255. številka.
Trst, v torek 13. septembra 1904
Tečaj XXiX.
M*~ Izhaja tbmM dan
Tu li 3 aedeliaJi m praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj.
' 11 «7111 itrvHK« se prodajajo po 3 boy6. (6 atotinkj f k k os h tobakirnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, • ft Kranj» . Mariboru. Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. I* naročb« sprejema oprava lista ^Edinost", ■ . Giorgio Galatfi it. 18 — Uradne are «d 2 pap. 8 zvečer. .«■ -^.apooi lb stotnik na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi
TELEFON Itv. 11^7.
Edinost
Glasil« političRega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moći
Naročnina znala
za vse leto 24 kron, pol leta 12 ^ron, 3 mesece 6 kro ■ Na naročbe brez doposlane naročnine ae jpiava ne cr rs Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrrsnksvci««:
pisna te na sprejemajo in rokopisi r« ne vračala. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na upravo li ti
UREDNIŠTVO: Giorgio Galatti*18. (Narodni dom).
Udajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. JL.au oi1: konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti štv. 18. Poštno-hranilnlčni rueun št. 841.652.
loža ju in make Sete so vzlic vsem neprili kam, ki jih imajo na umikanja, vendar dobre volj«.
Odkrita zaloga municije v Port Arturju.
KOLON JA 12. »Kolo. Zeitung« £o danes sporočili iz Petrograda : V tajni za-1 logi, kfctsro so nedavno odkrili v Port Ar turju in ki bo jo napravili Kitajci pred japonsko-kitajsko vojno, je bilo najdenih <30.000 do 100 000 granat, nekoliko sto sta rih Kruppovih topov, ki s-> še za rabo, velika množina smodnika dobre vrete in baje tudi mnogo pušk s patronami.
Brzojavne vesti.
Tirolski deželni glavar.
DUNAJ 12. Danes je cesar v sprejel v avdijenci novega deželnega glavarja tirolskega dra. Kaihreina, s katerim se je o rasnih stvareh razgovarjal pol ure, med tem tudi o južnem Tirolskem in o italijanskem vseučilišču.
Avstro ogrska italijanska trgovinska pogodba
D ('NAJ 12. Z (žirom na poročila raznih listov, da so trgovinska pogajanja z Italijo že dovršena, je treba konstatirati, da se ni dosedsj si sklenila nikaka tozadevna pogodba z Italijo. Vsa tozadevna pnroč 1» eo torej prerana in preden se pogodba uradno objavi, je treba vse tike vesti sprejemati z veliko rezerve.
Knez Ferdinand na Dunaja:
DUNAJ 12. Cesar je vsprejel danes popoludne bolgarskega kneza Ferdinanda v avdijenci, ki je trajala eno uro. Pozneje je cesar poaetil kneza v koburžki palači. Zvečer je bil v Scboabrunnu dvorni obed, katerega so se udeležili bolgarski knez s svojim spremstvom, diplomatični agant Gešov, Go-luchovski, Koerber, načelnik glavnrga štaba Beck ter najviši dvorni dostojanstveniki. Kongres novinarjev.
DUNAJ 12. Kongras novinarjev je pričel danes predpoludce svoje meritorične razprave. Najprvo se je vršila volitev podpredsednikov.
DUNAJ 12. Danes popoludne je bila seja mednsrodnega kongresa novinarjev, na kateri se je razpravljalo o ustanovitvi stanovskih sodišč. Po ž v&bni debati je bil predlog soglasno pprejet. Danes zvečer je bila pri ministru predsedniku sijajna soareja na čast novinarjem. Med prisotnimi bj bili tudi nadvojvoda Rainer, člani diplomatičnega zbora, več ministrov, namestnik, župan Lueger ter
Rusko-japonska vojna.
(Brzojavne vesti.)
Iz tabora Kurokijeve armade.
LONDON 12. Iz Tokia so sporoeli, da je Kurokijeva armada oddaljena od ruske zadire straže le dan hoia ter da prodira pr«>' i F u un'er u. Pričakovati je že v pribol-nj b dneh rdločilce bilke na r«ki Hunho, ki ute.ne, sedeč po sedanj-m poožaju, zi Kuro k ja u gode o izpsst5. Njegove čete so š^ »veže, ker so se le malo udeležile bitke pri Lasojf ngu. Po načrtu japonakrga maršala O aae n so Japonci roarsli zajeti manjših oddelkov ruske armsdp. kar bi bili radi tega lahko dosegli, ter je Kumki pobegel v b<J ; tfm laglje b do zajeli Ruse, potem ko jih bo^o nad Mukdenom porazil'. (J ponci niso rai«>li Ruwv. ker se ti poslpdoji niso pn i (■t li raieti. Najbrž re Rus; tudi v bodoče ne : \ usto zajeti od Kurokija. To poročilo niso rneoda poslali Japonci iz Tokia, ampak so ga nspravili v Londonu. O^. ured.)
Baltiška eskadra
PETROGRAD 12. Odhod baltske eskadre v Vztočno Azijo, ki je bil določen m dace=T re je moral odgoditi za 8 dn;, ker je neki zlikovec poškodoval parni stroj ca vojni ladiji »Nikolaj«.
Poročilo generala Kuropatkina na carja.
PETROGRAD 12. (Uradno.) Brzojavka generala Kuropatkina na carja Nikolaja od 10. t. m. poroča : Danes ni bilo nik&kih bojev, zvzemši neznatnih presk, v katerih pa nismo imeli nikakih izgub.
Poročilo generala Saharova
PETROGRAD 12. (Uradne.) General Sahsrov je brzojavil včeraj generalnemu
'	. HauDM^irnao J k , \aa du <n>T«t'uu Ou
žtlezoiške proge, ki veže premegove jame z Jantajem, te nahaja znatno število japonskih čet. Japonci imajo mnogoštevilne šotore bolj južno od Liaojanga.
Ruske čete med Jantajem in Mukdenom.
TOKIO 12. (Rtuterjev biro.) Maršal O t ms je sporočil, da eo ae pojavili veliki oddeiki ruskega konjeništva vztočno od Jan-ta a, pehota in topništvo pa rb železnici med Jaota em in Mukdenom. Ojama meni, da hočejo Rasi ostati le v detiki z japonsko armado.
Umikanje ruske armade. — Ruski položaj ugoden.
MUKDEN 12. (Reuterjev biro.) Ru=ii se um.kajo proti Tienl nn. Japocci prodirajo le t«>lt»goma. Rusi *e nthajajo v ugodnem po-
, I
več drugih duhovskih in posvetnih dostojanstvenikov.
Z Balkana.
SOFIJA 12. Pod predsedstvom generala] Zončeva se je v Radomirju vršila seja -id-poslaocav takozvanega uradnega macedon sktgi odbora, na kateri se je sklenilo, da se spremeni taktika postopanja nasproti grškemu prebivalstvu.
SOFIJA 12. Notranja trabedonska or-; g?	Boris Sarufova namoruj kakor se i
sliši, p:ovzročiti s Tomaževimi urami več diramitnih atentatov na velike trgovinske; patnike. Notranja makedonska organizacija hoče z armenskimi revolucijonarci skupno nastopati.
CARIGRAD 12. Iz Monastirja sta baje ode.a dva batalijona v Dibre, najbrže zato,! da ščitita komisijo, ki hoče v Spodnjem Dibru zatreti albansko roparstvo.
Grški princ Jurij.
DUNAJ 12. Grški princ Jurij je odpotoval danes v Petrograd.
Nesreča na železnici.
PRAGA 12. Vlak iz Hrabovke je skoSil s tir?. Dva vagona sta se prevrnila. En sprevodnik je bil ubit, eden pa težko ranjen.
Knez Herbert Bismark.
HAMBURG 12. Hamburžke vesti poročajo, da je zdravstveno stanje kneza Bis-marka vznemirljivo.
Eksplozija.
PRAGA 12. V zalogah razštreljivega materijala neke tvrdke blizo Trutnova je nastala eksplizija, valed Česar je bilo pcslopje popolnoma razrušeno, Eaa oseba je bila ubita.
Vojna.
TRST, dne 12. septembra 1904.
Večkrat ža smo omenili v tem listu poročevalca z bojišča milanskemu »Corriere della Sera«, Barzinija, čegar poročila se odlikujejo po objektivnosti v sodbi, kakoršne je najti le ledko v italijanskem novinstvu. Barzini se je znal ohraniti svobodnega od japonofilizma in govori resnico tudi tadaj, ko ista ni po godu Japoncem. Ta mož je bil prvi med italijanskimi poročevalci, ki se je britko pritožil radi postopanja s poročevalci v japonskem tnboru, katerim je silno otežko-čeno vsako objektivno poročanje in so isti stJjani poročati le to, kar jim usiljuje japon ska cenzura. No, temu Barziniju, ki je bil očevidea bojev pri Liaojangu, se je vendar posrečilo, da je poelal svojemu listu poročilo o rečenih bojih. A nas more le zanimati, kakor t odi ravno ta poročevalec.
PODLISTEK.	10
ženitN Valerija! Mmlm
Opisal Sacher-Maaoch. — Prevel J. S.
VI.
/idje so se priklonili in odišli. Na pragu se je vstavil Sonenglanc : — Raz-modri vas Bog ! —je zamrmral skozi zobe.
—	Nosi se!
—	A sedaj lahko preidemo k nasi stvari — je rekel F. — Ste-li kaj vspeli z mojo hčerjo ?
—	Pripravljena je iti z menoj tudi na kraj sveta. Ah, jaz sem srečen, presrečen.
—	Prav gotovo, da vas vzame. Sedaj treba le. da jo odvedete po noči.
—	Kaj, vi sami mi svetujete to ?
—	S tem zlomite moč moje žene.
—	Ako vi tako zapovedate, ukradem torej vaso hčer. To storim le vam na voljo — mu je odvrnil Baratinski Don Juan.
Okolo polunoči je Valerijan čakal v snegu pod oknom hčer praktičnega F., ki se je že do sitega načitala romanom. Na vaški cerkvici je odbila dvanajsta uta in v tem hipu se je zasvetilo okno in nekaj za«.umelo na- njem.
Okno se je odprlo. Jelena je pričvrstila lestvico ter podala roko svojemu ljubimcu, ki se je že vspel na okno. Se od minole noči je imela močan katar ter je
i zato vrgla na-se ogrinjalo, a na glavo nežen >baslik«, obrobljen z zlatom. Ivo jej je Valerijan podal roko, jo je ona prinesla k ustom.
—	Jelena! kaj delaš ? — je vskliknil Valerijan vznemirjeno.
—	Jaz te ljubim ! — mu je odgovorila vzneseno.
Stopi vsi v sobo je zaprl Valerijan okno za seboj.
—	Tukaj ne moreva več ostati — je nadaljevala deklica drhtečim glasom — moji roditelji me ne dajo vam nikoli. No,
! borila se bom proti njim in proti vsemu svetu. Beživa v Italijo !
—	Jelena ! Veste-li, kaj pomenja to, kar namerujete vi storiti ? — je rekel don Juan. — Ljubim vas, življenje bi dal za vas, ali, ako odidete z menoj, zaprta vam ostanejo za vedno vrata roditeljske hiše in prisiljena boste deliti z menoj moje siromaštvo. Veste-li to ?
—	Vse, vse prenesem, ali od vas ne grem nikamor, nikamor!
—	Jaz vas obožavam — je vskliknil 1 Valerijan, padš; pred njo na kolena in po-
ljubuje jej roki — ako bi me vi odbila, j moral bi se umoriti.	^
—	No, sedaj se ne smeva obotavljati. Moja mati me hoče dati nekemu hinavcu ; no, jaz ga preziram. Rešite me !
—	Odvedem vas — je vskliknil Valerijan.
—•-' Oh, kako sem srečna ! — je zaklicala Jelena. — Vedno sem sanjala o odvedenju. Zdelo se mi je, kako po noči bežim od roditeljev, v spanju sem videla gojzd, malo cerkvico, a ljubček me je pričakoval s konji. Zajahala sem svojega belca ter odišla sva daleč, daleč tja.
—	Se-li nahaja kje v bližini kaka zapuščena cerkvica ?
—	Da, v belobrožkem gojzdu.
—	Torej jutri.
—	Danes odvedem Jeleno — je rekel K.ohanski Weinrebu, ko je ta zjutraj prižel, da dobi nove naloge.
—	Veste, gospodar — se je počesal Žid za uhom — jaz ne jemljem nikake odgovornosti, ako se vam pripeti kaka nesreča.
—	Ti ne skrb; prav nič za to! Ali znaš, za ta slučaj potrebujem ogrinjalo z soboljevine . . . da bom izgledal nekoliko lepši.
»Pravkar (tsko začenja), prihajam, po dolgi ježi, z bojišča. Mislim, da je že objavljeno poročilo o bitki, ki je bila naj veča po bitkah iz cemško-francozke vojne. B >1 je bi bilo rfči »bitkah«, ker prva te jo vrš la dae 29., 30. in 31. avgusta na vtrjenih hribih Sineampo, ki gospodujejo nad ce3to v Liao-jang ; drug* bitka te ja I i a dne 2. in 3. septembra okolo mesta L aojang.
Obe sovražni armadi sta bili polnošte« vilno irgaž rani v bitki h. Brez-lvomno so hoteli Rini zavptaviti prodiranje Japoncev z raznimi utrribami, ki eo jih po bojih ob reki Jalu zgradili okoio mesta. Ljuta in izredno krvava bitka je stala veako stranko približno 20 000 mož.
Najhujši so bili boji dne 2. in 3. septembra okolo Liaojangs. Bojoa črta je bila 10 milj dolga ter je podajala grozen prizor.
Kuropatkiu ni tri dni počival. Vsako minuto je pre eaaal poročila. Z ii se. da so imeli Rusi pri L aojatgu 150.000 mož. Drug.h 100 tisoč se je b lo vtaborilo vztočno od Vantaja ter je zadrževalo vojsko generala Kurokija, da ne bi ista zajela ruske zadnje vojske ter jej je tako omogočilo umikanje. Ia to je bil vzrok lievspehu Japoncev I Ako bi ee bilo | Kurokiju posrečilo zajeti zadnjo rusko voj-! sko, bi bila zmaga odločena; tako je pa zvršatek vojne še zavit v negotovost severne megle in mraza«.
Tako vidimo, kako se vsi objektivni poročevalci zlagajo v eodbi, da pomenjajo boji pri Liaojangu velik strategični nevspeh za Japonce. Sploh treba vsaki in tudi najmanji dogodek na bojišču presojati z ozirom na končne glavne cilje. Potem umejemo, kako eo Rusi pri Liaojangu, dasi niEO »zmagali« in so se umaknili, vendar dosegli svoj namen. Na tem ne morajo ni za las spremeniti v&a japonefilska tendencijczna poro3ile. Čitatelje tega lista pa opozarjamo, naj bodo le pripravljeni na sličen japocofilski krik, ako se bo Kuropatkinu umestno zdelo, da se potegne ša nekoliko više od Mukdena. Zopet bodo kričali, da eo Rusi poraženi, Kuropat-kin obkoljen, uničen itd. — a par dni potem se pckfiže, kakor se je sedaj, da sa ni zgodilo druzega, nego da je ruski vrhni poveljnik stor.l korak dalje v izvrševanju Bvojega načrta. Ru:ka oficijelna poročila eo zanesljiva. Ona ne prikrivajo ničesar razun nečesa, o katerem molče: o namenih in načrtih ruskega vojskovodje. To pa je naravno, ker to ni za širšo javnost. Će nam torej kaj ni jasno, ki pa se vojskovodji uiiljuje po danih okolnostih in dogodkih, bodimo potrpežljivi. Saj vojne sa ne bijejo radi efdktov med vojno, ampak za Brečen končni izid. Kdor zna ča-
—	Dobite je.
—	Nadalje potrebujem iz iste kože kozaško kučmo.
In — ?
—	In dva dobra konja ; jednega vranca za-me in belca-. . .
—	Kaj ne bi mogla biti oba vranca? — je vprašal Žid.
—	Ne, na noben način, jeden mora biti bel.
—	Beli mora imeti žensko sedlo, »i res ? — je omenil \Veinreb.
—	Da; a ti počakaj s konjema pri cerkvici v belobročkem gojzdu. V cerkvici morajo biti prižgane sveče.
—	Kaj se tam poročite ?
—	Ne, samo radi lepšega izgleda.
—	In nič več ?
—	Nič.
Židu je odleglo, kakor da mu je padlo s srca težko breme. Na vratih se je še enkrat obrnil nazaj : — Ali ne bi mogla biti oba vranca ?
—	Da bi te vrag! Ali ti nisem že rekel, da mora biti jeden belec !
—	K, pa dobro !
(Pride še.)
kati, ta je najbolje obvarovan pred krivimi zaključil in iznenadjenji.
Iz pred Port Arturja.
Ruski list Novoie Vreinja« je prejel it Pcrt Arturja preko 0 fu sledeče poročilo: Do 1. s ptembra t. 1. se je posrečilo Japoncem zavzeti štiri zunanje utrdbe, vštevši
Volčji hrib. Rusi imajo v s»oji oblasti še 28 utrdeb, vštevši 6 obrežnih. Te poslednje je moči vz£ti le od m3rske strani, ali is notranje luke, vsled česar bi Japoaci zamogli zavzeti te vtrdbe šs le, ko bodo imeli že vse druge v svoji oblasti. <>1 22 utrdeb na kopnem jih je 13 zapadno od železn ske proge. Teh 13 utrdeb so skupina /a sa in se zamo-rejo ša dolgo braniti, ako bi Japonci tudi zavzel virabe na vztočni strani in celo mesto Port Artur samo. Pa tudi na vztočoi strani morajo vzeti Japonci še močnih utrdeb, katere so dosedaj v prvi vriti napadali.
Ruske premoffCTr.e jaine v Vz točni Aziji.
Me l \j aojangom in Mukdenom te nahajajo pri Vanta u velike premogove jame. Sedaj so Japono te jame zasedli. Kazni listi so že pisal:, da bo v>led tega Rusom primanjkovalo premega za železniški promet, češ, da s > to ediEe premegove jame, ki jih imajo Rusi v Vztočni Atiji. V n=deljski številki »Neue Fiee Predse« je pa priobčil vsetie l:ščni profesor dr. Diener članek, v katerem pravi, da jame pri Vantaju nikakor ne prihajajo v prvi vrsti v poštev, ampak one, ti se nahajajo v ozemlju Usuri bli2 0 Vladivostofea in Sučanska. Tukaj so v zadnjih letih izkopali 300.000 do 400.000 tone-lat prem ga. Sa bogateji so premogovni zakladi na otoku Safcalsnu, kjer izkopujejo pri Aleksandrovu eamo v 4 jamah do 80.000 tonelet na leto. Tudi ee bi postalo dovažanje iz Sahalina nemožno, zadostujejo že jame v l'iariju popolnoma za ruske železnice.
Podrobnosti o bitki pri Liaojangu.
Specialni dopisnik lista »Xew-Jork Herald« je poročal raznih podrobnosti o bitki pri I/aojangu. Tt-gi poročila smo omenjali že včeraj. No, morda ustrežemo čitfctaljem, ako jim podamo še nekatere podrobnosti. I tis bojišča — pravi — ostane nepozaben. Okopi »o bili polni japonskih in ruskih mrličev. Na mili one muš c je obletavala bojišče. Poročila japonskega glavnega štaba, ki so biia poročevalcem na razpolaga, sa v mnogem neresnična. Is^a govore o paniki, ki da ie nastala med ruskimi četami, dočim so v resnei ruske batarije vedno zadrževale prodiranje Japoncev.
Itlasti je bilo strešno klanje dna 2. in 3. t. m., ki je trajalo do poludae 4. t. m. Tega dne je piičal goreti kolodvor v L aojangu in požar se je naglo razširil. Po dnevu je bilo še mncg» malih bojev. Zvečer je bil Liao-jang v rokah Japoncav, toia ifcti so izvoje-vali le brezplodno negativno zmago. Rusi so se umaknili v popolnem redu, in v Liaojaagu ni estalo ničt.-ir. Vse zalege in celo železniški materijal bo vseli Rusi esboj. Neki viši angležki častnik mi ja izjavil, da prava vojna začenja šele sedaj. Japonci so izgubili najmanje 20.000, Kasi pa l.VOOO mož. Japonski načrt, da b; zajeli Kuropž. tki novo armado je popolnoma izpoiletil, ker so Rud na potu v Harbia. Iz vsega je razvidno, da ni Kuro-patkin n kakor nameraval, da bi se v L aojangu branil do skrajnosti ; zadrževal je 'e Japonce z mn<g) manjšim Btsviiom vojske, nego so jo isti ime i ; prizadejal je sovražniku groznih zgub in vois.v j ji p» vojske, bi jadobila pri Liaojangu ie dve lokomotivi m 4 tope ter vjelo 15 Rus^v, bo videlo, da postane vojna v bodoče še mnogo težavneja, nego je bila do sedaj.
Dr. Korber na mednarodnem kongresu novinarjev.
L
V prestolnici naše države zboruje mednarodni kongres novinarjev. S oveena otvoritev devetega zasede nja te velikanske mednarodne crganizac je sa je vršila v nedeljo.
O vspešnosti in koristnosti teh kongresov nečemo ugibati. Prijatelji te organizacije zatrjajo, da jej je izlasti tendenca ta, .da bi se ugladile in ublažile polemike od naroda do naroda. To je gotovo lep in hvalevreden cilj. Će bi hoteli soditi druzih kongresov — ki navadno puščajo za sabo isto vreme, ki so je našli — se tudi ▼ tem slučaju ne smemo previsoko vspenjati se svojimi nadami. Nu, ca danes nam ni namen, da bi dajali izraza svojemu skepticizmu, marveč izražamo
svoje zadovoljstvo na tear, da so tudi najviši oficijelni krogi pripoznali neizmerno važnost novinstva za razvoj vse človeške družbe s tem, da so se udežli slovesne otvoritve zasedanja kongresa novinarjev in so besedami priznavanja pozdravili zborovalce. V imenu cesarjevem je pozdravil kongres nadvojvoda Rajner, v imenu avstrijske vlade pa mini« sterski predsednik dr. Korber.
Ravno z govorom poslednjega se nam je nekoliko pebaviti. Dr. Korber zna — tega ni možno utajiti — govoriti lepo in prikupljivo. Tudi ob tej priliki je govoril tako lepo in prikupljivo, da bi bilo res težko oporekati njegovim izvajanjem, kakor bo mu prihajale iz ministerskih ust. Dr. Korber fascinira se svojim govorniškim talentom vBa-kegar, ki vidi in čuje le govornika in ki nič ne \e, kakova je pri nas v Avstriji ob vsej t^j obilici divne teorije in lepih akademičnih razpravljanj iz ministerskih ust — praksa vlade Korbarjeve ! ! Zato j a ostajajmo mi Jugoslovani hladni skeptiki ob vseh teh lepih govorih go3poda Korberja, ker ravno .mi 91730, ki najbolj občutimo notri do kosti, kako vsaki lepi besedi v teh ministerskih govorih 6t ni skoro veikdar naspreti —grdo, krivično dejanje.
Popolnoma na svoji strani n£B ima dr. Korber, ko govori o važnosti naloge, ki je vrši novinstvo. In mi bi besede njegove toplo priporočtli v uvsževanje mnogim Slovencem, ki tako nekako od gori doli gledajo na slovensko novinstvo in ki jim je novinar le navaden pisač. Z zgovorno besedo in plastično je črtal g spod minieterski predsednik veliko kulturno nalogo, ki jo vrši dnevna literatura. S polnim pravom in resnično je povoarja), kako je novinstvo posredovateljem med visoko znsnoetjo in široko maso. Število izvoljen h — je menil —, ki si morejo dobivati zaanje iz dragocenih knjig, je le malo ; a med onimi, ki l i imeii sredstva, je pi zopet tak h, ki nimajo duševnih sposobnosti, da bi tudi nadvladali predmet, o katerem so čitali. Tu je torej novinstvo, ki naj vrsi blagoslovljeno nalogo učitelja za vsakogar. Novinstvo j 9 — je vskliknil dr. Korber — največi osvojevalec in najmogočneji vladalec sveta ia le navada nas dela tope, da 119 vidimo treska na trudu in umetnosti, ki ga mora pokrivati vsako časniško podjetje od dne do dne ! Celo nositelji znenosti, učenjaki, ne morejo preži-,, rati več ne zmerne vtžaoiti novinstva in se ga marvtč poslužujejo tudi za svoje strego stvarne razprave.
Toda, gosped ministarski predsednik je segel še dalje. On se ni omejil na to, da se je klanjal v priznan; 11 pred veliko nalogo, ki jo ža vrši novinstvo, ampak je — kakor je rekel — izvajal še važneje konsakvence.
O tem v prihodnjem članku.
Javni shod v Nabrežini.
(Iz/ir^o poročilo.)
(Dalje.)
Na to mu je prvi odgovarjal g03p. phil. I p a v e c, ki je najprej konstatiral, da gosp. Kopač ni govoril p:a/ nič k dnevnemu redu. V svoj h napadih je popolnoma zgrešil adreso. Absurdno je delati slov. akademike odgovorne za nevppete slovenske politike. Sploh pa je ostal g. Kt p-č dolžen dokazov z i svoje trditvr. Zato ga prosi, naj bi se i enkrat nestopil in dokazp.l svoje obdolžitve. Želel iti tudi, da g. Knpsč v dajanju pokaže, za kar s • ogreva v lepih besedah. Ddmoa-! str^cije za slov. šole v Trstu je bil že pred 'Z letoma obljub 1, a danes jih ništio ša videli. Di nam je stavil gosp. Kopač Poljake 'za vzgled, če hočemo, da se nas bo bila vlada, je ponesrečena primera in v ustih socijalnoga demokrata nekoliko čudna.
Raplicirali so ee na napade g. Kopača gg. Gradnik, Šor li in Vodnjak, na kar je g. Kopač s kakimi 50 privrženci odišel. Gjsp. cand. tehn. O a h a r i j a je čital stavljeno resolucijo, ki je bila enoglasno vsprfijeta, in po pr;mernem govori g. župana Grudna se je razišla mnogoštevilna množica ▼ najlepšem redu. Tudi ob lepi naši morski obali je donel klic : Hočemo-ii z a h t e v a m o slovenske srednje šole, dajte nam slovensko univerzo v Ljubljani! Merodajni činitelji ne bodo mogli vedno ostati gluhi za 1a glas, ki Ee raslega po vsth krajih naše domovine, in enkrat ga bodo morali vpestevati!
(Pride ie.)
Sprememba ua nainestništvu v Trstu. .
O vzrokih, ki so doveli, do demisije grofa Goeisa, piše dunajske »Information«.':
»Resnični ia zadnji vzrok odstopu n&-mestnika grofa Gce-:sa je menda nastopni : Vzlic očitnim volilnim filzifikacijam, dego-divšim se povodom zadnjih občinskih volitev, je bila izvolitev Sandrinellija županom vendar predložena v cesarsko potrjenje, ki je bilo tudi podeljeno. Po znani razsodbi najvišega sodišča, kateri naravna posledica je bilo razpuščerje občinskega sveta, je namestništvo odobravalo sklepe iste mun cipalne delegacije, ki je tudi izišla iz nezakonitega občinskega svata, ter je namestništvo s tem sankcioniralo nje pravni obstanek. Opravičena prizadevanja Pompierija za dokaz, da bi do ratifikacije novih volitev moral voditi otčinBko upravo vladni komiaar, bržkone ne ostanejo brez vspeiia. — VspriČo tega dilemma je menda v grcfi Gce33u dogorel sklep, da odatopi cd svojega me3ta«.
Ž 3 včeraj smo omenili, kako poroča »\eue Freie PreBSE« v povsem pozitivni obliki, da je bodoči namestnik tržaški že določen v oeebi dosedanjega deželnega predsednika v Bukovim", princi Hohenlohe. I ti da se že pripravla za preselitev v Trst. — Mi ee za danes omejamo na kratko opazko : za naB je sprememba oseb brez pomena, ako ne bo spojena s spremembo z i -b t e m a. Nam je pač v^e eno, da li se oni, ki nam dela krivico in nas tepe, piče ali Rinaldini, ali Goe«, ali Handl, ali H >hen-lobe. Mi zahtevamo namestnika, ki bo znal in hotel uvesti tako upravo, da bomo tudi mi deležni dobrot ustave in zakona, da bomo mogli živeti kakor jednaki med jednakim i. — To zahtevamo. In v nadomestilo za to ne vsprejamamo mi ni kakih — lepih govorov.
Drobne politične vesti.
Državni proračun. — »Narodnv L:sty€ poročajc, da je proračun za 1. 1905 že dogotovljen ter da p>kazuje pretek pol milijona kron.
— Ornogorsko-angležka trgovinska pogodba. Iz Cetinja javljajo, da je trgovinska pogodba med Anglijo in Črnogoro do 1. septembra 1905 podaljšana. Za trgovinske proizvode obeh dežel Ee vporabijo tarife največo ugodno3t uži vaje čoga naroda.
Nemški državni zbor b> sklican kakor zatrjajo iz Berolin3, v prvi polovici mescck oktobra. Vlada mu najprvo predloži načrt zakona, ki dolo5a maksimum 10 urnega dela po tovarnah ; potem bo pa državni zb^r razpravljal razne trgovinske pogodbe.
Domače vesti.
Smrtmi kosa. V" nedeljo je po <b!gi bolezni umrla pri Sv. Ivanu sr proga ondot-nega nadučitelja, Marija Požar rojena Vatovec.
Nsša sožalje !
Umrl je v nedeljo v Borš;u upokojen; nadučitelj Jjsip Jančar. Pokojnik je služboval mnogo let na Kat:nari.
Novi Župniji. Zadnja številka uradnega lista tržaško-koperske škofije je objavila, da 'sta kapelaniji Klanec in Podgorje, kistaspi-dale pod dolinsko župnijo, povzdignjeni v samostojni župniji.
Za ustauovitev teh dveh novih župnij sta potrebovala tr/iški ordinariat in c. kr. namestništvo niS manje nego pet let manj dva meseca :n to po groznih dogodkih, ki so se vrš li in se še sedaj vrše v Ricmanjih, ki so to \ as srečno privedli v naročje — pravoslavja.
Ku se je dne 3. maja 1900. vršila v Dolini posebna uradna razprava, v svrlio, da se izločijo kapelanije B iljuDec, Boršt, Ric-manje, Klanec in Podgorje iz dolinske župnije ter sa povzdignejo v samostojne župnije, je bila na isti razpravi preStana t.udi izjava tržaškega škotij9k€ga Ordinarijata, v kttsri se je izlasii naglašalo, da je treba pri tej iz'o-čitvi kapelan j od matere fare postopati »selo modro, pametno ir previdno«. Dogodki so pokazali, da »modreje, pametneje in previdaeje« pac nista mogla postopati ob« omenjeni višji oblaBtiiji, to je tržaški škofijski Ordinarijat in c. kr. namestništvo. Će kje, so umestne tukaj besede švedskega kaccelarja Oxen9tierne: Parva sspientia regitur mundus !
Stališče slovenske — nezavednosti. Koliko te je že govorilo in piaalo — dragi g, urednik ! — in koliko se je že priporo čalo v »Edinosti« trgovcem in obrtnikom, mej temi, seveda, tudi brčmarjem, naj se sevedajo svoje dolžnosti do evo ih slovenskih odjemalcev, ki imajo pravico zahtevati, da je
napis na dotični obrti v njihovem jeziku. Ali ta priporočila niso imela zaželjenega vspeha. Nu, mnogi naši trgovci se opravičujejo vsaj s tem, da imajo tudi mnogo odjemalcev druge narodnosti in da se boje bojkota cd italijanske strani. — Ali če bi pr»v-sodi veljalo to opravičavanje, pa ne velja gotovo za nekega našega krčma rja pri bv. Jakobu. Ta ni v nikaki odvisnosti od Italijanov in živi samo od naših ljudij. Opravičena jeza me spopoda terej, kadar moram gledati na vratih dotične krčme laški napis : Abita-zione <[ui sopra !
Pravijo, da se mož izgovarja, da ta napis mora biti laski radi — pcl cjskih orgn-nov. Ta pa je lepa ! Ca nas jezi in žali že laški napis sam, pa nas mora ogorčati takov poaižavalen izgovor. Mi da bi vn" morali laški pieati ra^i organov, plačanih od države ki jih zakon in ustav silita, da morajo znati naš jez;k in občevati v njem z nami ! Niti magistratnim organom ne smemo popuščati, knmo-li, da bi popuščali organom države ! ! S tem bi sami df gradi rali bvoj jezik in abliei-rali bi, kajti postavivši sa na čudno stalile, 3 katerega ee upravičuje dotični gostilnioir, dajtli bi organom države, ki so po prisegi obvezani v vršenje določab ustavo in v poznanje našega jezika, na svobodo da morejo prezirati zakon in — nas ! To bi bilo Btal š5e slovenske nezavednosti.
Nevročljive pošiljatve. C. k. poš;no ravnateljstvo nam je doposlalo seznam onih navročljivih, priporočenih in navadnih poštnih pošiljatev, ki so bile meseca avgusta 1904. v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve oi-prte, a so njih odpošiljatelji neznani. Ta saznam je doslovno priobSen v tukajšnjem uradnem listu.
Za gostilničarje in pivce. Dejstvo, da 53 v zadnje čase množe kaznovanja gostilničarjev in trgovcev z vinom raii prestopka zakona o živilih, si š rša občinstvo tolmači tako, kakor da gra tu le za kvarjenje vina s primešavanjem raznih strupov in za zdravje škodljivih preparatov. Temu nasproti pakoa-statu'e ministerstvo za notranje stvari, da je po zakonu o umetnem vinu od 21. junija 1880. in zakonu o živilih od 16. januvarja 1*96. prepovedano tudi prilivanje vode v vino in da je bila večina enih kaznovanj naložena radi prostopka te prepovedi.
V pilj :lfc" 11 110- v ooV>->tni atocillzi ona.o
prinesli not:co, kako je 14-letni Fran Bezek ponesreč.l v nekem kamenolomu pri sv. Ivanu Rekli Bmo pa bili, da je ta kamenolom la-it gospoda Ivana Marije Vhtovca. To pa ne odgovarja resnici, ker oni bm^n ilom je last gospoda D 38e p pij a. Povdariti pa treba, da se ne. onem meitu, kjer se je dogodila nesreča, sploh ne dela. In s car zato ne, ker se ie radi gradnje nove žalezn'ce jarek, pj katerem ee je odtekala vodi, prelož.l tako, da se voda steka in ustavlja ravno tam, kjer je deček B;zek ut >nil. Po tem takem nszadev-Te krivda nikogar, ako sj so šli dečki tja kopat. Očitati |a Fe more vodstvu giadn e železnica to, da je kanal napeljala ravno v t kamenolom tako, da se voda tam ustavi a j namesto da bi ša odtekala.
Brazilij^ka vojna ladija »Benjamin ConBtant« je včeruj opoludne dospe;a v naše pristanišče. Ladija ostane tukaj štiri dni.
Vinogradnikom tržaške okolice ! Kdor
želi imeti em^riških ključev ali korenjakov, naj sa nemudoma oglasi ustmeno ali pismeno v pisarni Kmetijske družbe za Trst i a ok< -lico, ulica <i?ppa št. 1<>. od —10 ure zju tra^. Ker pa ta pisarna ni vedno odprta, nuj vinogradniki — ako ne dobe iste odprte — nap:š?jo na listek svoje ime in stanovanje, množino in vrsto £tit. katere želijo. Ali podarjamo, da je nemudoma storiti to, ker j a že čas potekel.
Eksplozija t pirotehnični delavnici. Človeška žrtev. Včeraj v jutro ob -S. uri in pol s> je vnel Bmodnik v pirotehničaej delavnici gespe Valentine vdove Branduliu na Pončani pod št.426. Požar je uničil vso delavnico. Gasilci bo našli popolnoma sežgino truplo letnega pirotehnika M. P^lizzoni, ki >e stanoval v ulici D. Guerazzi šr. 2. Nesrečni« je pripravljal neko zmes za limetalne ognje, ko je nastala eksplozija. Njegovo truplo je bilo prenešeno v mrtvašnic > pri bv. Ji>?ti.
Po napornem, dve uri trajajočem de'u. so gaBilci ^mejili požar, da s^ isti ni mogel razširjat . Škoda se ceni na 800 kron.
Otroški vrtec r Rocolu. Vpisov*nj* otrok v otreški vrtec se bo vršilo dne 14. t. m. od '3. do 12. ura d po! ud ne.
Poživlja se roditelje, da pridno peš IVo svoje otroae v otreški vrtte.
Vabilo »So.an3ko pevsko društvo« v Trstu časti se — po da\išem odmoru — pozvati cenjene gg. pevke in pevce na redne pevske vaje, ki ee bodo vršile do morebitne poznejše spremembe vsako sredo in vsak petek v prostorih »Delavskega podpornega društva« v »Narodnem domu«. Začetek točno ob >. in pol zvečer. — Priporoča 89 gg. pevkam in pevcem, da se redno in točno vdeležujejo vaj. Istočasno se gz. pevkam in pevcem priporočamo, da privabijo društvu novih moči, ki imajo sposobnosti in ljubezen do slovanske pesmi. Prva pevska vaja bo v sredo dne 14. t. m. za možki, in potem v petek, dne 16. t. m. za meSani zbor. Nadejajo se iLnogcštevilnega cdeiva temu vabilu beleži sa uz bratski peveki pozdrav.
Odbor.
»Slov. pev. društva« v Trstu.
»Dekliški dom«. Gospa, ki ima vse
potrebne sposobnosti, namerava otvoriti v Gorici »Dekliški d m«, kjer bi sa vzgojile deklice nravetveno-versko ter poučevale po šolskih urah v vs^h različnih vrstah ženskih del ter v gospodinjstvu. Klavir in citre na razpolago- Poduk na klavirju, citrah v angleščini, fVcnccščin , italijanščini proti po:ebnemu honorar u. Plačilo meeečco za hrano in perilo od 40 K naprej.
Ponudbe je nasloviti ra gospo Drasler Marija, rojena p). Gar.boldi, Gorica, Via Orzoni 40.
Zavarovalnica za i^OTejo živino na Opeinali priredi ee sodelovanjem tamošnjega pevskega drušcva »Z/oa« dna 18. t. m. tombolo, veseheo in p!es na dvorišča gospjda Ivana riupa. Zičet^k ob 3. ur. popoludne.
V s po rod veselici: 1.) Večer na Savi, godba ; L?.j Svracanje, petje ; 3.) Naša zvezda godba ; 4.) Ventc slo?, narodnih in umetnih peemi, pelje; b.) Pott>curi, godba; 6.) Svo^i k svojim, igra v enem dejajanju. Pj veselici tombola .n potem ples.
Vstopnina ra veselico 40 stot., sedež: 20 stot : srečka 40 stet. Djbitii tjmboleso: terno cm t z jedrni in pijačami ; c nkvina 1 peča platna : prva tombola 1 junica, 2 tombola dva prašiča.
rbojstvo na Opčinah. Pre Sinoćnjim zvečer se dogodil na jttv-ai cesti n^ Opč nah — na k -ncu vasi proti Sežini — hud z o-čin, cetcar žrtev je bilo enu človeško ž.vljeoje Delavec je ub.l d-lavea, porivnivš: itn v hrbet menda tri vogla to p lo, oi4 delavcev imenovano triangolo. Tako nam poročajo z
OpčiD.
Poirobno-t nam niso znane in moramo o tem ša possbno povdariti da ni sino5nja »Triester Z^;tuug ni sicočrji »Piceolo« n;č ne govorita o tem dogodku.
Življenju bližnjega nevarna zabava. 4"> letni I van Pap.ć, doma iz Zadra je včeraj predpclmlne deial na cbrežju pri s?. Sivi, kjtr zas pijejo *morje. O Kolu 10. ure mu je pa prde^e deoel kamen v obraz, provzro-Čivši mu dve prece.šaji rani pod levim oČ9-£om. K t men je pr.l«tel s tako s.lo, da je Papiči pf drl. Teief juičnirn potom pozvan je prišel na 1 ce me^ta z iravnik se zdravn ške postaje, ki jedal Papča najnujnejšo pomoč ter ga potem ti al prenesti v bolnišnico.
P »zneje je bil aretovan 2> letni Anton Jureč ć, doma iz Dalmacije, ker je namreč on zeluoal oni kamen. Jurečić ni niti tajil, mar*eč e odkr 1> prizEal, da je res cn vrgel ktcLen. Dejal je pa, da tega ni storil s hudobn m namenom. Nahajal da te je na hribu, t i d kfterim je 'fielal Pap <?. Pap ća on ni vid-1. Zalučal je kamen (samo za zabavo, a ko bi bil vedel, da bo kamen zadei človeka, bi ga gotovo iie bil zalučal. Vzlic temu, da je njegova izjava jako verojetaa, so ga vendar spravili pod kl^uč.
Aretovan tat. Redarji v Skednju so s pomočjo po.js«etra fuvsja Mateja Antoačiča aretovaii 34-letnega težaka Ivana Dorisot, ki je no3.l nek velik omot »n se vedel nekako sumljive. Žnjim je bil se neki drugi Človek, ki je tudi ooeil velik omot, a temu se je posreč lo ubežati. V omotu je bilo mnogo obleke. Ista je bila vkradena nekemu po sestniku v JLakatišču blizu Doline.
Razne vesti.
Največje perje ima takozvana palma Inaj, ki raste ob bregih amazonske reke v Braziliji. To p*rje je dtlgo 9 do 15 metrov in široko 3 do 4 metra.
Največja tovarna za tobak na svetu je v mestu Liille ter je lastnina Francoske države. V tej tovarni se izdela na leto do
r>0.000 tenelat raznega tobaka, kakor emodk, cigaret, tobaka v omotih itd. — Tobaka po-■ rabi Nemec na leto poprečno 1369, Ho* landte in Belgijec	Anglež le J»80
| gramov.	|
Izlet na Mangart-
Spisal I. Kevc.
Na to je uprl svoje oko v okno, VEe napolnjeno s cvetjem, mej katerim se je smehljal nežen obrazček gorenjskega deklica, j Rad bi nekaj govoril ž njo, ali bil je v I istem položaju, kakor kmet na »izpraševanju«. Gagal se je — seveda nehote — tako, da bi b Ia kaka mestna gospica mislila, da jej ne- ■ prenehoma dela poklone. — Kaj sem ho.lel ? Pos:o7il sem Be po »francosko« ter jo odkuril preti Rateškemu hotelu, pripustivši ostale! Djihovi »usodi«. Pozabaval stm se še par. uric v domačem hotelskem krogu. Na to sem od šel v svojo sobico. Nebo ee je bilo zjasnilo j in skezi odprto okno p š ljala mi je bleda j luna srebrne trakove, kakor da mi hoče J že eti »dobro došel«. Piistopil sem k oknu, ; i naslonil se nanje ter motril krasna narava.' < >rjak Mangart je kipel tik mene ponosno proti nebu, a pod njim so blestelo kristalno 1 »Belopeška jezera«. — Migljajoče zvezdice,! šurnljanie jezerskega potoka, škrget čeričkov i in zategli glas ponoćnih ptičev, prihajajoči globoko iz cesarskega gozda, vse to je delovalo nekako omamljivo na moj čut. In ne vede kedaj, zazibal sem se — prvič v svojem življenju pod vznožjem velikana Mingarta j — v siadek Ben.
* *
*
Solnce je stalo že precej visoko ra nebu in mi ljubko Bijalo skozi okao, ko sem se vzbudil. Po dolgem čaeu sem ee zopet enkrat umil z mrzlo vodo in jo tudi — pil. Blagor njim, ki imajo vedno mrz o studeačnico, katere ravno v Trstu tako p grešamo ! Navživši se mrz e vode in svežega zraka, podal sem ee v gostilniško Bobo, ki je pa izgledala kakor kakov vojašniiki »Mirodenzimmei'«. Zbrani so bili tam znanci prejšnjega dne. Naslanjali so se na komolec ter se držali kakor krivo-prisežniki. Pili so so.iovko in tožili, daje bilo preaitčar. Motolov t:p je imel celo obvezano glavo, kakor njegov prednik Blaž, ko so ga b li rokovnjači nabili. Ne veno, l aso sem pričel domov, je t žil, esmi to vem, da sen sećć na stolu zaspal in se vzbudil še le o petih zjutraj. »Tako močnega pa žj ne bom pil vtč«, je bhtl zatrjevati dragi, ^o, ta pa nas je res počil. — »Je pa že boljši naš c;iček«, menil ja Krjt»velj ter se sramežljivo prijel z dvema prstoma za ustnice kakor kaka kmečka deva. — Sladko sem se nasmejal, gledaje ts »maroderje«. »No, no ne kritizirati toliko refoška, ta ni kriv, pač pa vaši želedoi, ki znajo morda prenašat' kilo svinjine, ne pa kupice dobrega«, zavrnil sem jih ter te obrnil proti oknu, da jim prikrijem svoj Easmeh, ki 83 ga nisem mogel vzdržati. Eden iz druibj je ravco tož i, kako ga je »stara« oštsvala, ker je bil tako »natrkan«, kar je stopila mej nas trdih korakov visoka, po gorenjsko-kmečko opravljena nužsa postava, želeča nam: »Dobr j u :r«. — : Bog daj, B g daj, stric Grogi !« so mu odzdravili ( moji znanci. — »Ktdaj bo zopet za zet naj MaDgart? gaje \{rašal »divji lovec«. —-»Jutr ne gspudje, kbo fpat dežuau, pou pa, kda čt< «, odvrnil ja dcšiec, iz časar sem spoznal, da je to planinski voditelj..
(Pride še.)
TrgfOTiua.
Borzna poročila dae 1*2. septembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.03—19.06, angležke lire K — do —.—i London kratek termin J£ 239.65 240.— Francija K 94.90—95 10, Italija K 94 90 — 95.10 italijanski baukovci K —.— —.—. Nemčija K
117.2-0—117.50, nemški bankovci K —.— ___
avstrijska ednotna renta K 99.20 — 99.50. ogrska kronska renta Iv 97.— 97.30, Italijanska renta ii
1023 4 103'U kreditne akcije K --650.—
državnp Železnice H 639.— — 641 — Liombsrdi E j
90 50, Llojdove akcije tv 715.--725.— I
Srečke: Tisa K 323.-327 —, vredit K 462.—
do 472. Bodenkredit 1880 K 30-S — 318.—. Bo-denkredit 1889 K 296.— 306.—, Tur&ke JK 129 — do 131.— Srbske —.— do —.—.
Dunajska norza oo 2. url poool
včeraj danes
Državni dolg v papirju	luO.15 100 15
„ v srebru ,	100.15 100.16
Avstrijska renta v zlatu	119.20 119.20
v kronah 4•/.	99 30 99.30
Avet. investicijska renta 3*/,•/, 90.95 9090 Ogrska renta v zlatu 4*/,	118.9» 118.95
„ v kronah 4'/.	97.10 97.10
renta 31/,	^8.80 8t*.80
Akcije nacijonailne banke	1615— 1612.—
Kreditne akcije	648.— 647.75
London, 10 Lstr.	li) 239.65
100 državnih mark	117.32 117.30
20 mark	23.46 23.47
20 frankov	*	19 03 19.C3 ;
10 ital- lir	95.— .
Cesarski cekini	1134 11.34
Parižka In londonska borza
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 99.02 5°/0 italijanska renta 104.—. Španski ezterieur 86.35 akcije otomanske banke 532.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državre železnice 689.— Lombardi 93.— unificirana turška renta 87.75 meniice na London 252.30, avstrijska zlata rentu ,102.90 ogrska 4% zlata renta 1C1.10, LAnderbant 47u.— turške srečke 1^3.25, parižka banka 12.07, italijanske meridijonalne akcije 742 —, akcije K:o Tinto l<>.96. Trdaa.
London. (Sklep) Konsolidiran dol p 83' 'lfl Lombardi 3\L srebro 26V,, Španska renta 87l/i lijanska renta 103l/4, tržni diskont, 2\'2 menjicfe nf Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila bankf
50 cOO Trdna.
Tržna poročila 12. septembra.
Budimpešta Pšenica za oktober 10 33 do 10.30; ?a april 10.71 do 10.72 Rž za oktober 7.70 do 7.71 ; za april 8.07 do 8.08 Oves za okt. K 7 05 do 7.06; z.- » pril 7.35 do 7.36 Koruza zs september 7.20 do 7.21, za maj 7.26 do 7.27.
Pšenica : ponudbe srednje; povprsše\. ^ e omejeno. mrtvo. Prodaja 40.000 meter, stot za 15 stnt. znižanja. Druga za 5 do 10 stot. nižje. Vreme: lepo. —
Hamburg. (S blep.) Sladkor za sept 21.35, za oktober 22. K«, zs dec. 21.7 j, z s* januvar 21.85, zi maj 2z 16, s« avgust 22.45. Mirno. — Vreme : oblačno.
Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, proap;n, K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in MelispiK promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— di —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30.
Ha v r e. (Sklep.) Kava Santos good avl* rage za tek. mesec po 50 kg 44.25 frk, za dec. 4-1.75.
London. Sladkor iz repe surov 10'Vi« Sh. Java 114' s J"h. Mirno.
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodoče dobave, vzdržano, b atot. znižanja
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.50, rž zt okt. 15.75. za november-dpcember 16.—, z* nov. februvsr 16.25 (mirno.) — Pšenica za tekoči mesec 22.b0 za okt. 22.85, za november-december 23.35, r a november-febr. 23.65. (stalno). Moka za tekoči mesec 30.i«5 za okt. 30.50. za no/.-december 30.90, za november-februvar 31.20 (mirno) Repično olje za tekoči mesec 49.--, za oktob?r 49.25, za nov.-^lecember 49.50 zi januvar-april 5'J.25 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 44.r>0, za o it 43.—
za nov. -december -*2 — za januvar - april 41.—
(mirno). Sladkor surov 88° uso nov 26--2->'/4
(stalno), tei za tekoči mesec 29V, za okt. 3G1/,, za okt. -jan. 301/.,, za januvar - april 31\„ (mlačno) rf-
finirar d*2— 62Vs Vreme: dež.
VfM/ll'AtlllAfi (kolon) se i5Č2 pod ugod-
JkUlSluVdlSL nimi P°K°j' Zil neko kam-
p:iajoF Saslov p0Vc upravu
.. Edinosti11.
V „NaroHnem Domn' aj:;-^.
"	ZSaslo^ pove up. ^Edin u
Fj	^ sprejme mlaleuiča na stanovanje
uruziiid inej^"tiu ~Več povć nprava
z	referencami, veščo
KlOOdldLiCO italijanskega in nemškega ie-i ■	Zika, išče neki zaloga oble*
v Trstu. Istotum se sprejme tudi eno šiviljo. Naslov: pove uprava „Edinosti".
B _	se odda ali proda hiša
H.ai©llXv bližini Sežane, ki ob-
W	aega sob. kuhinjo. 3 kleti,
hlev. pod, vodnjak, 240 »i- vrta in 3s(i m- travnika. Naslov pove uprava lista „Edinosti".
Dvorana za sodne dražbe
v ulici Sanita št. 23—25.
Uradne ure -samo ob delavnikih) od 8. do i 2. predp. in od 4. do 7. popeludue.
DRAŽBE: ki se vršijo od dne 27. avgusta t. 1. n? pr j : Predmeti, ki fe bodo prodejali na dro n > ali pa v posameznih kosih so : oarvan sa'ea, batist, perkal, fužtanj, p'aš5i za fpspe, sakao za moške obleke, volneno blago za žens obleke, m:derci, preproge, srajf e zi moške in ženske, spodnje hlače, pogrinja'a za postelje itd. itd.
Prva tržaška brusil ni ca
na električno moč
Gualtiero Cozzio, 1'aso s.
(<iov:nini st. 2. (vogal ulice Torrente uaspi'oti kavarne Cliioz/.a izvršuje vsakovrstno brušenje in poliranje. Itna v zaloiri vsakovrstne nože itd. itd. ^///////////////////////////////.
Tovarili p^hlšsv*
Aleksander Levi M;nzi
----ulica Tesa št. 52. A. —=—
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopja).
Cen«, «ia se ni	konkuTonr*«
Sprejemajo ?e vsakovrstna dela tuci po posebnih načrtih.
TUuatrovan	br^^laSno In fr^**
mm
ulica S. giovanm št. «6.
- Telofon št. 1632. —
Odprta celo noč.
Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov.
■
| —
F. PERTOT, urar, v TRSTU
ul. Delle poste 9, palača Galatti (zaDej KaroSnega Soma)
= Prvi slovenski urar. '
Ima Tclikansko zalogo ur vseli vrst iz najsloviteljšlh tovarn. Veliki Izbor zidnih ur, koje daj a tudi na obroke.
Priporoča se svojim slovenskim rojakom!
Serravallo-vo železnato kina vino
m za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec t jI	in ojačnje organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh S slučajih, kadar ]e treba se po bolezni ojaeiti.
I Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 3	zdravniškimi spričevali.
\ I. SERRAVALLO
= Srst. =
1 ~
Cevljarnica '
SILVIO MONICO
se je preselila iz ul, Riborgo št. io,
w v ulico Malcanton 8. -m
Fpre emB tavarovanie človeškega živ-eaja t»o itajri>zDf'TrsTrej?ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko no-b«iDH druga zavarovalnica. Zlasti i® t godno zavarovanje^na 4yii_yiilje in '1 >mrt z zman^ujočimi se vplačili.
Vsak ĆJan ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ Jk"
vzajemna zavarovalna banka v Praeri.
Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623*17 K Fo velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE ;
6eneralni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine požarnim škodam po Dajničiih cenab ^koda cejuje takoj in nanajkuatneje leživa najboljši slove?, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdata podpore v narodne in občnokoristna namene.
^i^rca °<lda i)0 .'ako nizlci ,,eni
w v-s v-	eno s< dx> s hiano ti vem
uradnikom. Naslov: tri. I go	pri tleh.
Pekarna
na jako dobrem kra ju mesta.. ki je tudi pripravna za prodajalnico jestvin in sploh za vsako obrt se proda takoj po nizki <*eni. — Ponudbi* sprejema: Colarsictl, kavarna Aila Posta«.
Vinske stiskalnice in vaierji
prvo *rst<* sr doli i vaj o ju i tvrdkl
Živicidr.(Schiv tz&C.)|
Trgovinska u ica 2
kjer so «idda tudi velika ncpronclialna stiskalnica na kolosi!), evciituvelno tudi v najem
IVAN. JANČAR
tehnični koncasijonlrani zobozdravnik v Trstu, ul. Tor rente .'»"i II. n.
Delavnica za unietn'* zobovje. Izvrc.u;e popolno zobovje i/, knučuka ali zlatu po francoskem pestavti Poprave v "J urah. Cene zmerne. Sprejem i o J 8 —<>. po;».
Svoji k svojim. !
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja, drva, premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, -ulic« Čuvana (ahod ulica Cavazzeni .štev. o), j
P^nfia S0 stara °*cna 'n okvirje so ši-V I Uuu parni. Acijuedotto 7.
Otuoriio se ie velikansko skladišče ®
m
« H: ALL'UNIVERS ~ ~~
Trg Carlo Goldoni I.
I©
JOSIP TALAMIN!
Trst
ul. della Pieta 13 (dvoriš— Trst.
7alot:a Ist r.-krsra in daluuit i if-k <»sra '»ina mar.-alr. viTiuiitha ter n * ifi* ejšrpt rr loška v tiotiljkuli.
Dostavljanje na dom. '"Vu
MizarsKi iiomočnio
vil hi jo takoj stalno delo pri lakobu Homovci mizarski mojster v Cerknici.
Ticijan Salvafere
ornament, kamnoseški mojster. Delavnica spominskih kamnov in marmorja za pohištvo. Trst, ulica Farneto 37.
^ ttoirat izbor razii<»v¥sfiilli površnih sukenj (paletot, ulstcr) in fg?	obleke /i\ m ozke, dečke In otroke.
mi iololi blaga iz m m ^»M tovarn. — NaročbB po meri litro in točno.
Govori se slovenski.	Najugodnejše osne	|®
el	__M
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Btantič
Zilaratelj <*. kr. redarstvene straže, e. kr. plamena earin-Nkejra urada in skladišč. <•. kr. |»riv. Ilovd. orož, e. kr. finančne straže v Trstu. Kopru in Pnlju.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše Xr^fklfl voščilo (biks) =
Cene nizke
Postrežba točna.
Ivan Natale
ulica St&dlon 10
ima t /alosri najpopolaeje priprave za ne-pmorljiio luč 11:1 plin. kajti /. istimi se pritiracl 40 j porabe.	y
Mrežice ..Duplex". ki gore 2000 ur.
Pripadki.
Tovarna kisa
Jruschina g }(rovath
Trst. — lii^a (-rumula ti — Trst.
Zaloga vinskega kisa in različnih specijalnih kisov.
- Konkurtičie cene. -
Prodajalnica jestvin in kolonijah napotjskih in tuzemskih testenin, olja. kisa in mila
Ivan Počkaj v Trstu
ul. Petronio l\ vogal ul. šettefontane.
Zaloga moke. žita, otrobov na izbero. vwywvwwvwv v


Pri sveten^ Antonu Padovanskem.
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetniškega dela bedi ud zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh \ elikestiti
Lastna delalnica pianet. daimatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev. masn i* srajc itd. Jzvrsuj«-io pe tucI vsakovrstne vezniae, zastave itd.
Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I in 11. vrste, podob, vencev, knžcev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del sp'adajočih k bogočastju, izvršijo t^e vezanja (ricami) najfinejša za za-jtave, pregrinjala idr.
Zaloga misalov, ritualov, diurnov ter Lrezštaviluo drug h rnašaih knjiži«?, svečnikov, svetiln, kelhov in ciborjev se srebrnim pokrovom.
Popravlja se vsakovrstne stvari. Jtaj se poskusa prepričati se o ugodnih cenah.
- Zahtevu naj se brezplačni cenik.	—
.•^•raiMi
Jfajlepša večerna zabava
je prisostvovati
koncertu v ljudskem vrtu
Dragotin Vekjet
(G. Vecchist). i TRST. — Corso št. 47. — TRST. i Priporoča svojo na novo otvorj6no prodajalnico zlatanine, srebrnine in
žepnih ur I Sprejema vsakovrstne poprave zlatih j in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. '. Cene smerne.
Kazproritija!
Po nečuveno nizki ceni se dobi za satno
•2 g1!. BB nč.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmeto
HB-	in sicer:
1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tud posrebr.) z lepo lazivzljanim pokrnvom točno urejena s ,'i letnim jamstvom in škatljioo 1 krasna goldin ali nikljasta okropaa verižica
s privesoni. Parižki sistem. 1 gold
in igla, za kravate z invtir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »(iarantie*. I garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike,
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir.
1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žapno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont. vred pošilja le za 2 g Id. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVJZ
Krakovo - Stradom 17. - Krakuvo
Neodgovarjajoće sprejmem v 8 <lneh nazaj in povrnem denar, vsled cesar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasni žepni album s 15 razglednicami mesca Krakove
I
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva m spedicijsko podjetje
rudolf exner - trst
Telefono it. 847. - V1& della Stazione Št. 17. - Telefono it 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pošiljanje prcdmetQ7. ki se jemljejo na potoranie in pretakanje blaga na vse proge. )■ ■
Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen-* skladišča.
V Edini tržaški zavod za — VARIIM-HI FANFR"
MM KNJK in 8HKA>JEVA>J£ PKEPROU	tiLtMItil ■
Točna postrežba in nizke cene.
0000000006000000
Anton Skerl
mehanik
Piazza de'ie Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in pelje
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Specijeliteta:
Priprave za točenje piva. 4Ni
NB. V olajšanje nakupovanja ne prodajajo vsi predmeti tudi na mesečna obroke.
OGOOPOOOOOOOOPOO
Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst.
Nova redna, hitra ln direktna »lužba za blago in potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantui brzoparobrod
■hhm g i ULI a mii ii mu............
6500 ton. odpluje dne 7. septembra v A*ovf Vork.
Potnina znaša III. razred K 180.—, II. razred K 250.-, I. razred K 300.—.
Potrežba in brana (vsak dan svež krub in meso) dobro viao, zdravoiške službe. Parniki «»o elektneno razsvetljeni m ventilirani. Potniki IIL razreda imajo popolno svobodo na krovu-
Za pojasnita se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št 2
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podružnica ▼ Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje in prodaja
m vrata rast, taravuih pisarn, prijoritat, koeaoBslnih
obllfacij, aračk, dalnic, valat, novčar ta davit. froBiH Udajm k ti
laajaTt ia askomptnj« Unbaaa vndaoitM papirje ia vaovčaj« sapala ■	kopoaa.	--
Daj« pradojme na rrad. papirje. Zavaruj« srečke proti kurznl ==r== Izgubi	--_
Vlnkuluje in dlvlnkuluj« vojaške ienltninske kavcije.
im iukmmm mmmšm ^V V Borenm mmrođtlM.
Podružnica v Spije tu
Denarne vloge vsprejema
t tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do
—	— dne vzdiga.	—	= >
Promet b Aeki in nakagnioaml. J