Varšavski originali in ekscentriki. 1. Razst rešene C.
Častnik litovskega gardnega polka, Verigin, se j^ proslavil z nenavadno razstresenostjo. Tukaj naj omeninc le nekatere slučaje te zabavne razstresenosti. Ko se igrali kvarte, mu je bilo potrebno pljuniti — bil je jako mokroten — je dolgo o tem premišljeval, potem je pa nakrat vrgel kvarto v pljuvalnik z žaganjem, katerega so vselej postavili zraven njega, in potem pljunil na igralno mizo v veliko začudenje tistih, ki so prvikrat ž njim igrali. Drugi, ki so ga že poznali, so že bili na to pripravljeni, da kako tako napravi.
Pogosto so ž njim napravili sledečo šalo. Ko je kosil pri kakem tovarišu in je sluga njemu prinesel pod-nos z vodko, je navadno nalil kozarček, potem se pa zamislil. Tedaj je kdo prišel k njemu, vzel kozarček in izpil. Verigin je molče pogledal izprazneni kozarček, katerega je bil nalil zase, potem zopet malo pomislil, potem pa mirno vzel s podnosa črnega kruha s soljo in prigriznil, ter šel k mizi.
—  Saj še nisi izpil vodke?
—  Izpil sem že in prigriznil kruha, odgovoril je Verigin in začel jesti s popolnim prepričanjem, da je že žganje pil.
Verigin je kosil pri oženjenem stotniku Grabbeju. Imel je navado po kosilu poljubiti roko gospe j, gospoda pa objeti in poljubiti. In sedaj je vstavši od mize, hotel izpolniti svoj navadni obred hvaležnosti. Grabbe je vstal namesto njegove soproge in Verigin je uljudno njemu poljubil roko, in potem je pa hotel objeti in poljubiti na ustni ženo stoječo poleg svojega moža.
—   Ne, strijček, — rekla je ona, — če hočete lahko poljubljate roko mojega moža, a meni prizanesite z objemanjem in poljubovanjem, danes ni Velika noč.
Posebno se je odlikoval s svojo razstresenostjo pri batalijonskih in polkovnih vajah. On je večkrat sam še dalje korakal, ko se je batalijon že davno obrnil na levo ali desno. Vsi bi bili kmalu popokali od smeha, ko so ga gledali.
2. Nerodnež.
K. dolg, suh častnik, nelepe rasti, volinskega polka je bil znan po svoji nenavadni nerodnosti, katera je že bila prišla v pregovor. Ni ga bilo dne, da ne bi bil naredil kje kake nerodnosti. Bil je bič in groza svojih mestnih znancev in salonov teh hiš, kamor je on prišel.
Koliko je on pobil posode, drage 'namizne oprave! polomil stolov, naslonjačev, miz in druge hišne oprave. In kaj se je pripetilo vse v večernih zabavah, na katere je pripeljala K. huda osoda gospodarjeva, obiskovalcev, zlasti obiskovalk plesov! Njegov prihod je napravil splošno zmešnjavo mej plesalci, mej katere se je rad mešal v pravo nesrečo. Kolikerim je stopil na nogo, in toliko raztrgal ženskih oblek, jedno damo je porinil v ogelj, mize ali naslonjača, drugo podrl, s tretjo je sam padel, kakor je bil dolg in širok. Kakor opustošilni vihar, tako je delal na parketu plesne dvorane, iz katere je pogosto
odšel ob polovici  plesa,  kar je bilo jeiino   pametno, da
ni naposled koga prisilil, da bi bil zaklical v obupnosti: J Sauve qui peut (Keši se, kdor se more) in tako provzro-j čili občnega bega gostov s plesa na vse strani. Dolgo J je ostal gospodarjem in gostom v spominu ples, na ka-j terem je bil dolgonogi in nerodni častnik K. Prepovedo-, vanje o takem plesu je šlo od usE do ust, od hiše do ^ hiše po vsej Varšavi. Z jedno besedo ustna varšavska ^ kronika o nerodnosti K. je bila tako velika, da bi zado-, ščalo za pol leta za listek, kateremu koli dnevniku. ^             Nekdaj   je pri   paradi korakal mimo carjeviča in s
svojo   sabljo   tako  nerodno   pozdravi,   da  je zadel v če-^    lado in si jo izbil z glave.
— Do sedaj sem le shšal, da je K. neroden, sedaj
sem pa videl, rekel je veliki knez.             (Dalje sledi.)
-----    16    -----