ACROCEPHALUS 37 (170/171): 159-170, 2016
10.1515/acro-2016-0009
Obročkanje belih štorkelj Ciconia ciconia v SV Sloveniji v obdobju 1984-2013
Ringing of White Storks Ciconia ciconia in NE Slovenia during the 1984-2013 period
Franc Bračko
Gregorčičeva 27, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: franci.bracko@hotmail.com
In a period of 30 years (1984-2013), 1,535 White Stork pulli were ringed on nest and 1,226 nests examined in NE Slovenia. The ringing was implemented in the regions of Dravsko polje, Slovenske gorice and Pomurje. In each season, from 9 to 85 nests were examined, the great majority of them built on overhead powerline pylons. On average, 51.16 pulli or 16.66% were ringed and 40.86 or 18.91% nests visited compared to the census offledged pulli and inventoried nests in 1999 in NE Slovenia. A total of 71 finds or 4.6% were registered and 37 rings or 52% finds read. There were 26 (36.62%) local recoveries, while in foreign countries 34 (47.88%) recoveries of Slovenian-ringed storks were made. Two of our recoveries were registered abroad prior to 1984. There were 11 (15.49%) foreign recoveries. Local recoveries (n = 26) indicate breeding relationship (mixing) between the eastern and southern Slovenian breeding populations. The longest distance of breeding was 115 km in a beeline, the shortest 62 km (n = 4). Other 12 local recoveries at 1 to 38 km from the place of hatching concerns the native NE breeding area. Young sexually mature storks search for new breeding sites only in their fourth year of age. No ringed stork returned to the native nest as a young breeder. The oldest was 14 years old. Some of them breed in the wider area of the Pannonian Plain outside Slovenia, e.g. 3 in Austria, 2 in Serbia and 1 in Croatia. One of them bred in Slovakia 463 km away. In view of the presented recoveries it has been ascertained that the storks from NE Slovenia migrate across the Pannonian Plain, the Balkans and Asia Minor, down to the South African Republic of 8,923 km in a beeline (4 recoveries), using the eastern migration route. The western migration route was not ascertained. The majority of recoveries originated from the autumn migration period, with only one recovery known from the spring migration period. No less than 23 ringed storks, particularly young ones, were killed on migration owing to collisions with overhead power lines, which indicates inappropriate system of overhead power lines construction all over Europe.
Key words: White Stork, Ciconia ciconia, migration, ringing, NE Slovenia Ključne besede: bela štorklja, Ciconia ciconia, selitev, obročkanje, SV Slovenija
1. Uvod
Zahvaljujoč obročkanju in, v zadnjem času, telemetriji o selitvi bele štorklje Ciconia ciconia vemo zelo veliko. V Evropi obročkanje štorkelj poteka od leta 1901, prvo telemetrijsko sledenje na selitveni poti pa je bilo opravljeno leta 1991 (Kaatz & Kaatz 1999, Berthold et al. 2001, Berthold et al. 2002). Bela štorklja je tudi prva ptica, ki je bila v Evropi opremljena s satelitskim oddajnikom in so ji uspešno sledili na njeni celotni
selitveni poti v Afriko in nazaj (van den Bossche et al. 1999). Pri beli štorklji v Evropi poznamo tri glavne selitvene smeri: vzhodno, ki poteka v ozkem pasu prek Male Azije in Egipta, zahodno prek Španije in Maroka (Glutz & Bauer 1987) in osrednjo prek Italije in Sredozemskega morja (Kisling & Horst 1999). Vzhodno selitveno pot uporabljata celotna vzhodna in večina srednjeevropske gnezditvene populacije bele štorklje (Schifter 1989, Haar 1989, Lovaszi 1999, Schulz 1999).
159
F. Bračko : Obročkanje belih štorkelj Ciconia ciconia v SV Sloveniji v obdobju 1984-2013
Do leta 1984 so bile v Sloveniji bele štorklje obročkane le občasno in priložnostno, največ v šestdesetih in sedemdesetih letih. V letih 1926-1984 je bilo skupno obročkanih 317 belih štorkelj (Božič 1976, 1980, 1980A, 1980B, 2009). Prvi dve sta bili pri nas v ujetništvu spontano obročkani že daljnega leta 1909 v Mariboru. Izdelovalec orgel Jurij Brandl ju je označil z obročki s svojim naslovom. Ko sta ušli, je bila ena še istega meseca ustreljena na jugu Italije, kar je bila prva najdba naše ptice na tujem (Reiser 1925, Gregori 2009, Božič 2009). Namen obročkanja slovenske gnezditvene populacije belih štorkelj v letih 19842013 je bil ugotoviti smeri selitvenih poti in območje prezimovanja, disperzijo mladičev po gnezditvi in pojavljanje mladih štorkelj na novih gnezdiščih. Pričujoči prispevek predstavlja te ugotovitve o beli štorklji v severovzhodni Sloveniji na osnovi 30-letnega obročkanja.
2. Metoda
Kot zunanji sodelavec Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS) sem leta 1984 pričel obročkati mladiče bele štorklje na območju Dravskega polja in Slovenskih goric v severovzhodni Sloveniji, leta 1989 pa tudi v Pomurju.
V	obdobju 1984-2013 so bili mladiči štorkelj obročkani vsako leto razen leta 1991 med osamosvojitveno vojno.
V	prvih dveh letih je pri obročkanju sodeloval Matjaž Jež s takratnega Zavoda za naravno in kulturno dediščino Maribor. Od leta 2005 pa smo kot stalna ekipa
obročkanje opravljali: Stanko Jamnikar, Darko Vogrin (lastnik avto-košare) in avtor.
Mladiči so bili obročkani izključno na desni nogi nad prsti. Majhnih mladičev, starih do 15 dni, nismo obročkali. Uporabljali smo aluminijaste obročke z notranjim premerom 19 mm, ki jih je priskrbel Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP) pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije (PMS), pred tem pa Kustodiat za ornitologijo pri PMS. Obroček je vseboval oznako LJUBLJANA, SLOVENIJA v kombinaciji črke in serijske številke ali samo številke. Do leta 1992 smo mladiče štorkelj označevali tudi z različnimi kombinacijami barvnih PVC-obročkov (Bračko 1984). Prikaz najdb je povzet po delu Vrezec et al. (2013). V seznamu tujih najdb so prikazane vse dosedanje tuje najdbe v SV Sloveniji od leta 1973. Za SV Slovenijo sta ločeno predstavljeni dve naši najdbi v tujini, pridobljeni pred letom 1984.
3. Rezultati
V letih 1984-2013 smo v severovzhodni Sloveniji v gnezdih obročkali 1535 mladičev belih štorkelj in pregledali 1226 gnezd (slika 1). V prvih letih smo obročkali relativno majhno število mladičev (tabela 1), saj je distributer Elektro Maribor zaradi varnosti zahteval izklop omrežja na celotnem območju obročkanja. Gnezda so bila v večini primerov zgrajena na drogovih električnega omrežja. V povprečju je bilo letno obročkanih 51,16 mladiča ali 16,66 % glede na
Slika 1: Razporeditev obiskanih gnezd pri obročkanju bele štorklje Ciconia ciconia na Dravskem polju, Slovenskih goricah in Pomurju v letih 1984-2013 (vir: Google Maps)
Figure 1: Distribution of visited White Stork Ciconia ciconia nests in Dravsko polje, Slovenske gorice and Pomurje in 1984-2013 (source: Google Maps)
160
Slika 2: Od 1984-2013 v Sloveniji v gnezdu obročkane (pullus) bele štorklje Ciconia ciconia (črna pika) in kasneje ugotovljene na gnezdenju (bela pika). Črta ne ponazarja nujno selitvene poti.
Figure 2: White Stork Ciconia ciconia pulli ringed on the nest in Slovenia in 1984-2013 (black dot) and later found nesting (white dot). The line does not necessarily indicate the migratory route.
ACROCEPHALUS 37 (170/171): 123-150, 2016
cenzus poletelih mladičev leta 1999 v SV Sloveniji (Denac 2001) (tabela 1). Na vnaprej začrtani relaciji smo v eni sezoni, navadno konec junija ali v prvih dneh julija, obiskali in pregledali od 9-85 gnezd, v povprečju
40,9 ali 18,91 % v primerjavi s popisom gnezd leta 1999. V času obročkanja smo v dveh dneh z avto-košaro prevozili do 300 km. Skupno smo zabeležili 71 najdb (4,6%) obročkanih belih štorkelj (tabela 2, slike 2, 3, 4, 5).
Tabela 1: Podatki o številu obročkanih mladičev (pullus) belih štorkelj Ciconia ciconia (A) in številu obiskanih gnezd v SV Sloveniji (B) v obdobju 1984-2013. Pomurje in Dravsko polje pripadata submakroregiji panonske ravnine (mezoregiji Murska in Dravska ravan), Slovenske gorice pa k panonskemu gričevju (mezoregija Slovenske gorice) - povzeto po Denac (2001).
Table 1: The number of ringed pulli (A) and visited nests (B) in NE Slovenia in 1984-2013. Pomurje and Dravsko polje belong to the submacroregion "Pannonian Plain" (mesoregions Murska and Dravska ravan), while Slovenske gorice are part of the "Pannonian Hills" (mesoregion Slovenske gorice) - regions according to Denac (2001).
Leto / Year	Dravsko polje		Slovenske	gorice	Pomurje		Skupaj / Total	
	A	B	A	B	A	B	A	B
1984	14	13	-	1	-	-	14	14
1985	19	9	-	-	-	-	19	9
1986	23	13	-	-	-	-	23	13
1987	29	8	6	3	2	-	37	11
1988	13	11	5	8	-	-	18	19
I989	27	11	9	12	66	50	102	73
199°	28	18	2	8	-	-	30	26
1991	-	-	-	-	1	-	1	-
1992	26	16	4	7	2	-	32	23
1993	33	16	-	12	-	-	33	28
1994	31	20	7	18	53	47	91	85
1995	30	20	6	13	-	-	36	33
1996	41	18	3	13	-	-	44	31
1997	11	20	12	9	-	-	23	29
1998	36	19	10	8	-	-	46	27
1999	1	-	-	-	35	42	36	42
2000	48	19	6	13	-	-	54	32
2001	32	19	9	8	-	-	41	27
2002	25	21	13	6	-	-	38	27
2003	37	20	14	8	-	-	51	28
2004	43	22	10	10	-	-	53	32
2005	23	21	2	13	22	21	47	55
2006	16	22	-	12	11	35	27	69
2007	16	23	5	15	45	31	66	69
2008	53	22	15	10	45	34	113	66
2009	27	22	8	8	32	37	67	67
2010	29	25	10	8	45	36	84	69
2011	54	27	13	8	38	40	105	75
2012	42	26	9	8	38	38	89	72
2013	45	28	11	8	59	39	115	75
Skupaj / Total	852	529	189	247	494	450	1535	1226
164
F. Bračko : Obročkanje belih štorkelj Ciconia ciconia v SV Sloveniji v obdobju 1984-2013
Tabela 2: Prikaz tujih najdb v SV Sloveniji in v SV Sloveniji obročkanih belih štorkelj Ciconia ciconia, najdenih v tujini
Table 2: An overview of foreign-ringed White Storks Ciconia ciconia recovered in NE Slovenia and of Slovenian-ringed birds recovered abroad
Država/ Country	Tuje najdbe / Foreign recoveries (1909-2013)	Najdbe naših štorkelj v tujini / Recoveries of our storks abroad (1984-2013)	Skupaj/ Total
Avstrija / Austria	5	10	15
Madžarska / Hungary	1	8	9
Južnoafriška republika / RSA	4	4	
Srbija /Serbia	3	3	
Hrvaška / Croatia	3	3	
Češka / Czech Republic	1	1	
Slovaška /Slovakia	1	1	
Grčija /Greece	1	1	
Libanon / Lebanon	1	1	
Izrael / Israel	1	1	
Nemčija / Germany	1	1	2
Italija / Italy	3	1	2
11	34	45
Tabela 3: Seznam lokalnih najdb v SV Sloveniji obročkanih belih štorkelj Ciconia ciconia v obdobju 1984-2013. Oznake: PULL -mladič obročkan v gnezdu; CY - koledarsko leto; AD - odrasel; o - obroček prebran; + - ustreljen ali ubit; x - najdena mrtva.
Table 3: List of local recoveries of White Storks Ciconia ciconia ringed in NE Slovenia in 1984-2013. Abbreviations: PULL -pullus ringed on nest; CY - calendar-year; AD - adult; o - ring read; + - shot or killed; x - found dead.
LJUBLJANA PULL 11. 7. 1985 Ješenca, Rače, SLOVENIJA	46.26N/15.40E,	F. Bračko
183020 o 28. 6. 1990 Zg. Duplek, Maribor, SLOVENIJA	46.31N/15.44E,	F. Bračko
o 10. 7. 1991 Zg. Duplek, Maribor, SLOVENIJA	46.31N/15.44E,	F. Bračko Samica v sedmem letu starosti, po letu 1991 ni bila več opažena.
(1812 dni/9 km) (2190 dni/9 km)
LJUBLJANA PULL 11. 7. 1985 Bohova, Maribor, SLOVENIJA 183018	x 5. 4. 1986 Hoče, Maribor, SLOVENIJA
46.32N/15.40E, 46.30N/15.39E,
Redek primer, ko je bila že naslednje leto štorklja ugotovljena blizu kraja svoje izvalitve.
F. Bračko F. Bračko
(268 dni/1km)
LJUBLJANA PULL 27. 6. 1986 Marjeta na Dravskem polju, SLOVENIJA 46.27N/15.44E, F. Bračko 183049	+ 25. 8. 1986 Kupšinci, Prekmurje, SLOVENIJA	46.40N/16.08E, D. Titan
Ubila jo je elektrika, v tem času je bila ta štorklja že na selitvi.
(59dni/38km)
LJUBLJANA PULL 28. 6. 1994 Šikole, Rače, SLOVENIJA 11913	o 7. 7. 1996 Pernica, Maribor, SLOVENIJA
46.24N/15.42E, 46.35N/15.44E,
F. Bračko F. Bračko
(739 dni/21 km)
LJUBLJANA PULL 26. 6. 1996	Griblje,Bela Krajina, SLOVENIJA	45.34 N/15.18E,
18239 o 27. 6. 2000	Zg. Duplek, Maribor, SLOVENIJA	46.31N/15.44E,
o 28. 6. 2001	Zg. Duplek, Maribor, SLOVENIJA	46.31N/15.44E,
o 20. 6. 2002	Zg. Duplek, Maribor, SLOVENIJA	46.31N/15.44E,
D. Šere, A. Hudoklin M. Vamberger F. Bračko F. Bračko
Samica gnezdi v sedmem letu starosti 111 km SV od kraja izvalitve. V letu 2003 je bila na tem gnezdu samica brez obročka.
(1462 dni/111km) (1828 dni/111km) (2185 dni/111km)
LJUBLJANA PULL 27. 6. 1996 Lovrenc na Dravskem polju, SLOVENIJA 46.22N/15.47E,	F. Bračko
18299	o 30. 6. 2004 Zamarkova, Lenart, SLOVENIJA	46.34N/15.46E,	F. Bračko
o 28. 6. 2005 Zamarkova, Lenart, SLOVENIJA	46.34N/15.46E,	F. Bračko
Samica v desetem letu starosti gnezdi dve leti zapored. V letu 2006 je gnezdila samica brez obročka.
(2925 dni/22 km) (3288 dni/22 km)
LJUBLJANA H 221
PULL
1. 7. 1998 1. 7. 2002
Stražgonjca, Pragersko, SLOVENIJA M. Mraševo, Kost. na Krki, SLO.
46.24N/15.42E, F. Bračko
45.52N/15.27E, D. Šere, A. Hudoklin (1461 dni/62 km)
160
o
ACROCEPHALUS 37 (170/171): 123-150, 2016
Nadaljevanje tabele 3 / Continuation of Table 3
o 23. 6. 2009 M. Mraševo, Kost. na Krki, SLO. o 1. 7. 2011 M. Mraševo, Kost. na Krki, SLO. Verjetno samec, gnezdi deset let zapored v istem gnezdu.
45.52N/15.27E, D. Sere, A. Hudoklin (3278 dni/62 km) 45.52N/15.27E, D. Sere, A. Hudoklin (4865 dni/62 km)
LJUBLJANA PULL 29. 6. 1999 Mala Polana, Prekmurje, SLOVENIJA	46.34N/16.23E,	F. Bračko
H 502 o 20. 6. 2011 Lukavci, Ljutomer, SLOVENIJA	46.32N/16.08E,	F. Bračko
o 2. 7. 2012 Lukavci, Ljutomer, SLOVENIJA	46.32N/16.08E,	F. Bračko Osebek v štirinajstem letu starosti. Leta 2013 par ni več zasedal gnezda.
(5230 dni/16 km) (5608 dni/16 km)
LJUBLJANA PULL 3. 7. 2000 Lahovče, Brnik, SLOVENIJA Z 118	o 30. 6. 2004 Hoče, Maribor, SLOVENIJA
o 28. 6. 2005 Hoče, Maribor, SLOVENIJA Gnezdi dve leti zapored, leta 2006 gnezdi par, ki ni obročkan.
46.13N/14.30E, 46.30N/15.39E, 46.30N/15.39E,
D. Sere, D. Grohar F. Bračko F. Bračko
(1458 dni/94 km) (1821 dni/94 km)
LJUBLJANA PULL 28. 6. 2001 Jurovski dol, Slov. Gorice, SLOVENIJA 46.36N/15.47E, F. Bračko
H 609	o 13. 7. 2010 Velika Račna, Grosuplje, SLOVENIJA 45.54N/14.41E, T. Mihelič	(3302 dni/115 km)
LJUBLJANA PULL 30. 6. 2004 Bohova, Maribor, SLOVENIJA Z 418	+ 22. 8. 2004 Bohova, Maribor, SLOVENIJA
Najdena ranjena, kasneje poginila. Verjetnost trka v električni vod.
.32N/15.40E, .32N/15.40E,
F. Bračko F. Bračko
(53 dni/0 km)
LJUBLJANA PULL 29. 6. 2005 Dolnji Lakoš, Prekmurje, SLOVENIJA	46.33N/16.27E,	F. Bračko
Z 531	o 20. 6. 2011 Dolnja Bistrica, Prekmurje, SLOVENIJA 46.32N/16.18E,	F. Bračko	(2190 dni/11 km)
o 2. 7. 2012 Dolnja Bistrica, Prekmurje, SLOVENIJA 46.32N/16.18E,	F. Bračko	(2568 dni/11 km)
o 21. 6. 2013 Dolnja Bistrica, Prekmurje, SLOVENIJA 46.32N/16.18E,	F. Bračko	(2920 dni/11 km) Gnezdi tri leta zapored v istem gnezdu.
LJUBLJANA PULL 3. 7. 2007 Murski Petrovci, Prekmurje, SLOVENIJA Z 654	o 21. 6. 2013 Žitkovci, Prekmurje, SLOVENIJA
46.42N/16.04E, F. Bračko 46.38N/16.22E, F. Bračko
(2178 dni/25 km)
LJUBLJANA PULL 5. 7. 2007 Podova, Rače, SLOVENIJA Z 661	+	5. 8. 2007 Podova, Rače, SLOVENIJA
Poginila ob trku v električni vod v kraju gnezdenja.
46.26N/15.43E, F. Bračko 46.26N/15.43E, M. Vogrin
(31 dni/0 km)
LJUBLJANA PULL 30. 6. 2008 Mihovce, Dravsko polje, SLOVENIJA	46.23N/15.44E, F. Bračko
H 1040	o	5. 7. 2011 Ruše, Maribor, SLOVENIJA	46.33N/15.32E, S. Jamnikar	(1100 dni/20 km)
Verjetno je osebek iskal novo gnezdišče. Leta2007 si je par štorkelj pričel spletati gnezdo v Rušah. Šele 2013 je prvič uspešno gnezdil v tem kraju, anobena izmed gnezdečih štorkelj ni bila obročkana z oznako H 1040.
LJUBLJANA PULL 20. 6. 2013 H 1958	x 31. 7. 2013
Najdena mrtva pod električnim vodom.
Mihovce, Dravsko polje, SLOVENIJA Cirkovce, Dravsko polje, SLOVENIJA
46.23N/15.44E, F. Bračko 46.24N/15.43E, B. Štumberger
(41 dni/2 km)
Tabela 4: V obdobju 1984-2013 v SV Sloveniji obročkane bele štorklje Ciconia ciconia, najdene v tujini. Oznake: PULL -mladič obročkan v gnezdu; CY - koledarsko leto; AD - odrasel; o - obroček prebran; + - ustreljen ali ubit; x - najdena mrtva.
Table 4: White Storks Ciconia ciconia ringed in NE Slovenia in 1984-2013 and recovered abroad. Abbreviations: PULL -pullus ringed on nest; CY - calendar-year; AD - adult; o - ring read; + - shot or killed; x - found dead.
LJUBLJANA PULL 27. 6. 1986 Hotinja vas, Rače, SLOVENIJA 183051	x 11. 8. 1986 Kopačevo, Osijek, HRVAŠKA
Najdena mrtva pod električnim vodom.
46.28N/15.41E, 45.36N/18.47E,
F.	Bračko
G.	Lukač
(44 dni/258 km)
LJUBLJANA PULL 29. 6. 1989 Dolga vas, Lendava, SLOVENIJA	46.35N/16.27E, F. Bračko
193070	x 7. 8. 1989 Belsosard, Zala, MADŽARSKA	46.38N/16.30E, P. Sandor
Najdena mrtva pod električnim vodom.
(39 dni/7 km)
LJUBLJANA PULL 30. 6. 1993 Ješenca, Rače, SLOVENIJA 197819	x 5. 8. 1993 Deutschfeistritz, AVSTRIJA
46.26N/15.40E, 47.11N/15.20E,
F. Bračko H. Haar
(36 dni/87 km)
166
F. Bračko : Obročkanje belih štorkelj Ciconia ciconia v SV Sloveniji v obdobju 1984-2013
Nadaljevanje tabele 4 / Continuation of Table 4
LJUBLJANA PULL 30. 6. 1993 Bohova, Maribor, SLOVENIJA 197815	x 11. 8. 1993 Mala Trnovitica, HRVAŠKA
Najdena mrtva pod električnim vodom.
LJUBLJANA PULL 28. 6. 1994 Rače, Dravsko polje, SLOVENIJA
11907	o 30. 7. 1994 Leitersdorf, Hartberg, AVSTRIJA
LJUBLJANA PULL 28. 6. 1994 Rače, Dravsko polje, SLOVENIJA
11908	o 30. 7. 1994 Leitersdorf, Hartberg, AVSTRIJA Mladič 11907 (gl. zgoraj) je iz istega gnezda, tudi po več kot enem letu sta bila opažena skupaj.
LJUBLJANA 11926
46.32N/15.40E, 45.42N/16.56E,
46.27N/15.41E, 47.08N/16.01E,
46.27N/15.41E, 47.08N/16.01E,
F. Bračko Ž. Stankovič
F. Bračko H. Haar
F. Bračko H. Haar
PULL 28. 6. 1994		Zg. Hajdina, Ptuj, SLOVENIJA	46.25N/15.53E,	F. Bračko
o	30. 7. 1994	Leitersdorf, Hartberg, AVSTRIJA	47.08N/16.01E,	H. Haar
PULL	1. 7. 1994	Sr. Bistrica, Prekmurje, SLOVENIJA	46.33N/16.17E,	F. Bračko
o	6. 7. 1998	Poppendorf, Burgenland, AVSTRIJA	46.59N/16.13E,	H. Haar
o	5. 7. 2000	Gakovo, Sombor, SRBIJA	45.54N/19.04E,	A. Zuljevič
o	9. 7. 2001	Gakovo, Sombor, SRBIJA	45.54N/19.04E,	A. Zuljevič
o	27. 7. 2002	Gakovo, Sombor, SRBIJA	45.54N/19.04E,	A. Zuljevič
(42 dni/135 km)
(33 dni/80 km)
(33 dni/80 km)
(33 dni/80 km)
LJUBLJANA
11944	o 6. 7. 1998 Poppendorf, Burgenland, AVSTRIJA	46.59N/16.13E, H. Haar	(1466 dni/48 km)
(2196 dni/226 km) (2565 dni/226 km) (2948 dni/226 km)
Leta 1998 je v Avstriji v petem letu starosti verjetno iskala novo gnezdišče. Nato je v Srbiji uspešno gnezdila v istem gnezdu tri leta zapored.
LJUBLJANA PULL 1. 7. 1994 Dolnja Bistrica, Prekmurje, SLOVENIJA 46.32N/16.18E, F. Bračko 11947	x 24. 6. 2001 Karlovac, Croatia	45.29N/15.33E, ZO ZG
To štorkljo je na cesti zbil avtomobil, glede na njeno starost je verjetno v bližini gnezdila.
LJUBLJANA PULL 1. 7. 1994 Dolnja Bistrica, Prekmurje, SLOVENIJA 11948	x 13. 1. 1997 Kamberg NR, Kwazulu-Natal, JAR
46.32N/16.18E, F. Bračko 29.23S/29.40E, SAFRING
LJUBLJANA PULL 28. 6. 1994 Jareninski vrh, Šentilj, SLOVENIJA	46.38N/15.42E,	F. Bračko
11933	o 8. 7. 2001 Podolinec, SLOVAŠKA	49.15N/20.32E,	T. Belka, J. Vankova
Samica v osmem letu starosti ima 3 mladiče. Gre za najdlje v SV smeri oddaljeno gnezdenje naše štorklje od kraja izvalitve.
LJUBLJANA PULL 28. 6. 1994 Lovrenc na Dravskem polju, SLOVENIJA 46.22N/15.47E,	F. Bračko
11920	+ 7. 4. 1997 Aammig, LIBANON	33.06N/35.11E,	S. Busuttil
Ta osebek je bil ustreljen v četrtem letu starosti, ko se je verjetno že vračal v Evropo.
LJUBLJANA PULL 29. 6. 1995 Apače, Dravsko polje, SLOVENIJA	46.23N/15.50E,	F. Bračko
12018	o 29. 2. 1996 Harmonie Farm, Middelburg, JAR	31.29S/25.09E,	SAFRING
Najdena ranjena v nevihti in pridržana. Kot sporoča SAFRING, mnogo štorkelj propade zaradi neurij.
LJUBLJANA PULL 27. 6. 1996 Rače, Maribor, SLOVENIJA 12038	x 24. 6. 1999 Unterpurkla, Radkersburg, AVSTRIJA
LJUBLJANA PULL 27. 6. 1996 Zg. Hajdina, Ptuj, SLOVENIJA 18307	o 24. 7. 2000 Grotsch, Leibnitz, AVSTRIJA
Štorklja opazovana na gnezdu v petem letu starosti.
LJUBLJANA PULL 1. 7. 1998 Bohova, Maribor, SLOVENIJA H 205	o 11. 4. 2002 Mr.Fisks pigfarm, Muldersvlei, JAR
V petem letu starosti štorklje že gnezdijo, vendar je bil ta osebek v aprilu še na jugu Afrike.
46.27N/15.41E, 46.44N/15.54E,
46.25N/15.53E, 46.50N/15.26E,
46.32N/15.40E, 33.48S/18.49E,
F. Bračko H.Haar
F. Bračko H.Haar
F. Bračko SAFRING
LJUBLJANA PULL 27. 6. 2000 Šikole, Pragersko, SLOVENIJA	46.24N/15.42E, F. Bračko
H 538	x 12. 4. 2001 Rustenburg Distr. North. Prov.,JAR 24.43S/26.57N, SAFRING
LJUBLJANA PULL 28. 6. 2001 Marjeta na Dravskem polju, SLOVENIJA 4 6.27N/15.44E, H 597	o 24. 8. 2001 Peplos, Evros delta, Thraki, GRČIJA	40.58N/26.16E,
Najdena izčrpana in nato 29. 8. izpuščena.
LJUBLJANA PULL 27. 6. 2003 Orehova vas, Maribor, SLOVENIJA	46.28N/15.40E,
Z 215	o 10. 8. 2003 Szabadszentkiraly, Baranya, MADŽARSKA 46.00N/18.03E,
Najdena ranjena.
F. Bračko BRC Hellenic
F. Bračko L. Wagner
(2550 dni/130 km)
(929 dni/8535 km) (2567 dni/478 km)
(1014 dni/2208 km)
(243 dni/ 8695 km)
(1092 dni/36 km) (1488 dni/58 km)
(1380 dni/8923 km)
(289 dni/7978 km) (57 dni/1041 km)
(44 dni/190 km)
160
ACROCEPHALUS 37 (170/171): 123-150, 2016
Nadaljevanje tabele 4 / Continuation of Table 4
LJUBLJANA PULL 30. 6. 2004 Šetarova, Slovenske gorice, SLOVENIJA 46.33N/15.49E, F. Bračko Z 466	x 11. 6. 2008 VUK, Bačka Palanka, Vojvodina, SRBIJA 45.17N/19.17E, BRC Beograd
Najdena mrtva. Glede na datum najdbe in starost štorklje je verjetno iskala novo gnezdišče, ali pa je že gnezdila?
(1442 dni/303 km)
LJUBLJANA PULL 29. 6. 2005 Nedelica, Prekmurje, SLOVENIJA	46.36N/16.20E, F. Bračko
Z 522	x 7. 8. 2005 Resznek, Zala, MADŽARSKA	46.40N/16.30E, C. Megyer
Najdena mrtva pod električnim vodom.
(39 dni/15 km)
LJUBLJANA PULL 29. 6. 2005 Nedelica, Prekmurje, SLOVENIJA	46.36N/16.20E, F. Bračko
Z 527	x 19. 8. 2005 Vasalja, Vas, MADŽARSKA	47.01N/16.33E, A. Gruber
Najdena mrtva pod električnim vodom.
(51 dni/49 km)
LJUBLJANA PULL 3. 7. 2007 Puževci, Prekmurje, SLOVENIJA	46.42N/16.05E, F. Bračko
Z 644	x 12. 6. 2010 Grossaign, Eschlkam, NEMČIJA	49.17N/12.55E, A. Mühbauer
Najdena mrtva pod električnim vodom.
(1075 dni/371 km)
LJUBLJANA PULL 3. 7. 2007 Nedelica, Prekmurje, SLOVENIJA	46.36N/16.20E, F. Bračko
Z 587	o 15. 8. 2007 Poloske, Zala, MADŽARSKA	46.46N/16.56E, D. Zsolt
Najdena ranjena pod električnim vodom.
(43 dni/49 km)
LJUBLJANA PULL 1. 7. 2008 Martjanci, Prekmurje, SLOVENIJA	46.41N/16.11E, F. Bračko
H 1101	x 15. 8. 2008 Lenti, Zala, MADŽARSKA	46.38N/16.32E, V. Tibor
Najdena mrtva pod električnim vodom.
(45 dni/27 km)
LJUBLJANA PULL 24. 6. 2009 Sp. Gorica, Rače, SLOVENIJA	46.25N/15.41E, F. Bračko
H 1118	o 16. 8. 2014 Szentgotthard, Vas, MADŽARSKA	46.58N/16.16E, A. Kota
(1879 dni/76 km)
LJUBLJANA PULL 17. 6. 2011 H 1608	o 20. 8. 2011
Najdena poškodovana.
Zamarkova, Slovenske gorice, SLOVENIJA 46.34N/15.47E, F. Bračko
Wettmannstätten, Graz, AVSTRIJA	46.49N/15.23E, W. Stani	(64 dni/41 km)
LJUBLJANA PULL 20. 6. 2011 H 1646	o 2. 8. 2011
Najdena bolna in izpuščena.
Žitkovci, Prekmurje, SLOVENIJA	46.38N/16.22E, F. Bračko
Dobl, Steiermark, AVSTRIJA	46.33N/15.13E, H. Haar	(43 dni/88 km)
LJUBLJANA PULL 20. 6. 2011 Žitkovci, Prekmurje, SLOVENIJA	46.38N/16.22E,
H 1646	o 17. 8. 2011 Obertillmitsch, Leibnitz, AVSTRIJA	46.48N/15.31E,
F. Bračko
W. Stani, H. Rosentaler (58 dni/67 km)
LJUBLJANA PULL 20. 6. 2011 Lukavci, Ljutomer, SLOVENIJA	46.32N/16.08E, F. Bračko
H 1625	x 10. 7. 2011 Šurjan, Vojvodina, SRBIJA	45.23N/20.52E, V. Bursač	(20 dni/387 km)
Najdena mrtva pod električnim vodom. Zanimiva najdba, saj je bil mladič 20 dni po obročkanju že v Vojvodini in je zelo hitro zapustil gnezditveno območje.
LJUBLJANA H 2213
Najdena mrtva.
PULL 21. 6. 2013 Rihtarovci, Radenci, SLOVENIJA	46.37N/16.03E, F. Bračko
x 1. 8. 2013 Körmend (Horvatnadalja), Vas, MADŽARSKA 47.00N/16.34E, I. Sarkozi	(41 dni/58 km)
Tabela 5: Pred letom 1984 v SV Sloveniji obročkani beli štorklji Ciconia ciconia in najdeni v tujini. Oznake: PULL - mladič obročkan v gnezdu; CY - koledarsko leto; AD - odrasel; o - obroček prebran; + - ustreljen ali ubit; x - najdena mrtva.
Table 5: White Storks Ciconia ciconia ringed in NE Slovenia before 1984 and recovered abroad. Abbreviations: PULL -pullus ringed on nest; CY - calendar-year; AD - adult; o - ring read; + - shot or killed; x - found dead.
MARIBOR 1CY +
? 9. 1909 Maribor, SLOVENIJA ? 9. 1909 Rocella Ionica, ITALIJA
46.33N/15.40E, 38.20N/16.25E
LJUBLJANA PULL 24. 6. 1975 Cven, Ljutomer, SLOVENIJA	46.33N/16.33E,
38078	o 28. 9. 1978 Nir David, IZRAEL	32.30N/35.26E
Najdena ranjena. Ena izmed prvih najdb bele štorklje iz Bližnjega vzhoda v tem času (Božič 2009).
J. Brandl
I. Božič, D. Šere
(917 km)
(1190 dni/2257 km)
168
F. Bračko : Obročkanje belih štorkelj Ciconia ciconia v SV Sloveniji v obdobju 1984-2013
Tabela 6: Na tujem obročkane bele štorklje Ciconia ciconia in najdene v SV Sloveniji od leta 1973-2013. Oznake: PULL -mladič obročkan v gnezdu; CY - koledarsko leto; AD - odrasel; o - obroček prebran; + - ustreljen ali ubit; x - najdena mrtva.
Table 6: White Storks Ciconia ciconia ringed abroad and recovered in NE Slovenia in 1973-2013. Abbreviations: PULL -pullus ringed on nest; CY - calendar-year; AD - adult; o - ring read; + - shot or killed; x - found dead.
RADOLFZELL PULL 23. 6. 1955 Schloss Waldschach, Leibnitz, AVSTRIJA 46.49N/15.24E, Dr. O. Kepka BB 457	o 12. 9. 1973 Gabrnik, Dornava, SLOVENIJA	46.28N/15.58E, J. Pinar
Najdena onemogla, kasneje poginila. Štorklja je bila že v devetnajstem letu starosti.
(6655 dni/58 km)
RADOLFZELL PULL 6. 7. 1965 Markt Neuhodis, AVSTRIJA BB 17794 o 5. 12. 1973 Tišina, Ptuj, SLOVENIJA Najdena izčrpana (Božič 2009).
47.18N/16.24E
46.39N/16.06E, E. Kerčmar
(3072 dni/105 km)
BUDAPEST PULL 21. 6. 1986 Körmend, Vas, MADŽARSKA X 683	x 31. 7. 1989 Gančani, Prekmurje, SLOVENIJA
47.1N/16.37E, L. Schantl 46.38N/16.15E, ABC Fazan/Beltinci (1137 dni/ 51 km)
RADOLFZELL PULL 3. 7. 1989 04051	x 15.9. 1989
Najdena mrtva pod daljnovodom.
Karbach, Feldbach, AVSTRIJA Murska Sobota, SLOVENIJA
46.49N/15.54E, H. Haar
46.39N/16.10E, ZVNKD Maribor (73 dni/27 km)
PRAHA	PULL 21. 6. 1994 Popelin, Jindrichuv Hradec, ČEŠKA	49.13N/15.11E, Z. Moundry
BX 029	o 10. 1. 1995 Škale, Velenje, SLOVENIJA	46.23N/15.06E, D. Šere	(103 dni/319 km)
HELGOLAND PULL 1. 7. 1996 Griesingen, Südwürttemberg, NEMČIJA 48.16N/9.47E, BRC Radolfzell N 089	x 21. 4. 2006 Draža vas, Slovenske Konjice, SLOVENIJA 46.20N/15.29E, B. Slavec
Ta štorklja se je verjetno vračala na gnezdišče zunaj Slovenije.
(3581 dni/480 km)
RADOLFZELL PULL 1. 7. 1999 St. Martin b. Dutmannsdorf, AVSTRIJA 46.44N/15.13E, 7644	x 15. 7. 2003 Pesnica pri MB, SLOVENIJA	46.36N/15.40E,
H. Haar
M. Vamberger, S. Bačani (1475 dni/37 km)
RADOLFZELL PULL 12. 7. 2006 Groshwilfersdorf, Fürstenfeld, AVSTRIJA 47.04N/15.59E, H. Haar A 3494	o 1. 7. 2013 Jurovski dol, Slov. gorice, SLOVENIJA 46.36N/15.47E, T. Basle, M. Denac
Gnezdi (Vrezec et al. 2014).
(2546 dni/54 km)
BOLOGNA PULL 30. 6. 2008 PA 078	o 9. 3. 2011
o 30. 1. 2013 o 27.12. 2013 Prezimuje (Vrezec et al. 2014).
Fagagna, Udine, ITALIJA Šikole, Pragersko, SLOVENIJA Rače, Maribor, SLOVENIJA Rače, Maribor, SLOVENIJA
.06N/13.05E, .24N/15.42E, .27N/15.41E, .27N/15.41E,
B. Dentesani P. Grošelj M. Vogrin D. Bordjan
(982 dni/204 km) (1675 dni/203 km) (2006 dni/203 km)
Od tega je 26 (36,7 %) lokalnih najdb (tabela 3), 34 (47,9 %) je naših najdb v tujini (tabeli 4 in 5) in 11 (15,5 %) je tujih najdb (tabela 6). Od 71 najdb je prebranih obročkov 37 (52 %), najdenih mrtvih štorkelj z obročki 23 (32 %), najdena ranjena ali onemogla 10 (14 %) in v enem primeru (2 %) ustreljena. Lokalne najdbe kažejo na premike spolno zrelih štorkelj med vzhodnim in južnim jedrom slovenske gnezditvene populacije (slika 2).
4. Diskusija
4. 1. Selitev
Rezultati obročkanja bele štorklje v SV Sloveniji kažejo, da se po gnezditvi ob koncu julija in avgusta štorklje zbirajo v večje skupine na območju Panonske nižine
160
do 80 km od gnezda. Največ najdb je iz JV Avstrije in Madžarske. Številu najdb na tem območju prav gotovo botruje tudi gosta mreža opazovalcev. Po drugi plati pa gre verjetno za populacijski bazen belih štorkelj, ki se na tem območju zbirajo pred selitvijo. Selitev nadaljujejo čez Panonsko nižino, Balkan, Bližnji vzhod in Egipt po vzhodni selitveni poti, kar potrjujejo naše najdbe iz Hrvaške, Vojvodine, Grčije in Izraela. Da štorklje, obročkane v Sloveniji, potujejo vse do Južnoafriške republike, pričajo štiri najdbe s tega območja (slika 5). Večina najdb se nanaša na čas jesenske selitve. O spomladanskem vračanju imamo en sam podatek, in sicer iz Libanona. Nepojasnjena je najdba obročkane štorklje H 205, ko je bila aprila v svojem petem letu starosti še v Južnoafriški republiki, saj štorklje običajno pričnejo gnezditi v četrtem letu starosti ali prej (Glutz von Blotzheim & Bauer 1987).
ACROCEPHALUS 37 (170/171): 123-150, 2016
Slika 3: Od 1984-2013 v SV Sloveniji v gnezdu (pullus) obročkane bele štorklje Ciconia ciconia in nato ugotovljene drugod po Evropi. Črta ne ponazarja nujno selitvene poti.
Figure 3: White Stork Ciconia ciconia pulli ringed in NE Slovenia and later recovered elsewhere in Europe. The line does not necessarily indicate the migratory route.
Figure 4: Foreign-ringed White Storks Ciconia ciconia recovered in NE Slovenia in 1973-2013. The line does not necessarily indicate the migratory route.
Slika 5: Od 1984-2013 v SV Sloveniji v gnezdu (pullus) obročkane bele štorklje Ciconia ciconiaa in najdene v času selitve na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Črta ne ponazarja nujno selitvene poti.
Figure 5: White Stork Ciconia ciconia pulli ringed on the nest in NE Slovenia in 1984-2013 and recovered during migration in the Middle East or Africa. The line does not necessarily indicate the migratory route.
4. 2. Lokalne najdbe in gnezditev
Prevladujejo lokalne najdbe, njihov odstotek je primerljiv s hrvaškimi podatki (Kralj et al. 2013). Podatki o ponovnem lokalnem pojavljanju obročkanih štorkelj na gnezdih v Sloveniji kažejo na zasedanje novih gnezdišč zunaj kraja izvalitve, oddaljenih minimalno 9 in maksimalno 115 km. So kazalec gnezditvene povezave med slovensko vzhodno in južno gnezditveno populacijo, ki se je na Dolenjskem pričela širiti šele po letu 1975 (Hudoklin 1991, Denac 2001). V SV Sloveniji beležimo na gnezdenju dve obročkani štorklji iz južnega jedra slovenske populacije. Dve štorklji, obročkani v SV gnezditvenem bazenu, pa sta gnezdili znotraj južne gnezditvene populacije. Najstarejši obročkani štorklji sta bili stari 14 let (Malo Mraševo, Lukavci). Druge lokalne najdbe se nanašajo
Slika 4: Od leta 1973-2013 v SV Sloveniji zabeležene tuje najdbe bele štorklje Ciconia ciconia. Črta ne ponazarja nujno selitvene poti.
159
F. Bračko : Obročkanje belih štorkelj Ciconia ciconia v SV Sloveniji v obdobju 1984-2013
na SV gnezditveno območje. Ugotavljam, da mladi spolno zreli osebki pričnejo gnezditi šele v četrtem letu starosti. Da bi se katera od obročkanih štorkelj kot mlada gnezdilka vrnila v rodno gnezdo, v tej raziskavi ni ugotovljeno. Najbližje je en sam podatek, ko je bila v drugem letu starosti (2cy) v Hočah najdena mrtva štorklja, obročkana v gnezdu leto poprej v 1 km oddaljeni Bohovi.
4. 3. Pojavljanje in smer selitve
V	SV Sloveniji se pojavljajo obročkane štorklje tudi iz drugih gnezditvenih območij (Avstrija, Madžarska, Češka, Nemčija, Italija), nekatere tudi gnezdijo. O gnezdilkah iz drugih gnezditvenih območij poroča tudi Hudoklin (2009). V 30 letih obročkanja je bilo ugotovljeno, da se štorklje iz SV slovenske populacije selijo po vzhodni selitveni poti. O zahodni selitveni smeri ni podatkov. Izjema je zgodovinski podatek iz leta 1909, ko je bila kot naša prva obročkana štorklja ustreljena na jugu Italije (tabela 5). Iz sosednje Avstrije (Albegger et al. 2015) je znano, da se posamezne štorklje selijo po zahodni selitveni poti in v južni Španiji na smetiščih prezimujejo. Tudi iz osrednje Slovenije je znan podatek o zahodni selitveni smeri (Šere 2009). Glede na priseljevanje štorkelj iz evropskih zahodnih gnezdišč in naših v nasprotni smeri, v prihodnosti primere zahodne selitvene smeri lahko pričakujemo tudi v SV Sloveniji.
4. 4. Prezimovanje
V	Evropi posamezne štorklje tudi prezimujejo (Glutz & Bauer 1987). Dokaj številne so na jugu Španije, kjer prezimijo tudi osebki iz zahodne Evrope
Slika 6: Štirje tipi aluminijastih obročkov za belo štorkljo Ciconia ciconia, uporabljenih pri obročkanju v Sloveniji doslej. Z letom 2015 smo štorklje pričeli obročkati s plastičnimi ELSA- obročki (European Laser Signed Advanced Ring). (foto: F. Bračko).
Figure 6: Four types of aluminium rings for White Storks Ciconia ciconia used in Slovenia. From 2015, only plastic ELSA (European Laser Signed Advanced Ring) rings have been used. (photo: F. Bračko)
in se prehranjujejo na odprtih smetiščih (Martinez -Rodriguez (1995) v Albegger et al. (2015)).
V	Sloveniji skoraj vsako zimo opažamo kako štorkljo ali dve (Bračko 1992, Sovinc 1994). V okolici Rač že od leta 1992 posamezne redno prezimujejo, a kot kaže, nekatere prezimujoče štorklje niso izvaljene pri nas. V Tišini pri Ptuju je bila decembra 1973 najdena izčrpana devet let stara štorklja iz Avstrije (Božič 2009).
V	Škalah pri Velenju leta 1995 prezimuje štorklja z obročkom iz Češke (Gregori & Šere 2005); v Velenju se je zadrževala do 7. 4. 1995. V Šikolah in Račah se pozimi 2011 in 2013 zadržuje štorklja z italijanskim obročkom iz Padske nižine (Vrezec et al. 2014). Ali je na tem območju tudi gnezdila, ni podatka. Zakaj se štorklje ne odselijo, ne vemo natančno, zagotovo pa na njihovo preživetje vpliva dosegljivost hrane v milih zimah.
4. 5. Izgube
Večina mrtvih štorkelj je najdena pod električnimi zračnimi vodi. Kar 7 najdb obročkanih mrtvih štorkelj pod električnimi vodi je iz Madžarske. Seveda je tovrstna smrtnost zabeležena tudi pri nas (Denac 2001), drugod po Evropi (Fiedler 1999) in na celotni selitveni poti. Med najdenimi poškodovanimi ali onemoglimi
Slika 7: Obročkanje v Podovi, 7. 4. 2006 (foto: S. Jamnikar)
Figure 7: Ringing in Podova, 7 Apr 2006 (photo: S. Jamnikar)
160
ACROCEPHALUS 37 (170/171): 123-150, 2016
štorkljami so vzroki poškodb neurja s točo, promet, verjetni trk v električni zračni vod, zastrupitve, a v večini primerov iz sporočil najdb vzroki poškodb niso natančno znani. Veliko teh osebkov pozneje pogine. V 30 letih obročkanja tudi ni bilo ugotovljeno, da bi katera od obročkanih štorkelj poginila zaradi obročkanja oziroma negativnega vpliva nameščenega obročka.
Prihodnost raziskav selitvenih poti bele štorklje je v telemetriji. Postala je pomemben instrument spremljanja njenih selitvenih poti in številne raziskave že od leta 1991 v Evropi dajejo izjemne rezultate (Kaatz & Kaatz 1999A, van den Bossche et al. 1999). Telemetrija omogoča, da z oddajnikom opremljeno ptico spremljamo na njeni celotni poti, tako rekoč iz domačega fotelja. Še do nedavnega je bilo to nekaj nepredstavljivega. Od leta 2014 se s prvimi poskusi v ta projekt vključujemo tudi v Sloveniji (Vrezec et al. 2013, 2014, 2015, Denac & Vrh Vrezec 2015). Kljub temu menim, da bi obročkanje štorkelj lahko ostalo ena izmed alternativ. Uporaba v Evropi preizkušenih plastičnih ELSA-obročkov, ki jih lahko preberemo na večji razdalji, je nov pristop obročkanja štorkelj tudi pri nas (slika 6). Primerni so v populacijskih raziskavah tudi na lokalni ravni. Vedenje o štorkljah, temelječe na obročkanju in telemetriji, naj tudi v prihodnje dopolnjuje dosedanja spoznanja, ki se venomer spreminjajo glede na uničevanje naravnega okolja in klimatskih sprememb.
5.	Zahvala
Celotna akcija obročkanja bi bila težko izvedljiva brez sponzorjev, ki so finančno podprli stroške avto-košare (slika 7). Avto-košaro so prispevala podjetja Nigrad, Elektro Maribor in Murska Sobota. Do leta 2002 je obročkanje finančno podpiral tedanji območni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Po letu 2002 je avto-košaro plačevala Mestna občina Maribor, del sredstev pa je prispeval tudi lastnik avto-košare, sodelavec obročkanja Darko Vogrin. Zadnje leto (2013) je eno polovico stroškov pokrilo Društvo za proučevanje ptic in varstvo narave (DPPVN) iz Rač, drugo polovico pa lastnik avto-košare. Vsem, ki so prispevali finančna sredstva, se ob tej priložnosti za pomoč iskreno zahvaljujem. Prav tako gre zahvala Luki Božiču in Borutu Štumbergerju za koristne pripombe pri nastajanju osnutka, Damijanu Denacu za literaturo in pripombe ter Daretu Fekonji iz PMS za podatke o najdbah in izdelavo kart prikazanih najdb.
6.	Povzetek
V SV Sloveniji je bilo v 30-letnem obdobju (1984-2013) v gnezdih obročkanih 1535 mladičev (pullus) bele
štorklje in pregledanih 1226 gnezd. Obročkanje štorkelj je bilo opravljeno v SV Sloveniji: na Dravskem polju, Slovenskih goricah in Pomurju. V posamezni sezoni je bilo obiskanih in pregledanih od 9-85 gnezd, ki so bila skoraj vsa na drogovih električne napeljave. V povprečju je bilo obročkanih 51,16 mladiča ali 16,66 % in v povprečju obiskanih 40,86 ali 18,91 % gnezd glede na cenzus poletelih mladičev in popisanih gnezd leta 1999 v SV Sloveniji. Zabeleženih je skupno 71 najdb ali 4,6 %, prebranih obročkov je 37 ali 52 % najdb. Lokalnih najdb je 26 (36,62 %), v tujini pa beležimo 34 (47,88 %) najdb naših obročkanih štorkelj. Dve naši najdbi sta zabeleženi v tujini pred letom 1984. Tujih najdb je 11 (15,49 %). Lokalne najdbe (n = 26) kažejo na gnezditveno povezavo (mešanje) med vzhodno in južno slovensko gnezditveno populacijo. Najdaljša razdalja gnezditve znaša 115 km zračne črte, najkrajša 62 km (n = 4). Drugih 12 lokalnih najdb od 1-38 km od kraja izvalitve se nanaša na rodno SV gnezditveno območje. Mlade spolno zrele štorklje iščejo nova gnezdišča šele v 4. letu starosti. V rodno gnezdo se kot mlada gnezdilka ni vrnila nobena obročkana štorklja. Najstarejša je bila stara 14 let. Nekatere gnezdijo na širšem območju Panonske nižine zunaj Slovenije, npr. tri v Avstriji, dve v Srbiji in ena na Hrvaškem. Ena je gnezdila na 463 km oddaljenem Slovaškem. Glede na predstavljene najdbe je ugotovljeno, da se štorklje iz SV Slovenije selijo prek Panonske nižine, Balkana in Male Azije, vse do Južnoafriške republike 8923 km zračne črte (4 najdbe) in uporabljajo vzhodno selitveno pot. Zahodna selitvena smer ni ugotovljena. Večina najdb je iz časa jesenske selitve, iz obdobja spomladanskega vračanja obstaja en sam podatek. Kar 23 obročkanih štorkelj, zlasti mladih, je na selitvi propadlo zaradi trkov v električne zračne vode, kar kaže na neustrezen sistem graditve električnih zračnih vodov povsod po Evropi.
7. Literatura
Albegger E., Samwald O., Pfeifhofer H. W., Zinko S., Ringert J., Kolleritsch P., Tiefenbach M., Neger C., Feldner J., Brandner J., Samwald F., Stani W (2015): Avifauna Steiermark - Die Vögel der Steiermark. BirdLife Österreich - Landesgruppe Steiermark, Leykam Buchverlags Ges. m. b. H. Nfg. & Co. KG, Graz. Berthold P., Bossche Van Den W, Fiedler W, Kaatz C., Kaatz M., Leshem Y., Nowak E., Querner U. (2001): Detection of a new important stading and wintering area of the White Stork Ciconia ciconia by satellite tracking. -
Ibis 143: 450-455. Berthold P., Bossche Van Den W., Jakubiec Z., Kaatz C., Kaatz M., Querner U. (2002): Long-term satellite tracking sheds light upon variable migration strategies of White Storks (Ciconia ciconia). - Journal für Ornithologie 143 (4): 489-495.
172
F. Bračko : Obročkanje belih štorkelj Ciconia ciconia v SV Sloveniji v obdobju 1984-2013
Božič I. (1976): Bela štorklja v Sloveniji. - Proteus 38 (7): 281-283.
Božič I. (1980): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1975 ter v letih 1927-1975. - Acrocephalus 1 (1): 4-7.
Božič I. (1980A): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1977 in v letih 1927-1977. - Acrocephalus 1
(4):	55-59.
Božič I. (1980B): Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1978 in v letih 1927-1978. - Acrocephalus 1
(5):	74-78.
Božič I. (2009): Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926-1982. - Scopolia, Suppl. 4: ??-??.
Bračko F. (1984): Zaznamovanje bele štorklje Ciconia ciconia z barvnimi obročki. - Acrocephalus 5 (21): 42-43.
Bračko F. (1992): Bela štorklja Ciconia ciconia. -Acrocephalus 13 (52): 86.
Denac D. (2001): Gnezditvena biologija, fenologija in razširjenost bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji. -Acrocephalus 22 (106/107): 89-103.
Denac D. (2010): Population dynamics of the White Stork Ciconia ciconia in Slovenia betwen 1999 and 2010. Populacijska dinamika bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji med letoma 1999 in 2010. - Acrocephalus 31 (145/146): 101-114.
Denac K., Vrh Vrezec P. (2015): Črna štorklja Franček -medijska zvezda. - Svet ptic 21 (1): 34-35.
Fiedler G. (1999): Zur Gefährdung des Weißstorch (Ciconia ciconia) durch Freileitungen in europäischen Staaten. pp. 505-511 In: Schulz H. (ed): Weißstorch im Aufwind ? - Proceedings, Internat. Symp. On the White Stork, Hamburg 1996. - NABU (Naturschutzbund Deutschland e.V.), Bonn.
Glutz Von Blotzheim U. N., Bauer, K. M. (1987): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. - Band 1. - AULA Verlag, Wiesbaden.
Gregori J., Šere D. (2005): Ptiči Šaleških jezer in okolice. -Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana.
Haar H. (1989): Die Situation des Weißstorchs in der Steiermark. - Vogelschutz in Österreich. - Mitt. der Österr. Gesellschaft für Vogelkunde (4): 20-25.
Hudoklin A. (1991): Bela štorklja Ciconia ciconia na jugovzhodnem Dolenjskem. - Acrocephalus 12 (47): 24-27.
Hudoklin A. (2009): Obročkanje belih štorkelj na Dolenjskem. - Scopolia Suppl. 4: 194-195.
Kaatz C., Kaatz M. (1999): Über den ersten Weißstorch (Ciconia ciconia), von dem Hin-und Rückzug mittels Satellitentelemetrie dokumentiert wurden. In: SCHULZ H. (ed): Weißstorch im Aufwind? - Proceedings, Internat. Symp. On the White Stork, Hamburg 1996. -NABU, Bonn.
Kaatz M., Kaatz C. (1999A): Anwendung der Satellitentelemetrie bei Alt - und Jungstörchen (Ciconia ciconia) für Untersuchungen im Brutgebiet und auf den Zugwegen. In: Schulz H. (ed): Weißstorch im Aufwind? - Proceedings, Internat. Symp. On the White Stork, Hamburg 1996. - NABU, Bonn.
Kisling M., Horst B. (1999): Die »mittlere Zugroute« des Weißstorchs über Italien - Beobachtungen am Cap Bon/ Tunesien und bei Messina/Sizilien. pp. 529-534. In:
160
Schulz H. (ed): Weißstorch im Aufwind ? - Proceedings, Internat. Symp. On the White Stork, Hamburg 1996. -NABU, Bonn.
Kralj J., Barišic S., Tutis V., Čikovic D. (2013): Atlas selidbe ptica Hrvatske. - HAZU, Zagreb.
Lovaszi P. (1999): Conservation status at the White Stork in Hungary. pp. 203-211. In: Schulz H. (ed.): Weißstorch im Aufwind ? - Proceedings, Internat. Symp. On the White Stork, Hamburg 1996. - NABU, Bonn.
Reiser O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. -Mitteilungen des naturwissenschaftlichen Vereins Steiermark 61: 1-143.
SoviNC A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. -Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Schifter H. (1989): Zur Naturgeschichte der Weißstorch. -Vogelschutz in Östereich. - Mitt. Der Österr. Gesellschaft für Vogelkunde (4): 2-5.
Schulz H. (1999): Der Weltbestand des Weißstorch (Ciconia ciconia) - Ergebnisse des 5. Internationalen Weißstorchzensus 1994/95. In: Schulz H. (ed): Weißstorch im Aufwind? - Proceedings, Internat. Symp. On the White Stork, Hamburg 1996. - NABU, Bonn.
Šere D. (2009): Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008. - Scopolia, Suppl. 4: 111-174.
Van Den-Bossche W., Berthold P., Kaatz C., Kaatz M., Leshem Y., Nowak E., Querner U. (1999): Preliminary results of satellite tracking White Stork (Ciconia ciconia) migration. pp. 517-524. - In: Schulz H. (ed): Weißstorch im Aufwind ? - Proceedings, Internat. Symp. On the White Stork, Hamburg 1996. - NABU, Bonn.
Vrezec A., Fekonja D., Šere D. (2013): Obročkanje ptic v Sloveniji s pregledom domačih in tujih najdb v letu 2012. - Acrocephalus 34 (156/157): 49-69.
Vrezec A., Fekonja D., Šere D. (2014): Obročkovalna dejavnost in pregled najdb obročkanih ptic v Sloveniji v letu 2013. - Acrocephalus 35 (160/161): 25-58.
Vrezec A., Fekonja D., Denac K. (2015): Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2014 in rezultati prvega telemetrijskega spremljanja selitvene poti afriške selivke. - Acrocephalus
36 (166/167): 145-172.
Prispelo / Arrived: 10. 5. 2016 Sprejeto / Accepted: 23. 1. 2017