Kaft.no fc lo fsfafenlc? Celjski list za nemško narodno manjšino v dravski banovini »Deutsche Zeitung« ne more tudi pod novim ttredništvom ikrotiti svoje prekipevajoče navdušenosti za hitlerizem. iV velikonočni številki objavlja uvodni .lanek pod naslovom »Nemška Velika noč«. V njem piše med drugim: »Praz(nujemo velifconočni praznik 1933 kot čas nemšikega vstajenja. Kar se danes dogaja v Nemčiji, ni sprememba vlade, ni zmaga strankarsko-politi.ne •opozicije, ni prišlo do oblasti to, kar je vladalo do 1918, torej ni reakcija in restavracija (vzpostavitev). Kaj pa je? Novo razdobje nemškega člov.ka začenja. Odpira s- novo poglavje v zgodovini nemškega ljudstva. Nastaje neikaj novega, kar dobiva iz megle prihodnjosti obrise, obliko in barvo. Stojimo ob začetku spremembe Evrope.« Celjski nemški list sicer poudarja, da je cilj, ki si ga je postavila narodnosocialistična stranka, ter sredstva in metode, id se jih poslužuje, notranjepolitična zadeva nemške države. Dostavlja pa to-le: »Kar pa se nas tice ikot vprašanje življonja in smrti, je notranja prenovitev našega ljudstva, tista velika duhovna sprememba celokupnega nemškega ljudstva, katere je zavestno ali nezavestno, brez ozira na politiko, deležen vsak, ki mu teče nemška >kri po ?ilah in ki govori nemški jezik.« V velikono.ni prilogi se list z istim predmetom peča kar v dveh člankih. V prvem članku vzklika: »Še nikdar niso zveneli velikonočni zvonovi jasnejše in rad.stnejše v naše uho kot v tem letu in še nikdar niso našega srca tako osvobodili skrbi. Saj ima praznik vstajenja za nas dvojni pomen: nemški človek je vstal! Kje je nemško srce, ld ne bi zabrnelo v vročem veselju in navdušenju, ki bi mirno in brezbrižno utripalo v dneh nemškega prerojenja? Vsi, moški in ženske, smo globoko prešinjeni od +ega velikanskega dogodka, od resnično nemške Velike no.i 1933. In mi vsi sc zahvalimo tistemu Edinemu, od Boga izvoljenemu, iki nam jo je podelil, nemškemu kanclerju Adolfu Hitlerju! Naša zahvala pa je enodušna, plamteča izpoved nemštva zdaj in vekomaj!« Drugi članek slične vsebine pa se konča z Wurmbovo nemško-nackmalno pesmijo, ki v zadnji ikitici tako-le opominja in vzpodbuja: »Bodi nemški — bodi smcl! Kar je prava germanska 'kri, se tudi hudi- ča ne boji! Pravi nem.ki pogum te dela velikega, svobodnega!« Ta pesem jasno izpričuje, v čem je pravzaprav to nemško vstajenje, to notranje prenovljenje nemškega ljudstva, ta velika duhovna sprememba. Vstala je nemškonacionalna drznost, ki se tudi hudiča ne boji, (ki se ne briga za pravo in pravico, id prezira božjo in človeško postavo, ki v svojem drznem pohlepu zadivja celo mimo hudiča ter gre, če treba, preko njega in dalje od njega. T,o je prenovljenje nemškega ljudstva v duhu starega germanskega poganstva. Značilno je za navedene članke celjskega nemškonacionalnega lista, da nikjer ne razpravljajo o vstajenju Jezusa Kristusa, našega Zveličarja, in njegovem pomenu za vse ljudi in vse narode, tudi za nemški narod. Ne, o tem ni tam niti besede. Ne vzklika se: »Kristus je vstal, radujmp se!« Zmagoslavni nemško-nacionalni vzklik se glasi: »Nemec je vstal! Nemška Velika noč je to!« Na drugem mestu objavljamo, kakšen bogokleten zločin so narodni socialisti v Lincu storili, na najbolj ošaben in podel način, ki je sploh mo•?oč, zasmehujoč Kristusa in stavljajoč Hitlerja nad Njega! Ali je v tem tisti nemški pogum, ki dela velikega ter svobodnega, tista smelost, ki zadivja celo mimo hudiča in preko njega? In tista velika duhovna sprememba, ki se je baje izvršila med nemškim ljudstvom, kakšria pa je? Mar li vlada v Nemčiji duh resnice in svobode, duh krščanske ikulture in mednarodne spravljivosti? V NemCiji vlada brutalna (sirova) sila. Na Bavarskem so od 9. marca do 5. aprila aretirali nad 5400 ljudi. V celi Nemčiji pa je zaprtih nad 130.000 oseb. To je vendar zapiranje, ne pa osvobojenje in vstajenje. Novi duh se ubija ljudem v glavo s pendreki in puškinimi kopiti. Kar le količkaj nasprotuje nemškonacionalnemu mišljenju in stremljenju, mora na kolena, dobiva batine ter stoka v ječah. Z uprav prusaško brezobzirnostjo se je Nemčiji vsilila centralizacija, kakršne ta država nikdar ni imela in ki nepruske dežele vklepa v spone prusaštva. Kar pa se tiče napovedi celjskega nemško-nacionalnega lista: »Stojimo ob začetku spremembe Evrope«, je to velikanska nemško-nacionalna samoprevara ali pa zavestno prevaranje Ijvdstva. Evropa ima v sebi toliko sanlCizavesti in tudi moči, da bo v ikali zatrla vsak poskus hitlerizma, da bi se politična oblika Evrope in njenih sedanjih držav spremenila po zahtevah nemškega in magari tudi z njim zvezanega italijanskega fašizma. V tem oziru je prišel veliki teden iz Anglije za hilterizem prav značilen in pomenljiv memento. Znamenita angleška d: žavnika Churchill in Chamberlain si označila sedanje stanje v Nemčiji 1\. novo izdajo starega prusaštva z d datkom divjaštva ter izjavila, da bi tanska država ne more niti trenutf misliti na to, cla bi padla iprcd. ITitle jem ali pa pred silo sploh na kolen: V interesu nemškega nacionalizma v Nemciji in izven Nemčije bi bilo, da tega odločnega mementa kulturne Evrope ne presliši, ker mu sicer preti nevarnost, da bo leto osorej obhajal ne zmagoslavno nemško Veliko noč, mar« več samo Veliki teden, ki ga bo nemškemu ljudstvu naložil pogansko usmerjeni nemški nacionalizem pod prusaškim vodstvom.