Dvorni svetnik dr. Ploj. flz peresa spcdnješt jeigkega siovenskega razumnika.) Plojevo postopanje nasproti Kmečki zvezi obudilo je pri vseh pošteno mislečih. najhujše ogorčenje. Kolijto saniozaitajevan,|a je' bfflo trepa, da ga je ta stranka sploh kandidirala, koliiko napora in žrtev, da je ž njim pri volitvi prodrla! Kako strastno so ga napadali Stajerčevci na eni in pristaši Narodne stranke na drugi strani! In kaJco težavno je bilo braniti ga proti tem napadom! A vkljub temu mu je Kmečka zveza zvesfe ostala, misleč, da ji bo tudi Ploj zvestobo z zvestobo povrnil. In kako liudo jo je prevaral g. dvorni svetnik! Se prej ko se je boj začel, zapustil je zastavo, na katero je bil prisegel, ubežal je k nasprotnikbm, in sicer k tistim nasprotnikom, ki so ga v volilnem boju najbolj blatili in sramotili. G. >:Tyornemu svetniku, ki že nima dolgo časa nobenega stika več s slovenakim narodom, ker med njim ne živi, moramo povedati, kaj si mislijo o njegovem postopanju Slovenci, katerim političnoV poštenje ni prazna fraza. Najbednejši Kdnjj6ar, najubožnejši slovenski dninar ga obsojta radi tega dejanja. Kam priderao, 5e se ne smemo več zanašati na besedo dozorelih mož? Kaj bi si mislila Narodna stranka, ko bi jeden njenih poslancef*- zapustil Jfcižnoslovanski klub ter se pridružil Sloven&kemiu klubu? Mi Slovenci smo hvala Bogu še tako nepokvarjeni, da nam je Plojevo dejanje v dno srca zoprno in da ga ne bomo nikdar vefi zagovarjali, kar smo žali Bog storili, deloma z ozirorri na njegove zmožnosti, deloma pa, ker smo mislili, da ima druge nazore o politični poštenosti. Vsa čast mu, ko bi bil mandat, ki mu ga je KmeSka zveza priborila, odložil in se voliti dal kot samostojen k'andijdat ali kot kandidat Narodne stranke. Saj se je baje res izrazil, da bi ne jbil nikdar od Kmečke zveze manlflata spre-jel, ko bi bil o razmerah dobro podučen. Sedaj pa stojimo pred dejstvom, da se je fclal dr. Ploj od Kmečke zveze voliti, da je pa to Zvezo sramotno zapustil ter se pridružil njenim nasprotnikom. S človekom, ki je zmožen takega dejanja, smo obračunali. In sedaj hočemo še javnosti razodeti, da Kmečke zveze ni zadel tako silen udarec s Plojevim izstopom. Ploj je igral že pri obravnavi volilne rereforme glede Koroškejako dvomljivo ulogo in ,,Slovenec" nbs bo o tem še natančneje po,ui&il. Ce je bil Ploj ud kake slovenske deputacije nfa Dunaju, mešetaril je vedno za vlado in; nam na tak način več škodoval, kot koristil. Sploh 6util sei je tudi kot poslanec slovenskega naroda bolj dvornega svetnika. Ploj je uvedel tudi sistem, da so se v zajflnjem času slovenski poj-lanei tako malokjaj javno v zbornici potegovali) za najpriprostejše pravice slbvanskega naroda. Vse je hotel le doseči za kulisami, deloma na Dunaju, deloma v Gradcu, inkonečno smo že res tako daleč prišli, da bi bilo komaj, ko bi se bila v zadevi imenovanja sodnijskih slug depvilaeijf peljala v Gradec in na Dunaj. In ^aj re Ploj dosegel? Ravno pn ptujski sodnij'v ki je v njegovcin volilDem okraju, ni niti enega slovensk^ga uradiiika. Zraven pa je Se ^loj mnenje širil, da se nam ne godi krivioa, da je nam vlada naklon^ena itd. To Plojevo postopanje nam ni nikdar ugajalo. Mi Slovenci ne zajhtervamo nobenik predpravic, ampak; le to, kar nam gre kot enakopravnim državljanom, in to se sme in se mora javno v zbornici povadati. Seveda za tak bo,j bi Ploj ne bil posebno ralbljiv, kajti dr. Ploj se je sam k mjolčanju obsodil. In f,e konečno še pomislimo, da Ploju že dolgo ni nobeden več zaupal ih da je bojda njegova prisotnost ostale člane v klubu tlačila kakor mora, smo labjco uverjeni, da so mu vsi udi slovenskega kluba želeli pri izstopu srečno pot. Naj se sedaj še drugi ž njim ukvarjajo, naj še drugi okusijo: njegovo zvestobo.