molčali. Ko so pa slutili, da ne bo nič, so zapretili dež, odboru s tožbo. A dež. odbor
menda ne kaže strahu pred idrijskim odborom. Ker imajo pa po podržavljenju realke baje preveč denarja, ga morajo kako zapraviti. Prilika je tu. Hajd, pritožimo se na upravno sodišče. Tako je bil sprejet ta predlog proti nasvetu not. kand. Tavzesa, naj se da napraviti nov načrt za prezidavo štev. 509.
O delavskih hišah ne marajo nič slišati. Ko se je govorilo, kaj storiti s podrtijo — prejšnjo čitalnico, je Ivan Kavčič kot zastopnik kršč. konzuma opomnil odbornike, naj mislijo pri popravi št. 509 na delavska stanovanja, kakor je že sklenil občinski odbor pred leti in zato tudi zvišal doklade, pa Kavčiča niso marali poslušati.
n Iz Spodn'e Idrije. Prav res jc. da
sedaj nimamo pri fari nobene vročine. •Pa vendar res je, da je v tem mrzlem jesenskem času liberalcem in mokračem kri zavrela tako hudo, da jim je prav v •možgane vdarila. Kar .poletno vroče soln-cc ni moglo narediti so napravile naše bodoče občinske volitve. Zmešalo jim je možgane bi tako jih sučejo te nove volitve, da se obračajo sedaj na liberalno, sedaj zopet na mokraško stran. Smilijo se nam!
V suhem »Napreju« pisanem od debelega Kristanovega Toneta sj na čudne sorte priporočajo čudni možje za občinske odbornike, možje, od katerih se govori po vasi in po fari, da so jih zapisali v »Napreju« samo zato, da bi se malo iz njih po-norčevali, podomače »pošpasali«. Pa naj žc bo, kakor hoče, naj bodo resni ali smešni kandidatje za občinski zastop ti možje, gotovo je, da nc bodo izvoljeni, ker ogh-sila se bo naša fara. da za može-tnokrače ne mara! Pa tudi liberalna vojska pripravlja orožje in se oborožuje, da bi vzela v naskoku pri občinskih volitvah našo občino v svojo komando. V ta namen je že dala enkrat v en liberalno - študentovski (nc kmečki!) list z imenom »Slovenski Dom« (pravzaprav »liberalni dom«) strašno debelo,neresnico, da ie sedanji občinski zastop »liberalen«. Tisti, ki je to pisal ni bil pri čisti pameti. Vodja te liberalne klobasarijc je nek prejšnji občinski zastopnik, ki hoče sedaj sebe in svoje liberalne tovariše vkovati v liberalne zvezde, ki naj bi svetile v občinskem zastopu spodnjc-idrijskem. Pa ta korajža ni veliko vredna, Ker se pripoveduje na ušesa okrog, da prejšnji liberalni občinski možje, posebno nek Nace, prepevajo doma pri peči sede žalostno pesem, češ:
»Oh zdaj pa nikdar, nikdar več,
veselje moje preč je preč.
ker mož občinski ne bom več!«
Je že tako, da poje mrliški zvon liberalni stranki povsod — in tudi pri Fari jo bomo liberalno stranko spremili k večnemu počitku. Kedaj? Pri občinskih volitvah. Kianomlja iu Krnice limata največ volivcev. In možje Kanomeljci in Krničani tedaj pridite vsi možje k Fari, ko bomo nesli liberalno in mokraško stranko v grob. Pridite gotovo, da nas bo veliko nosilcev in pogrebcev teh nepotrebnežev, da jih bomo zakopali globoko v grob. Pridite gotovo vsi k volitvam! Možje! naša reč je gotova, če ste le vi gotovi, da pridete! Sedaj bodete sami odločili, kakšne može da hočete. Če pridete vsi, .bodo vsi katoliški.
Slovenske Ljudske Stranke, če ne pridete vas pa bodo vladali liberalci in inokrači! Naši goriški sosedi so pri teh volitvah, ki so jih sedaj imeli, pokazali, da so možje in so zbili do tal vse protikatoliške stranke. Sedaj srno pa mi na vrsti. Kdor je mož, tistega bomo videli na dan volitve pri Fari' In tedaj bomo šteli kolika je četa S. L. S. v naši občini. Tedaj na dan, kdor je mož, brez strahu, ker strah hočemo mi dati našim nasprotnikom.
Vrbniške novice.
Izobraževalno društvo. Dne 3. oktobra je imelo naše „K. s. izobraževalno društvo" svoj izredni občni zbor. Po kratkem poročilu tajnika in blagajnika so se volili novi odborniki. Nov odbor se je konstituiral sledeče: Frančišek Vovko, predsednik, Frančišek Furla-i, podpredsednik, Janko Sedej, tajnik, Anton Jezeršek, tajnikov namestnik, Jože Brenčič, blagajnik, Andrej Lukan, blagajnikov namestnik, Albin lstinič, knjižničar, Friderik Jeršinovec, knjižničarjev namestnik.
K. društvo rok. pomočnikov. Isti popoldan je imelo svoje redno mesečno zborovanje tudi ,.Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov", kojega ožje načelstvo se je malo pomnožilo. Tega zborovanja se je udeležilo tudi nekaj odbornikov izobraževalnega društva. V živahnem razgovoru se je obojestransko poudarjala potreba složnega sodelovanja obeh društev, kakor se spodobi za društva, ki temeljijo na skupnih načelih krščanskih. V svrho vzajemnega dogovora se je vršila med tednom skupna seja obeh odborov. Pri tej seji so se storili sklepi, katerih je veselo oboje društvo, pa jih bo vesel tudi vsak resnično zaveden Vrhničan, ko bo videl, da se sklepi dejansko izvršujejo. V znamenju bratskega odpuščanja in društvenega ponosa sta si obljubili društvi tesno vzajemnost z geslom: edini naš boj bodi konkurenca v delu! Če smemo zaupati — in zakaj ne bi! — na možato besedo odbornikov obeh društev in uvažujemo začrtani delokrog, lahko rečemo, da se vrhniškemu društvenemu življenju kljub bližajoči se zimi napoveduje — pomlad. Da se to zgodi, v to pomozi dobra, volja in Bog! „Na delo tedaj... a do konca značajni!"	(Gregorčič.)
Vseh dobrih vrhniških župijanov dolžnost pa bodi zdaj, da se oklenejo poštene domače izobraževalne organizacije. Poštenim rokodelskim pomočnikom odpira svoje prostore na stežaj katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, v izobraževalnem društvu pa dobi lahko svoj prostor vsak dobromisleči: bodisi žena ali mož, bodisi mladenič ali dekle. Torej le pogumno v naše vrste!
Za dobra, zanimiva in podučna predavanja, bo posebno skrbelo izobraževalno društvo. Vsa ta predavanja se bodo vršila v veliki dvorani »Društvenega doma" in bodo javna; torej lahko pride k njim vsakdo, naj si bo član ali ne.
Prvo javno predavanje v tej sezoni bo na žegnansko nedeljo po končani popoldanski službi božji. Na mnogoštevilno svidenje v ..Društvenem domu"!
Potres smo čutili na Vrhniki dn£ 8. t. m. okrog 11 ure dopoludne. Sunki so bHi precej močni in so trajali do pet sekund.
Iz raznib krajev Notranjske.
Iz Logatca. Žal da se je zadnji dopis v tiskarni za par številk zakasnil; pa je vendar dobro urezal. Danes nadaljujemo; kar smo onikrat obljubili. »Logaški Sokol se krepko razvija", je pisal abecedar v 10. štev. »Slovenskega doma". Živa resnica? Tudi mi pribijemo. A tega Sokol ni pokazal s svojim nastopom pri zadnji veselici liberalnega bralnega društva, pač pa kaže svoj razvoj s tem, da na vso moč skrbi za svoj pravi, najmanjši „naraščajček". Če bo šlo tako naprej, bodo lahko že lepo četo tega drobiža pokazali čili, za razvoj skrbeči Sokoli in Sokolice na Silvestrov večer, ko zopet prirede »javno" telovadbo. Seveda, ta naraščaj ne bode še nastopal, pač pa bode pri javni telovadbi mesto gramofona porabljiv za muziko. Izvrstno! Ne pozabite na to posebnost, bratje Sokoli, na Silvestrov večer! — Opozoriti je treba namreč Sokole že naprej, ker so jako pozabljivi, tako, da ne vedo, koliko je že tega, kar so se izlegli. Spominjajo se pokojnega g. Načeta, ki jim je menda prorokoval skorajšnjo smrt. O kje je bil že takrat g. Nace, ko se je izvalil Sokol, ki je premalenkosten, da bi mislil nanj in njegovo smrt. Naš Sokol je velik samo po svojem brezverstvu, pijančevanju in zapeljevanju deklet! To velja konštatirati. Naj bi Bog tako obrnil — kakor pravi abecedar — da bi stariši izpre-gledali in spoznali, kam vodi Sokol našo mladino. Potem ne bi jokale matere, ne bi kleli in se pridušali očetje nad zapeljanimi hčerami in podivjanimi sinovi. Neko bledo-lično, smrkavo sokolče je n. pr. ono noč nekega fanta smrtnonevarno oklalo z nožem. Sokolče je že pod ključem: Sad „Svobodne Misli* in sokolskega duha. — Nekaj čisto novega pa smo izvedeli od abecedarja, da bode namreč svet odslej meril ljubezen do bližnjega po — stolih. Kdor stolov ne posodi liberalnemu oštirju, kadar se v njegovih prostorih vrši liberalna veselica ali pridejo Sokoli pit in preklinjat, ta nima ljubezni do bližnjega, pač pa mu je srce polno črne nehvaležnosti in hribske olike. Imeniten nauk! Odslej se bomo po tem nauku ravnali. Sicer pa je to skrajna predrznost in otročje skušanje, če je poslal g. Lenassi po stole za liberalno veselico in sokola k »Katol. izobraževalnemu društvu"! Vedeti je moral, da v take namene ne posoja društvo svojih stolov, drugače jih je pa že dostikrat dobil za pošteno stvar. Torej samo malo več razsodnosti 1 Kje je na slovenskem kako katoliško društvo, ki bi posodilo svoje stvari za brezverskega, po-hujšljivega Sokola, pa naj pride prosit Peter ali Pavel?! In ta otročarija: Če kdo ne posodi stolov ob liberalnih veselicah, pa ga denejo v časopis. Silno zanimiva novica 1 Le še dosti takih I
Hotedršlca. Ko so se naši Orli v nedeljo, dne 25. septembra na večer mirno vračali iz Logatca, kjer so prisostvovali sestanku Orlov, jih je tik pred našo vasjo srečala večja družba logaške liberalne gospode in jih nahrulila jako uljudno s psovkami. V tej družbi je bila obitelj g. sodnega svetnika dr. Krauta, kancelist g. Fras, njegova gospa, ena gospodična in nekaj vrlih liberalnih hotenjcev. Dr. Krautov 5 letni sinček je začel s „čukulado". zasmeiala se je-gpspa,
zakrohotala se je cela družba, nato izzivanje in žvižgi. Fantje Orli so družbo poučili, kako dostojna da je. Dolžnost g. svetnika oziroma njegove gospe je bila, da bi bila takoj posvarila svojega nadebudnega sinka. A ne! Dr. Kraut ali pa njegov prisrčni prijatelj naš iur. Šemrl, ki je bil tudi v oni družbi, znova v „Narodu" z dne 2. oktobra psuje Orle s „čuki" trdeč, da ni nič hudega. če kdo Orle zmerja. Tako razumevajo pravico — možje pravice. Tužna nam majka.
Z Vrha nad Rovtami. Dne 2». sept. je bilo pri nas cerkveno žegnanje. Imeli smo tu patra kapucina iz Skof|e Loke. Po popoldanski službi božji je priredilo naše katol. slov. izobraževalno društvo veselico pod kozolcem g. Antona Žušta. Pri tej je bilo navzočih veliko ljudi, tudi iz sosednih župnij. Najprvo se je igrala igra „Blaga duša", potem sta dve članici iz izobraževalnega društva deklamirali Gregorčičevi pesmi ..Domovini" in „V mraku". Naš č. g. župnik J. Miklavčič je imel jedrnat govor o krščanskem prepričanju. Za tem se je igrala igra .Kmet in fotograf", pri kateri ni manjkalo smeha. Zadnja točka je bila šaljivi srečolov. Pri veselici je svirala kat. narodna godba iz Rovt. Naše izobraževalno društvo dobro naoreduje: tekom letošnjega poletja je priredilo že dve veselici, ki sta dobro uspeli. Člani si pridno izposojujejo in prebirajo knjige in časopise. Žal, da nimamo nobenega predavanja. Pa tudi za lepoto hiše božje skrbimo. Slikar je krasno preslikal oltarje v naši župni cerkvi. Pred kratkem smo napravili lepo bandero. — Letina je pri nas za nekatere reči prav dobra, za nekatere pa slaba. Pšenice smo po naših krajih prav malo pridelali, a še ta je slaba. Sadja je po naših krajih zelo veliko.
n Iz Manč pri Vipavi. Dne 3. oktobra je priredilo naše katoliško slovensko izobraževalno društvo svojo prvo veselico, >ki je uspela nad vse pričakovanje lepo. Dr. Krek je rekel nekoč, da mora imeti ivsaka iara svoje društvo, mi pa sino dokazali, da je mogoče društvo tudi v vsaki vasi, ako so ljudje složni in imajo enega človeka, ki jih vodi. kar je povdarjal ti.di g. M. Natlačen v svojem pozdravnem govoru. Obe igri, tako »Čevljar« kakor tudi • Zakleta soba v gostilni pri zlati goski«, sta sijajno uspeli, kar je pričal obilni in navdušeni aplavz poslušalcev, ki jih je bilo ■nad 250. Vsi udeleženci, med katerimi je 'bilo tudi več gospodov duhovnikov, so se prav laskavo izražali, o točnem in finem ■Igranju in se čudili, da so bili tako izurjeni igralci in igralke šele prvič na odru. '1 reba je bilo seveda mnogo truda za pripravo, toda sijajen moralen in gmoten uspeh bodi ivseni obilno plačilo. — Med odmori je zapelo par lepih pesmi goško pevsko društvo '»Nanos«, kar je mnogo pripomoglo do tako lepega vspeha. Tako je prav: naša društva se morajo med seboj vedno in povsod podpirati; v slogi je moč in združenim nam bo mogoče veliko več doseči kot posamezniku. Vrlim Mančanom pa kličemo: le naprej po tej poti! Želimo in upa-flno, da nas bodete še mnogokrat razveselili s svojim mojstrskim igralskim nastopom v svojem društvu. Zato na svidenje!	~ "
Dolenjske novice.
Iz ribniške doline.
— Iz Sodražice. V nedeljo je bil v Sodražici pri Fajdigu velik direndaj. Liberalna tvrdka, ki zbira svoje razstresene ude in zadnje ostanke, je ta dan ustanovila kar dve društvi in sicer podružnico sv. Cirila in Metoda in telovadno društvo »Sokol«. O obeli društvih s smelostjo trdimo, da ste precej, ko ste zadobili življenje, jeli tudi že umirati. Nič nc pomaga, čeprav je bil pri porodu navzoč zdravnik dr. Scliiffrer in nič slabeji zdravnik nadučitelj Vrbič. Da bi smrt prehitro ne pokukala v porodno sobo. so vrata zastražili. Previdnost je pač povsodi dobra. Udeležba jc bila jako pičla, zato je pa tudi po končani komediji skoro slednji izmed navzočih dobil po eu mandat. Grudnova hiša je bila celo tako srečna, da so dobili mandate oče, mati iu gospica hčerka. Gospod Blaž Petrič. ki jc pred kratkim časom še igral na odru izobraževalnega društva pri Strbenku, je odnesel kar dvojno čast: postal je načelnik Sokola iu odbornik Ci-ril-Metodovc podružnice. Samo krojač Andreje je prišel praznih rok od zborovanja. Posebno nas veseli, da pride gospod dr. Scliiffrer tako rad ravno v So-dražico. Mora že prijetno biti pri nas. Mlade sokoliče je tako lepo podučil s svojim nad vse zanimivim govorom, da jc že prihodnjo noč eden teli nadebudnih mladičev nahrulil enega naših somišljenikov z nedolžno besedico: »cuk, cuk, cuk«. Obljubil jim je tudi. da jim pošlje iz Ribnice polomljenega telovadnega orodja, katero so ondotni bratje že zavrgli. Svoj čas kot »novodobaš« je slovesno preklel liberalizem »Slov. Naroda«, v nedeljo se je pa v družbi naših najhujših »Narodovcev« prav dobro počutil. Poleg svojega šefa jc tudi gospod učitelj Zitkf) dobil toliko poguma, da je enkrat javno nastopil. V plačilo za to je dobil mesto tajnika. Eden navzočih gospodov jc klical kazen božjo na dopisnika »Domoljuba«, ki je tako »nesramno« napal »idealnega in požrtvovalnega rodoljuba« Iv. Pogorelca. Potovalni učitelj Ante Beg je pa s svojim pobožnim govorom tako vplival na poslušalce, da so celo nekatere matere, katerih nismo pričakovali v to družbo, zasele mesto odbornic. Tako jc bilo in nič litije. Sodražica še stoji . . .
d Iz Loškega potoka. Telovadski odsek Orel smo dobili 3. t. m. Mirno in le za domačo dolino smo nameravali to ustanovitev, pa se je vsa prireditev razvila v veliko, prelepo slavje. Posetili so nas vrli telovadci Orli iz Starega trga v lepem svojem kroju. Kar so govorniki povdarjali v besedah, to smo že v dejanju videli na teh naših gostih. Disciplino, lepo obnašanje, pogumen nastop in napredek v izobrazbi. Nastopali so kot telovadci, pevci in tamba-raši ter poleg govornikov tvorili glavno točko celega popoldneva. Vsa čast in priznanje. Pred mogočnim, okrašenim slavolokom, postavljenem Orlu v pozdrav, jih je sprejel domač mladenič F. Sega v lepem pozdravnem govoru. Vse nadaljne točke so se izvajale v dvorani »Društvenega doma«. Udeležba je bila vprav ve-
likanska kljub slabemu vremenu. Velika dvorana je bila natlačeno polna. Bilo je nad 650 ljudij. Veliko jih je stalo zunaj. Tudi Draga je bila zastopana. Celo zborovanje je vodil kaj spretno in živahno vele-zaslužni župnik g. Hauptman i z Starega trga. Glavna govornika gg. Slavko Ravnikar in Vojtcli Jeločnik sta govorila o namenu in pomenu telovadne organizacije ter njenem vplivu na telesno kot moralno življenje. Z lepim govorom in nastopom sta sc oba govornika kaj zelo prikupila vsem poslušalcem. Govorila sta stvarno in poljudno ter večkrat z dovtipi osoljeno, kar je kaj poživilo poslušalce. Iskrena zalivala! Nato so se vrstili drugi govori s pevskimi in tamburaškimi točkami Orlov staroloških. Govorili so še g. Škulj in domača fanta I. Lavrič in Fr. Roječ. Pristopilo je k Orlu 34 fantov in 42 naraščaja. Predsednikom je izvoljen g. Skulj, načelnikom Jos. Sega. Tako jc bilo prijetno in zabavno, da sc ljudstvo kar ni moglo ločiti od »Doma«. Po dvakrat, trikrat so morali govorniki na oder, tamburaši in pevci so pa tudi precej navrgli. Splošna sodba je, da tako lepega popoldneva še ni imela naša dolina. Hvala iskrena vsem sodelujočim, zlasti pa še vrlim Orlom starolo-škim. Novo društvo se je porodilo v »Domu«, ki bo tudi nudil prostorno telovadnico. Našemu Orlu pa: Dvigaj sc, rasti in vst rajaj!
Belokranjske novice.
d Adlešiči. Pri nas je ustanovljena javna ljudska knjižnica S. L). Z. Ustanovni shod se je. vršil v nedeljo, dne 26. septembra. Na shodit je govoril domačin g. pravnik Adlešič o pomenu izobrazbe za narodni napredek in gospodarsko blagostanje. Pozival je rojake, naj bodo tako pridni v berilu kot so v delu in boljši časi so nam zagotovljeni. Za njim je govoril g. dr. L. Lcnard iz Ljubljane 0 izobrazbi po drugih krajih in g. pravnik Malnerič o praktičnem navodilu pri čitanju knjig. Knjižnica,, je urejena in jo vodi Ivanka Adlešič št. 14 (pri Tojagi). Obsega knjige najrazličnejše vsebine, zabavne, poučne, zlasti gospodarske in nabožne. Dobimo še iz Novega mesta veliko mladinskih spisov /a fante in dekleta, ki so šoli odrasli. Tako bodo vsi preskrbljeni z lepim berilom! Dragi rojaki in rojakinje, segajte pridno po knjigah. Navajajte zlasti svojo mladino, ki še hodi v šolo ali jc že izostala od šole, naj vam bere ob dolgih zimskih večerih, ko vi predete ali pletete. To bo v zabavo vam in v veliko korist vaši mladini. Danes so časi, ko mora biti vsak človek, ki hoče biti pošten in dober, tudi izobražen. Zakaj? Med priprosto kmetsko ljudstvo prihajajo vedno bolj razni sleparji, ki pod to ali ono krinko zapeljujejo nevedne, da potem, ko si pridobe nekaj ugleda, zavladajo nad prostim kmetskim ljudstvom. Izobrazba in samostojnost! To bodi geslo poštenega kmetskega ljudstva. Oboje je v ozki zvezi med sabo. Krmet je že danes svoboden in prost. Da se še bolj izobrazi, bo tudi prost raznih zapeljivcev ki bi ga radi zapeljali, da bi napeljal vodo na njihov mlin, ali podomače, svoj denar v njihov žep! Zato zavedni kmetje: sami se-
zite po poštenih listih, svoji mladini pa poštene knjige!
d Preloka. Tukaj je otvorjena javna ljudska knjižnica S. D. Z. Vse knjige je podaril g. župnik M. Kadunc. Iskrena hvala! Knjižnico vodi g. Ivan Starešinič, črev-ljar. 'Preločani, Ziljani in Zmrčani, segajte pridno po teh lepili knjigah ter jih dajajte svoji mladini v roke! Dobra knjiga1 je boljša kot slaba pajdašija: po slabi pajdašiji boli glava in srce, po dobri knjigi pa je lahka glava in veselo srce.
d Sv. Križ pri Kostanjevici. Liberalni hujskajoči list »Slovenski Dom« se je v zadnjem času spomnil tudi naše fare. Ne kdo je poskusil v klavernem dopisu oprati križevske sokole. Toda le peri zamorca 'kolikor hočeš, zamorec bo vendarle ostal vedno črn. Isto jc z našim Sokolom! Do pisnik pripoveduje, da odkar obstoji sokol-sko društvo, fantje nič več ne ponočujejo, češ, da radi telovadbe in izletov ne ostaja članom nič več časa za tc neumnosti. No, to je dobro, da »Slovenski Dom« nima med ljudstvom nič naročnikov sicer bi utegnil kdo tistega lažnjivega dopisnika prijeti za ušesa! To si zapomnite sokoliči: če kdo zasluži ime »čuk«, ki ga v svoji otročariji pridevate Orlom, potem ta častni naslov v polni meri zaslužite vi sami, — ki cele noči — kar je dobro povdaril gosp. župnik na prižnici — čakate po vasi in ne date miru družinam; po vseh pravilih človeške pameti namreč je »čuk« le tisti, ki pač čuka in to delajo sokoli, torej . . .! Nadalje sc zaletava dopisnik v našega g. kaplana Jakoba, češ, zanesel je sovraštvo med prebivalstvo, ker je storil ta nedopusten greh, da je ustanovil Orla. Tako torej. če bi kdo ustanovil družbo pijancev, ue bi smel nihče se drzniti ustanoviti družbo abstinentov; če obstoja kje društvo svobodomiselnih brezvercev in novodobnih poganov, bi zopet grešil, čc ustanoviš društvo prepričanih katolikov itd. Pač neko sovraštvo je med ljudstvom, a to je sovraštvo, ki ga je učil Kristus, namreč sovraštvo nasproti grehu, grešnim priložnostim, ponočevanju in pijančevanju, sovraštvo nasproti brezverski vzgoji in pa la-/ -svobodi, katero hoče širiti pri nas liberalni Sokol. Vi želite mir, isto želimo mi; toda odločno odklanjamo tisti mir, kateremu podlaga bi bil brezverski liberalizem, poznamo samo mir na podlagi Kristusovih načel, na temelju katoliško-na-rodne zavesti! Kakor hitro pripoznatc ta temelj in hočete tudi svoje življenje po njem uravnati, potem bodo duhovniki gotovo prvi, ki vam podajo roko za sodelav-nost v korist in srečo ljudstva. Vemo, bode vas v oči izobraževalno delo, ki ga vršita Pri nas gospoda kaplana, bode vas vedno večje število fantov, ki se družijo v Orlu, iezi vas, ker ljudstvo bolj ceni Orle kot sokole, zlati pa, ker ne najdete v naših vrstah bojazljivcev, ampak odločne bojevnike za dobro stvar, da, to so vzroki, da govorite o sovraštvu, ki ga pa imate vi na vesti, ne pa mi! Končno se dopisnik baha z neko tožbo, pri kateri ni bil nihče izmed Sokolov kaznovan, pač pa dva člana Orla. T') povsem ni resnično. Kaznovan je bil 'udi neki pijonir Sokolov na 20 K, ki jih nora izplačati, ker je enega telesno po-
škodoval. Kar se pa tiče onega dopisa v »Dolenjskih Novicah«, da je namreč neki sokol (ime na razpolago), stal dotični večer s kolom na cesti, je popolnoma resnično. Iztrgal mu je kol iz rok brat gospoda novomasmka in se še sedaj hrani v trajen spomin na sokolsko oliko; sokolu se torej ni vzela nikaka čast, zato jc tudi ni treba aopisniku »Dolenjskih Novic« popravljati. 1 oliko za danes, če bodete pa še izzivali, vam pa še kaj lahko povemo!
d Krka. V nedeljo, dne 26. septembra, so napadli naše poštene Orle fantje iz <VIa-rmcevasi s kamni in koli. Orli so bili v Za-gradcu na veličastnem mladeniškem shodu m ko so se okolu 7. ure zvečer vračali skozi Marinčovas, jc začelo nanje leteti kamenje od vseh strani. Ranjen je bil 16-letm Jožef Hribar iz Podbukovja in je bil takoj ves v krvi; udrta mu je črepinja in je moral raditega v bolnišnico. Kar je pa najbolj sramotno, je to. da so tem pobali-norri pomagali pri napadu celo njihovi očetje in matere, ki so čivkale: »Cuk, čuk, le jih dajte!« Vidite Marinčani, tako daleč pade človek, ako nič ue bere in je vesel samo tedaj, če je pijan. A za tem ne tiči samo pijanost in surovost, ampak tudi hujskanje od neke strani proti Orlom. Kaj ve kdo v Marinčivasi, kaj so Orli, toda ker pravi neki modrijan iz Vidma, da so nepotrebni — seveda le zanj ne pa za iaro, — zato ti napadi. Toda sedaj mislimo, da bo konec te surovosti, kar jc poštenih mož v Marinčivasi bodo že pomedli s temi surovimi iantalini in ne bodo jim več pustili, da bi zaradi njih trpela cela vas in ž njo cela fara na svojem glasu. — Zapustil nas jc naš nadučitelj g. Ivan Pirnat, ki je služboval pet let pri nas, a je sedaj prišel na višje mesto, namreč na petrazrednico v Mokronogu za nadučitelja. Mnogo dobrega in koristnega je storil za našo faro v šoli in zunaj šole. Otrokom je napravil lepo knjižnico in mnogo učil. Ustanovil je tudi posojilnico, ki jako lepo napreduje, in se vedno udeleževal vsega društvenega življenja na Krki. Predvsem pa je bil zgled globokovernega učitelja in zavidamo le one, med katere jc sedaj prišel, da so dobili tako dobrega učitelja. S težkim srcem smo se ločili od njega in dolgo časa bo še skelela rana, ki nam jo je zadal njegov odhod; njemu pa želimo obilo uspehov na njegovem novem mestu.
Goriška.
ZMAGA.
Sijajno zmago je izvojevalo slovensko 'ljudstvo dne 26. septembra in 5. oktobra nad združenimi našimi nasprotniki. Volivna komisija >je v četrtek proglasila sledeči izid ožjih volitev v splošni skupini:
Vseli oddanih glasov skupaj je bilo 21.424; od teh je bilo 90 neveljavnih. Josip F on 'je dobil 11.770 glasov, Man-f r e d a 11.737, dr. Franko 9584 in •Križni 5 9550 glasov.
Zanimivo bo korištatirati razmerje glasov v posameznih okrajih. Liberalci so 'dobili večino le v sodnem okraju Bovec
in Sežana. Po drugih sadnih okrajih, celo v komenskem, je zmagala S. L. S. . V okrajnem glavarstvu tolminskem je dobil Foni 3313, Manfreda 3331 glasov; Franko 2017 in Križnic 2003 glasove. ,.. V okrajnem glavarstvu Sežana je dobila b. L. S. 1644 oziroma 1656 glasov: liberalci pa 2254, oziroma 2264 glasov.
Okrajno glavarstvo gradiško (slovenske občine: Devin, Doberdob, Mcda-<na, Biljana in Kožbana) je dalo za S. L. S, 088 glasov, za liberalce pa 200 glasov.
V	okrajnem glavarstvu goriškem -je bilo razmerje sledeče: Sodni okraj goriška okolica: Fon 3563, Manfreda 3494, Franko 3130, Križnic 3063.
Sodni okraj Kanal: Fon 1421, Manfreda 1427, Franko 774, Križnic 811.
Ajdovski sodni okraj: Fon 1241 Manfreda 1241, Franko 1208, Križnic 1209.
Iz tega je razvidno, da je naša stranka v goriškem okrajnem glavarstvu do-'b.ia več kot 1100 g:asov večine.
Čast in slava katoliškim volivcem, ki so se držali tako junaško!
V	nedeljo so volile kmečke občine.
V	goriškem okraju so zmagali naši kandidati Berbuč (1307 glasov) Marinič (1332) Zega (1330).
Liberalni in agrarni kandidati so dobili: Medvešček 546 glasov, Križman 526, Obljubek 1097, Klančič 1089, socialisti 10—12 glasov.
V	tolminskem okraju sta tudi zmagala oba naša kandidata dr. Gregorčič ip Kosmač s 450 glasovi večine.
Na Krasu je zmagal tržaški advokai Gregorin. Liberalno - agrarna kandidata Abram in Strekelj imata komaj 200 glasov. Sedaj pride do ožje volitve med našima kandidatoma Stepančičem in Zlobcem, ki imata prvi okoli 500, drugi okoli 400 glasov. Gregorin jih ima nekako 600.
Dozdaj je torej izvoljenih s splošno kurijo 8 naših poslancev, liberalcev pa samo 1. Zmaga je torej sija na.
Na furlanski strani so zmagali krščanski socialci!
Oficielnih številk seveda še ni.
Volitve so pokazale, da liberalizem pojemlje in poginja. Ni ga škoda. Noben prijatelj ljudstva ne bo jokal za rajnim liberalizmom, ki so ga že povsodi drugod ipo Slovenskem vrgli čez prag.
In veselo je to, da je tudi goriški kmet začel metati to mrhovino iz svoje hiše. Dne 17. t. trt. se ustanovi v Ljubljani »Vseslovenska Ljudska Stranka«, to je stranka, v kateri bomo združeni na krščanskem, gospodarskem, ljudskem programu vsi Slovenci iz vseh dežel. In kako lepa priprava za to stranko je ravno naša zmaga na Goriškem! Pokazal je naš kmet, da 'hoče biti eno s svojimi tovariši po ostali Sloveniji. Zato kličemo: Zivio goriško krščansko ljudstvo! Živela »Vseslovenska Ljudska Stranka«!
Dopisnica uredništva: Vsled obilnih dopisov in ogromnega drugega gradiva je moralo to pot več dopisov lizostati. Po (možnosti pride vse na vrsto!
ImatP li bolečine? RevmatiSke, trganje, glavobol, zobobol? M ste si jih nakopal, na S" Poizkusite vendar boli lajšajoči, zdravilni; krepilni Feller-jev fluid s z. «Elsafluid» Ta je res doberl Dvanajstorica za poskuSnjo 5 kron franko. Izdeluje lekarnar Fcller v Stubici Elsatrg St. 16 (Hrvatsko).-
prepihu, vsled prehla-To ni samo reklama | 2810
Dobra žepna ura je za vsakega človeka za vsak dan zelc potrebna. Da pa dobite res dobro uro za tovarniško ceno, obrnite se na prvo tovarno ur Jan Konrad c. in kr. dvorni založnik v Briixu štev. 961 Češko), katera razpošilia samo dobro preizkušene ure. Zahtevajie cenik s 3000 slivami zastonj in poštnine prosto.
Čas, trud, nevoljo in denar si pri-lrani isti. ki hoče sebi in drugim kupiti <rasna darila in ure vseh vrst ako se obrne la znanega urarja in cenilca Maksa Bobnel Dunaj IV.. Margare.enstrasse št. 27/19. Za-ltevajte bogat cenik s 5000 slikami, kateri se pošlje vsakomur zastonj in franko.
e SCOTT-ova emulzija najzanesljivejše sred-tvo, da sc izognemo resnim boleznim. Kdor jrviC poskusi SCOTT-ovo emulzijo,se za-;udi, kako naglo more obnoviti izgubljene noči. Dober sloves, ki ga povsod vživa
26,4 SCOTT-ova emulzija
temelji poglavitno na čistosti in izbornosti vseh njenih snovi.
Celo na najbolj občutljiv želodec in še tako oslabel organizem najugodneje vpliva
Scott-ova emulzija
>ristna ic s to Le SCOTT-ova emulzija je
™:mKO- kot prava in neprekosnavzor-emulzija.
Cena izvirni steklenici K 2 50 vin.
ia ravnanja!	Dobi se v vseli lekarnah.
Razširjajte Domoljuba.
m
*
m $
* & %
S |*
jCš
M
m
m
\ m m
jJlf
m
n. *w* »
O/erravaf/o
železnato JCina-Vino
Higijenična razstava na Dunaju 1000: Driavno odlikovanje in častni diplom k sluti kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborili okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, t. in kr. dvorni dobavitelj
■■■ TRST-BarkovIJe.
*
i*
1 *
1 *
m
m &
$ $ *
m m
m
i *
m
Opozarjamo na ..Zanimivo pismo", ki ga priobčujemo v oddelku »Razgled po domovini". Naj bi ga prečital vsak naš somišljenik in se ravnal po njegovih nasvetih!
Prodaja se:
pri priporočljivi slovenski tvrdki Lenasi & Gerk-man v Ljubljani, Stritarjeva (Spitalska ulica St. 1.) novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti za obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke ccne. Opreme za neveste.__2469 1
Kupujte!
le pri tvrdki, katero Vam priporočamo, slovensko podjetje Lenasi & Gerkman v Ljubljani,
Stritarjeva (Spitalska ulica St. 4.) Novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti najlepše obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene.	2469 1
Najslabši čas bo kmalu tu
lio ic človek radi hladu več ali manj zopet navezan na sobo speciclno bolniki in uradniki. Priporoča se tedaj nabava 1 -1	zboljšcvalca zraka in to je slovito	2821
drevo proti mrzlici (eocaljptiis glohlos)
Prodajam Ic pristno, ki vsebuje zdravilne moči proti influ-enci. astmi, difteriji in tuberkulozi; manjkati ne bi smelo v nobeni Iliši. Mlada drevesca rasto zelo naglo. dobro pre-ziinijo, čistijo zrak Škodljive sopare. Suhi listi preženo mol)e in drugi mrčes. Eucaluptus cilobulus jc zbog svojega aronia-tiskegii vonja in višnjevo-zeleno obrobljenih listov najlepša listnata rastlina. Močne rastline 30 do II) centimetrov visoke po 70 vin. komad, 6 komadov z lonci 1 -jostnl zaboi po 5 kilogramov franko 5 kron. Podrobni opis in navodilo sc doda vsaki pofiiljatvi.
H. Suchant
umetno trgovski vrtnar, VVeckelsdorf (Češko).
Preklic.
Obžalujem, kar sem govorila zoper Antona Brvar, posestnika v Brezju in zoper njegovo družino, ter ga prosim na tem mestu odpuščanja. Brezje, dne 4. oktobra 1909.
2853 1	Marija Uršič.
Posteljna vlaga.
Odstranitev takoj z uporabo „VSTJINI", zakonito zavarovano. Starost in spol se naznani. Knjižico posije zastonj »Zavod Hesculap"431, Regensburg, Bavarsko.
2281 32-1
Leposlovni mesečnik
»Dom in Svet"
stane za celo leto K 10 — Naroča se v Ljubljani.
POSESTVO
je na prodaj v Gorenji vasi, pol ure od zatiškega kolodvora pri Francetu Ostanku št. 1., in sicer: hiSa, pod, kozolec, vodnjak, dve njivi za 10 mernikov posetve. Vse v dobrem stanju. Cena 6000 K. Več se izve pri Rnt. Čebularju v Znajilih, p. Krka, Dolenjsko.	2854 1-1
Hiša
Zadobrovi št. 37.
z dvema sobama, kuhinjo, kletjo ter drvarnico, hlevom in Supo, dalje vrt in nekaj zemljišča se proda v Spod.
2811 3-1
H. SOTTNER
Ljubljana, Mestni trg
razpošilja: lire, zlatnino in srebrnino
tla vse kraje sveta,obrnite sc zanesljivo na domačo slov. tvrdko!
lihi novi cenih zastonj.
Novost:
SJ*
Pioščnata, tenka, prava nikeinasta Mer-Ros-
kopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča:
:: K 4'50. ::
Srebrne ure od 6 K naprej.
Večletno jamstvo - Ako blago nc ugaja, se denar vrne nazaj
SoHolshe verižice s slov. trahovi
nikeinasta K 1-20, srebrna . ,, 5'—. 2172	21-1
Posteljno vlaao
odst-ani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj:
Zavod „Sanitas"
812 Velburg F. 350 Bavarsko
Dobrot Poceni!
Nikel. remont, ura K 2'50 Amerlic.roskopfura F 3 — Švicar, roskopf ura , 4 — z dvoj pokrovom . 6'— prlst srebr., c kr. piinclrana . . „ 7'— Izvirne Omcgaure , 18--Stenske ure, 70 cm „ 7 — Z budi ko in bilno
opremo .... 10'-Z godbo, budilko In bitno opremo B 14-Švircvaldska ura b
kukavico . . . v 6*— Budilka, nikel, 10 cm
visoka.....2*—
Budilka s stolp zvone. 5 — 3letno jamstvo. Zamenaall denar nazaj. Razpošilja po povzetju.
Maks Bobnel
Dunaj IV, Margarelenslr. 27/19,
Urar, sodni|sko zaprisežen cenilec. Ustanovljeno 1840. Zahtevajte moj veliki cenik s 1000slikami, kise pošlje vsakomur zastonj in franko ne da bi se sililo kupili.
Budilka s stolpnim zvoncem
in bitno opremo, I kak )
vost, S uteži, bije pol in cele ure, budi z glasnim zvoncem, steklenim kazalnikom, v poliranera okroglem okviru, 30 cm pre mer K 6 —, s ponoti sve tečim kazalnikom K 6 50 51 letno jamstvo. Zamena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju.
Maks Bohnel Dunaj
IV., MargaretenstrasseST 1
Urar, sodnijsVo zapriseženi cenilec. Ustanov. !8iu Zahtevajte moj veliki cenik s 5000 slikami, kateri st pošlje vsakomur zasloni in franko ne da bi se i-lilo kupiti. 27.-0 b
Družinska pratika za leto Ifllo ie ravnokar izila
pošiljam vsa' o-mur moj veliki bogato lluslrov. glaVni cenik s SiOii slikami s -lidnih, dobr h In cenili glasbil
vseli vrst. C.inkr. dv. zaloinik
lan Konrad
razpoSiljalnica - v Mostu St. 1332 (Češko). Violine za učeni c brez lolia po K 4'8n, 5'50, 6' 6 80. Lok K '80, 1-, I «>, c tre, pISčali, klirin ti, harmonike itd . b gata izbira v zalogi. Nikak rizikol Zamena dovoljena ali denar na,;i|
Samostojnega
mizarskega pomočnika
sprejmejo šolske sestre Trst, Via Pasquale Bc-senghi 14. 2812 1
VEG KOT 3000 SLIK
vporabnlh predmetov
in daril vseh vrst ima moj najnovejši glavni cenik, katerega pošljem takoj vsakomur
ZASTONJ
in poštnine prosto. C. In kr. dvorni založnik JAN KONRAD BrUx St. 993. (CeSko).
/. štev. 5334/1V.
<2798 1-1
Oklic.
Daje se na splošno znanje, da se nameravata poročiti:
1.	rudar Ivan Drešar, vdovec po Uršuli rojeni Bregar, stanujoč v Gladbecku, sin poljedelca Franca Drešarja, stanujočega v Šav.ljah, in njegove umrle žene Marije rojene Bačnik, nazadnje stanujoča v Savljah;
2.	gospodinja Magdalena Novak, stanujoča v Gladbecku, hči poljedelca Lovrenca Novaka in njegove žene Uršule rojene C viki, stanujoča oba v Sesiču, okraj Celje.
Ta oklic naj se razglasi v občini Glad-beck, kakor tudi v avstrijski občini Sesič po katoliškem časopisu »Domoljubu« v Ljubljani.
Morebitni tozadevni ugovori, ki se sklicujejo na zakonski zadržek, naj se prijavijo v teku dveh tednov podpisanem uradu.
G1 a d b c c k, dne 1. oktobra 1909.
Matrični uradnik kralj, matričnega urada v Gladbecku:
Ko rte, s. r.
1000do2000K
letnega zaslužka
s pletenjem na naš najnovejši pletilni stroj. Potrebna glavnica 130 K. Delo zajamčeno. "Oddahjti ne ovira. Zahtevajte prospekt.
Češka dom. industrija „sauiostoj-nost" Praga II. Vencljev trg 63,38.

čcvTjarsTto obrt s prej nič' ta ko i Henrik Veit, čevljarski mojster Jesenice, Gorenjsko. 2822 1
Samokresi za kolesarje
Št. 112 sistem z ob robu vžii^ajoiimi patroni, zelo priljubljen model, pri- fr* praven strelov. svit In poliran z orehovim drznimii, z odpiranjem in zapiranjem z vžigalnikom 12 eni dolu, S kron. Sa muk resni ob robu vžlgnjoči patroni št, v. JOO za M) kosov .'i !<' "Največja zaloga vseh vrst onuja v mojem glavnem ceniku s .KHX) slikami, kateri se posije vsakomur zastonj in franko■
dvorni založnik JAN KONRAD št. 975 (Ccško).
Nlkake plešavosti Nikakega izpadanja las Nikakega prhljaja
po kratki vporubi moje oblast-venoznvarovane Ella-pomade za rast las in brade. Strogo reelno! Uspeh presenečen I Stari in mladi, gospodje in damo naj vporabliajo samo Ettu-pomado za rast brade, las in obrvi. Neškodljivost zajamčena! Varuje pred prezgodnjo osivelostjo, dajo lasem čudovit lesk In polnost. MnoqoStevilna priznalna pisma iz vseli delov sveta Odlikovana: Pnrisl909 s častno diplomo, zlato kolajno ln častnim križem. Dobiva se
. -, - ... ,prigospei:K8milt5Htakj|,Maribor (Stajarsko), Ooclhejcvu cesta 2 s — Naročila samo proti povzetju ali ako se posije denar naprej Cena: 1 lonček K i■ In K Mu, 3 lončki K 5- in K 8 5'J.
Hčerka iznajditeljice.
le natlleou]te hib samo s praznimi izyovori,
cia ste vse poskusili in da Vam ni nič pomagalo. Ali ste rabili I;ayeve pristne sodenske mineralne pastile? Ne, kajti sicer ne bi bili tako neusmiljeno prehlajeni. Jaz potrebujem svoje ljudi v prodajalni in ne gre, da bi ostal vsak doma, da si prepoti svoj katar. Kupite si Fayeve pristne sodenske mineralne pastile in odpravili bodete katar, ne da bi vedeli kako, in potem bodete zopet lahko opravljali svoje delo. Skatljica velja samo K V25 ter ceneje in lažje vendar nc morete odpraviti katara. Dobe se v vseh tozadevnili prodajalnah. Vsa ponarejanja naj se pa odločno zavrnejo Glavno zastopstvo za Hvstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, Dunaj IV./l, Grosse Neugasse 17.	3431
Novo!
Najnovejše in najboljše sreds vo za rast las, bik in brade je
•Deluje, da brke in brada posta-
nlino.i fma- Dd )C si!lur"«> na mnogi zdravn ki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in priznnlnih pisem l ina na vsako p sto franko. 1 lonček K 3*0, lončka n .j --. l->osil|a se po postnem povzeiju ali če se pošlje denar naprej. Prosim, da se naroči le pri meni pod naslovom:
Leharna pri Sv. Trojici, Goinji lloljac si. 200, Slavonija.
X
Lovske puške
izvrstno izstreljene v naj-• boljši kakovosti pošilja
v Brilxu
št. 376 (ČeSkoj.
avtomat spred držalom :
c.. in. kr. dvorni založnik
Lanraster clyoccvke z jeklenimi cevmi,
zadej odpirajočo zaporni K 55 02 -, fr, - in višje. Dvocevka brez uzigalmkov in pelelinov in s samo delujočim napenjalcem, nov model, s trojnim zaporom in varnostno pripravo proti sproženja K 112 -. Večjo izbiro lovskih pu^k in samokresov najdete v mojem glavnem ceniku s 3000 slikami, kateri se pušljc vsakomur ===== zastonj in franko.	----

rezmee, repori
za Mik moho (otrobe), priprave za parenje Uri, Milna
loiljisca, sesalHe za snolnioo
izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznanem načinu tvrdka
Ph. Mayfarth & Co.
tovarne za gospodarske stroje, žele-zolivarne in fužine na paro
^ Dunaj II., Taborstr. 71.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Sprejemajo se zastopniki in razprodajalcl.-
Naročajte »Domoljuba"!
PLEVH&COMP.
tovarna za stroje in motorje
Tel. 13.919 Dunaj XVII., Wattgasse 80. Tel. 13.919. Motori za bencin, petrolin in plin.
Patentirani motori za rudn. olje In plin
254	(RohSl- und Sauggas-Anlagen).	12-1
Parni motori feMokomoMIj
Najnižje cenal NaJugodneJI pogojll
Nznrjeni kraj. zastopniki se iščejo I
dobro izstreljene z državnim pečatom /a streljanje v najboljši kakovosti in lepo izdelane z. jamstvom za izborno funkcioniranje pošilja c. in kr. dvorni založnik
JAN KONRAD
v Briixu štev. 974 (Češko).
Samokresi K 5'5Q. 6-50. 7-no. S-5P. Clavni cenik s 3000 slikami na zahtevo vsakomur zastonj in franko. Pošilja po povzetju. - I Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Vsled pmvetja glavne-ročne-tkainlce v horAch Or-lickyh, ponudim trgovcem, krošnjarjem. kakor tudi zasebnikom
dolge ostanke blaga
zajamčeno lirez napake in prlstnobarvno. Kanafas za posteljne prevleke, modni ccfir za obleke, bluze in srajcc. oks-ford. flanele za srajcc, modrikasto biaco za domače obleke in kuhinjske preipasnike. barliant za obleke in spodnje obleke, obeljeno p atno, platnene brisače, beleal: grobe, sanirano po želji in potrebi za dum :čo vporabo. v dolgosli 3—15 m. v zavojih	2a m k IC — po povzetju siBSO 85—1
40-45.. .. IS — ,. „ franko. MovriHr ročna tkalnica. .Otešnice v bo-
rolunio lMaiSlK, racb Oilickycb. Cecby.-
Rjuhe Iz platna, brez šiva. obrobljene: 150 cm široke. 200 cm dolge, pol ducata K 14' 150 „ .. 225 ........ 15-
K« $9 K M-A
mj\ J::, ' -
mm1 lil
Budilka
s stolpnim zvoncem, Ia kakov., 3o nr idoča, ki bije ure n polnre ter ima glasen bud. zvonec, s svetlogladklrn okvirjem, 3« cm v premeru, kazalnik s steklenim vložkom s tremi uteži, 5 letnim pismenim jamstvom
samo K 6'63 samo
S ponoči sveteclm kazalnikom K 7 20. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali deiar nazaj! Razpošilja proti povzetju ali prejvposlatvi denarja Prva Ivornica ur v Briixu
JAN KONRAD
c. in kr. dvorni založnik
v BrUxu štev. 970 (Češko).
Bogato ilustrovan cenik z nad 30D0 podobami pošljem na zahtevo zastonj in franko.
: Suhe sobe:
češminjevo lubje, arniko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malih noric (lesjaka), je-ternik, tršljik, podlesek i. t. d., kupuje
V. H. Rohrmann
v Ljubljani sv. Petra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. '_ 2068 1
CENO POSTELJNO PERJE.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 280, belega K 1, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K io, prsnega puha K 12, od-5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje K0™^
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica vel, 180X"6 cm z 2"blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 2t), s puhom K 21; posamezne pernice K 12, 11, 16; vzglavnlca K 3, K 3-50, K 1. - Pernice 18(1 110 cm velike'K 15, 18, 20; vzgl^vnica 90/7U ali 80 ."8o cm K 1'50, 5'-, 550. Spod. pernica iz gradla 180X116 cm K 13'—, 15'—. Razpošilja proti povzetju pošt. prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
JU. Bertjer v Dešenici št. 1011. Češki les.
Za neugaiajoce denar nazaj aH se blago zamenja. — Ceniki o žimnicah, odejah, prevlekah In vsem drugem F7i7 posteljnem blagu zastonj ln pošt. prosto. 52—1
Vajenca
za krojaško obrt sprejme takoj Fran Sitar Kladezna ul. 8 Ljubljana. 2804 1
Pozor! Stoj!
A\izarji, gostilničarji in drugi naj se obrnejo nn podpisano tvrdko pri nakupu stekla, porcelana, svetilk, latern, stekla za okna (šipe), okvirov za podobe (rome). Ondi
se dobi tudi raznovrstno špecerijsko blago, špirit garant. 95°,o K 152; za neveste vse potrebščine. Posodim proti mali odškodnini za ženitovanja in veselice porcelan, steklenice, nože, vilice itd. vse po nnjnižji ceni.
Se priporoča	2615 3—1
Ivanka Čolnar
trgovina z mešanim blagom, Kranj.
izmene tatici!
se takoj odda v Št. Jurji pod Kumom. Plača dobra in stalna. Več pove županstvo Sv. Križ pri Svibnjem, p. Radeče. 2788 i
Posestvo na prodaj.
Dne 18. oktobra 1909 ob 9. uri dopoldan se bo prodajalo posestvo gospe Marije Graul na prostovoljni dražbi obstoječe iz hiše, kjer se nahaja starodavna gostilna okoli veliki vrl, njive travniki in gozdi. Podrobnosti se zvedo v Zatičini v šoli. 2Wl

Proda se v Gabcrjah
lepo posestvo
obstoječe iz hiše, 2 kozolcev, poda, svinjnka, lepega vrta, njiv itd. Jako je pripravno za gostilniški obrt, ker so lepi prostori v hiši, namreč so 4 sobe, klet in vse v najboljšem stanju ter blizu cerkve. Pogoji se izvedo pri županu Jakobu Kastelicu v Smarji, posta Smarje-Sap, Dolenjsko.	2829 l-l
Priložnostni nakup! Krušna žepna ura z verižico K 3 50.
30.000 komadov
kupljenih, zaraditega pošiljam i krasno Ti ur idofo (ne '2 url .Gloria" srebrno anker-rem.uro, Svic.kolesje z lepo gravir.okli.lijem, s sekundnim kazalcem in lepo po/1 feno ali posrebr. verižico natnafno idoč" ;e za K 3'50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur doto anker-rem. prve vrste Svic. uro s pozliM. verižico /n 5 K. Triletno pismeno lamstvo zu vsako uro. H.izpoS. proti povzetiu
S. KOHMIE, Schvveizer Uhren-Exporthaus.
2797	KRAKOV št. 48.	1 -1
Neštevilno priznanj Indonaročll. — Za neugajajoče denar j
taisti, ki o potrebi vpo-rabnili reči in daril vseh vrst zahteva moj glavni cenik s 300J slikami, kateri sc pošlje
VSAKOMUR
zastonj in franko.
C. in kr. dvorni založnik
JAN KONRAD Bril* St. 997. (Češko).
HKO IŠČETE
dobro zanesljivo tvrdko za vporabne reči in darila vseh vrst, potem zahtevajte takoj z dopisnico moj bogato ilustrovan glavni cenik s 30C0 slikami od c. in kr. dvornega založnica
JflN KONRADA
v BrUxu St. 985. (Češko).
KDOR HE VE
kaj naj kupi svojcem za že-nitovanjsko darilo, god ali božično darilo, pogleda naj v moj
GLAVNI CENIK
s S000 slikami, v katerem bode dobil kaj dovolj primernega in kateri se pošlje na zahtevo zastonj in franko.
C. in kr. dvorni založnik
JflN KONRAD
BrU* St. 990. (CeSko).
Delniška družba pluouarnel
2880
pimj marčno cukSo dvojnnto marčno in eRsportno ploo
priznano dobre kakovosti. r
Tropine in sladne cime kot % najizbornelša pita za živino.
Ljubljana, Spodnja Šiško
Proti ostarelosti
Dr. Homel' ovllaematogen
SVARILO 1 Zahteva naj se izrečno 522 a	ime dr. Homuiel.
Tovarna Antona Stroja
v Žapužah pri Begunjah, Gorenjsko,
priporoča svojo veliko zalogo
volne za pletenje po tovarniških cenah. 2730 Na zahtevo pošiljam vzorce. 3—1
Srnin mit. Me preproge
Štev. 2097 v I. kakovosti na obeli straneh popolnoma enaka, v različnih vzorčili kot: lev, pes, srna, jelen v lepili barvah izvršena, IU0 cm široka, 2W cm dolga, komad le ________K 5-60.
:: Štev. 209S. Ista, 90 cm široka, ISO cm dolga le K 4S0. :: Največja izbera namiznih in posteljnih garnitur, Jlanela-stih, spolnih odej, štvanlh odej itd.
1 Ni kal: rizika! Zamena dovoljena ali ilenar nazaj. Glavni cenik s 3000 podobami na zahtevo vsukomu zastonj in jranko. —	Pošilja proti .povzetju ul: predplačilu —-
dvornuJoimk JAN KONRAD It. 9Sl"'(Češko).
Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manufak-turnega blaga in zakrošnjarje naravnost iz tovarne. Razpošilja se tudi zasebnikom. ' ■
Hnrliant v lepili vzorcih za obleke, bluze in spodnja oblačila.
Flanele, lepo križajte, za srajce in bluze.
Delen, z robom, za obleke in bluze.
AnglcSki ccfir, 80 cm. '.irok, za pisane srajce, prša za srajce In bluze za dame.
Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke
Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah.
Oksford za moške srajce, izborno trpežne kakovosti.
Dolgost ostankov 3 do 10 metrov.
Zajamčeno brez napake, trpežne kakovostI in po--polnoma pralno.-
(Znesek se takoj vrne, liko blago ne ugaja in se laliko pošiljajev nefrankirana na/ar pošlje £ez " tOOO priznalnih piseip.
HO metrov finega, pobeljenega rumbur-škega platna za Damske bluze in posteljne prevleke in najfinejše životno in posteljno perilo, sortirano z belim krizetom za spodnje perilo samo K 17'90.
Gotove, zarobljene rjuhe brez šiva, 235 cm dolge, 150 cm široke, iz najboljše tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2-40. Najmanjše naročilo 6 kosov. Pošilja po povzetju.
Tkalnica Julij Kantor, Baby pri Nachodu (Češko.)
Zbirko vseh mojih izdelkov s tovarniškimi cenami priložim vsakemu zavoju za poskašnjo zastonj, drugače samo proti pošiljatvi 60 vin., v znamkah.	2688
NAJBOLJŠE ORODJE ZA REZLJANJE.
Napravljanje Izrezljanih izdelkov jc poučno In lepo opravilo za staro In mlado v prostih urah.
St. 9307. Najboljša 2acja za re -ijnnje, pritrjena na motnem kartonu, s 7 kosi orodja in pod. K 3-— St. 9308. Ista, toda 7. 10 kosi 0-
rodja in poolacjo K 5-—. St- 9310. la garnitura za rezljanje v sin ekovi omari s premikajočim
Rokrovom z 9 la orodjem K 7-20. ajvečja Izbera žag, orodja za rez.ljanjcv mojem velikem ceniku. Nikak rizlko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju c. in kr. dvorni založnik.
konrhd razposilialnlea * BiHxhst.........
Glavni cenik s 3000 slikami zastonj in franko.
Lepo posestvo
kmetija, v vasi Smihel nad Pliberkom Koroško št. 11 se proda. Več pove lastnik istotam. 2852 3-1
se
(pri Cešniku)
3 letno pismeno r ff»nw i brez konkurence v jamstvo. 3 M (Ju! tej kakovosti.
Moja pristna švicarska sist. Roskopf patent. a;i!t.-rem.-ura
^flnin	—...	z masivnim, solid-
uulilU	nim, antimagne-
tičnim anker^,kolesjem, pravi »p cniail - kazalnikom, nikak papirnat kazalnik, v varstveno plombovanem ogrodju s šarniranim
pokrovom, 36 ur idoCa, me 12 ur), z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana s triletnim pismenim jamstvom. 1 kos . . . K 5 -S sek. kazal. „ 6- -V pristno srebrnem okvirju brez sek. kazalca . K 11 — s sekundnim kazalcem „ 13-50
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Razpošilja proti povzetju prva tvor niča ur
JM KONRHD	Briixu
Glavni ce ik s 3000 slikami, na zahtevo zastonj in franko,
Naznanjam, pri nakupovanju jesenske in zimske potrebščine, da sem z vsemi novosti že založen, kakor blago za ženske obleke in bluze, volneno, pol volneno, loden itd. Ul Perilni barliant za obleke in bluze, l|V spodnja krila, srajce itd. Novosti v zimskih suknenih in pletenih velikih rutah, rute, šerpe volnene, ženiljaste. — Velika zaloga moškega sukna, črnega katngarna, ševiota, kakor modnega za "obleke, površnike, zimske sukne itd. Odeje, šivane, volnene, por-hataste, koče, konjske plahte itd.
Cene poštene in najnižje. Popolna oprema (bališča) za 2672 neveste. 8-1
iv cfaneri/co Di'ateri ieli/o dt>brt>. po ceni in ztasnesl/iiKr potovali na/ se obrne/«
<Sijjion<""Jf77i elelx<*
v £jubi/uni l/čblodvorshe ulice20. "KsGApvrsfrtaCPi/tisiuliJ <lej/ioscl>rtryi/sj!*n0.
Istotam sprejemajo $e dobri in zanesljivi 1' ,. zastopniki.
03T jjmr BOŽIČNA DARILA:
Vse p u kupovalce, kateri mi bodo poslali v času od t. septembra .do 30. novembra naenkrat pismeno naročilo v znesku vsaj za K 20'-, 40-, ali K-60'f-, dobe sledeča božična darila zastonj: Pri naročbi za K 20"- na enkrat't brilj. angelsko zvonilo za boži.fno drevesce št. ! s 6 pozi. angelji in vporabnim navodilom v vrednosti za K l-SO.
Pri naročitvi za K 40 — na enkrat Ia ildler-RoskopfniUarm budilko št. H3H3 s ponoči se svetečim kazalnikom v vrednosti za K 4'20 s 3 letnim pismenim jamstvom
Pri naročitvi v znesku vsaj za K 60 - na enkrat 1 švicarsko sistem-roskopf-pat. anker-remont. uro št. 4061 v vrednosti za K 5-60 s 3 letnim pismenim jamstvom.
Razuntecia dobi zastonj vsak naročnik 96 strani obsegajoč koledar za I. 1910.
Tistim naročilom, katera pridejo po določenem času (po 30. novembru), se ne morejo dati darila zastonj pod nikakimi pogoji. Priporoča se zatorej, poslati meni posebno božična naročila ze v mesecih septembru, oktobru, novembru. - Nadalje se tudi zopet razdeli več
tt3T IZVANREDNIH DARIL
in sicer prejme naročnik, čegar naročilo ima št. 1,200.000 katera se pošlje v prvi polovici oktobra 190.
dolgo,	1,250.000 katera. pride približno okoli božiča na v^o.dobi
14 kar. zVato-remont? uro za gospode z dvojnim pokrovom in zraven primerno M kar, zlato verižico z obeskom v vrednosti K 300'-.	-»
C. in kr. dvorni založnik JflN KONRAD v Hrt*« št. 982 Ilustrovan glavni cenik s 3000 sfikami pošiljam na zahtevo vsakomur zastonj in franko.
IF
= Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
^^___^ I I T ~nrw dr^j^r^iaffgri^gnrarrinrT^^	^g^^gama^Bt^mm^m^M^m^mm u ni.
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
F. p. VIDIC * KOMp., LJUBLJANA.
Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno
490 1
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako kunkurcnco po fmosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvali veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
AdolS Hauptmann, Ljubljana
K
. rva kranjska tovarna oljnatihbarv, .irnf?a, laka in steklarskega klcja. /alogn slikarskih In pleskarskih predmetov.
llustr. c eniki se dobe brezplačno.
Dobre harmonike K 4*80.
Nad 50.000 komadov razprodanih.
fMiake carine! Jamstvo! Zamena dovoljena ali pa denar nazaj.
Št tWC> „ 10 tipk 2 reg . 28 glas , velikost '.'4 X I a cm K 4M>. -št InH ' , 10 tip, I reg , 29 gla . vrl 1)0X15 cm K 6'«l. — Št »150 ' , 10 tipk, 2 leg , 2S gl.is,, v S l • 15 cm K o III - Št 30, ' , II tipk. 2 reg ,	.vel 24X1:4
cm K o-Hi. - M. 6tSl1 , 10 lipk, 2 reg , 50 glas , vel. 81 X 15 cm K v-. — Šola za samouk k vsaki harmoniki zastonj. Pošilja proti povzetju c in kr dvomi -—--založnik
JAN KONRAD
razpoSiljalnica glasbil v BrGxu Stev. 964 (Češko). Glavni cenik s 3000 slikami zastonj.
Najnižje cene pri Janezu' na Vodnikovem trgu!
Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina
JANKO ŽELEZNIKflR
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer jc vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
oblaga za moške In ženske obleke
od na jccnejedonajfincje vrste, dal jc vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri,.Janezu" v Lingarjevih ulicah
V Ameriko
zložna, cena ln varna
h°2927 * Cunard Line ^^
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Pannonia 26. oktobra 1909.
IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 16. oktobra, 6. nov., 18. dcc. Mauretania 23. oktobra, 20. nov., 11. dec. 1909.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca lezusovega.
Ceno češko posteljno perje!
5 kg novo skublj. K 9'60. boljie K 12- Le'o kol pah mehko skubljeno K 18'—, K 21 - s-r , kol grb mehko Skubljitio K 30 —. K 36'-. Poji : •• '.kj pa po-v?eiju. Zamena dovo(je>a proti	Bene-
dikt Sachsel. Lobes 159, prt Pl/r.	: 1, (j.|
Posestvo
se proda iz proste roke :.k /ttpne cerkvi- v Zatičini, Dolenjsko. Isto je v do-brcn slami, obstoječe i7. dveh njiv, gozda, sadne i vrla in z zraven spadajočim poslopjem. Cena 71M■; k- m. Več se i/ve pri Engelbertu Gorišeku, Zatičina. 2672 3—1
najboljši
ČEŠKI IZVOR! TftflJ
Ceneno posteljno pw! 1
1 kg sivega k brega perja 2 K, i K 2 40, pni! l.-t lega 4 K, bel, K !• 10, 1 kc i snežnobeleg.i, TTs'i 4u m h K; 1 1, K in 7 K ; 1
---ha 10 K; najfiii-
Pri odjemu S kg se pošlje franko
Dovršene postelje j32£3S£;
belega ali rumenega nanking-blaga, ■ perni-.i 116 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dol^ napolnjena z jako lepim, mehkim perjem l»> K, / polpuhom :0 K, z najfinejšim sivim puhom 21 K, pernice iO, 12, J4 in 10 K; blazine 3, H O in 4 denar nazaj Zamenjava dopustna. Po povz.od l-K
S. BENISCH v Dešenici štev. 71,
nega, do-k .; bo!j;ep K 2 H), be-kiiblienega ti iit i finega, :. ; enega K . vega puha belega pu-prsni puh 1<|'J8 50 1 /cln gostega modrega -um dolga, '->111 široka cJno finim
posamezne
/. t neprim v franko
Čcchij.
Ceniki zastonj in franko.
Stanje njenih hranilnih vlog znaša nad 36 milijonov kron.
Rezervni zaklad
nad
S Najbolj varno naložen denar je v slovenski
1 milijon kron mestni hranilnici ljubljanski.
Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občimi ljubka z vsem nremoženiem in vsn davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodili'
ljanska z vsem premoženjem in vso „„,,.„„ ,„„LJ„. „.,„„ ,,„A.„_,„ v denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopold. in od 3. do 1. ure popoldne, jih obrestuje po 4'/i°/o ter pripisuie nevzdianjenc obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar sc obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot aotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
zaračuni"1"' daVek °d vložellih obresti Plafuie hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne
c.kr. ?oXenhrVanUnice.hranl,niČnC k",iŽiCe "e sPreJemai° tudi P° P°šti in P040"
Posoja se na zemljišča po V/,«/, na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašaio obresti in to odolačilo skupa) ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 n pol leta. Kdor Da nlafnio fio■	' ODrfsn ,10 0Qp „ ' „>n dola
že v 33 letih! Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče" Posoja se tSdP namen « h vS In^nnnlH^8'3' PQ P P
Hranilnica se nahaja v lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih ulicah št. 3, nasproti frančiškanskemu kloštru.	47 ^


Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala Katoliška tiskarna.