Obrambni vestnik. PODRŽAVLJENJE UClTELJSTVA IN KLERIKALCI. Naše klerikalce je podržavljenje učiteljstva, kakor je bilo predvidevano v ustavi, strašno zabolelo. »Straža« je napisala o tem besen članek, v katerem skuša z uporabo vseh mogočih za lase priviečenih argumentov dokazati slabe strani tega vladinega koraka, med vrsticami pa neženirano pove, zakaj so klerikalci in ona proti podržavljenju. Med svojimi argumenti pravi, da je višji šolski svet že danes ob vso veljavo; da od podržavljenja nima nič ne država, ne ljudstyo, ne učiteljstvo; da obstoja nevarnost, da se bodo v naših krajih ukinili razredi ali cele šole in reducirale učne moči, vsled česar bo trpela naša kultura, da bodo radi tega učitelji vedno pristaši vladajoče stranke, ki bo vedno srbska (!); da bodo zanemarjali pouk »materinščine« na škodo srbohrvaščine in cirilice; da Ijudstvo od tega ne bo imelo nič dobrega; da se bo še bolj šopirilo protiljudsko liberalno učiteljstvo itd., itd. V resnici klerikalce prav nič ne briga, koliko veljave ima višji šolski svet, ko ni v njihovih rokah; ne briga jih, če ima od tega kaj učiteljstvo, država in ljudstvo; ne briga jih naša kultura, pač pa jih briga samo eno: koliko komande imajo oni kot stranka nad učiteljstvom in nad šolo. Hudo jim je, da sedaj, ko je učiteljstvo podržavljeno, ne bodo mogli nikdar več uvesti pri nas zopet onih časov izza Šušteršičeve dobe, ki jo je naš nesmrtni Cankar ovekovečil kot kulturen škandal slovenske zgodovine v svojih »Hlapcih«. Hudo jim je, da ne bodo rnogli poniževati, preganjati in uničevati naših najidealnejših prosvetnih delavcev. naših učiteljv zato, ker slučajno niso hlapci in priganjači SLS. Odtod vsa onemogla jeza. V svojem bolnem ogorčenju se »Straža« seveda tudi ni sramovala napisati neresnice, da se v srbskih šolah ne poučuje latinica, čeprav ve vsak otrok, da je v Srbiji ravno tako obvezna latinica, kakor je pri nas cirilica. In še neKaj zanimivega je napisala »Straža«, »da bo vladajoča stranka v naši državi vedno srbska!« Mi smo pa mislili, da bo vladajoča stranka sedaj, ko se snuje opozicijonalni blok, »hrvatska«, Koroščeva! Pa pride »Straža« in trdi da se to nikdar ne bo zgodilo. Čemu potem farba javnost z vlado iz federalistov, z avtonomijo itd., če je sama prepričana, da se to nikdar ne bo zgodilo? Da, da, včasih tudi »Straža« nevede in nehote pove resnico, da njena stranka nikdar več ne bo vladala. Dobro bi bilo, da bi si naše ljudstvo, ki še vedno veruje v klerikalne prazne obIjube, to »Stražino« priznanje zapomnilo in se po tem ravnalo! »N. D.« —ob Klerikalci so prejeli zasluženo plačiio. V obče je dobro znano kako klerikalci v »Straži«, »Slov. Gospodarju«, »Domoljubu« itd. ščuvajo pvoti nam. V minulem letu so skoro iz vsake številke »Straže« ter pogosto tudi iz drugih klerikalnih llstov leteli ogabni izbruhi klerikalnih grdunov zdaj na tega zdaj na onega učitelja, še celo učiteljicam niso prizanašali. Ako letos ne bodo nehali, jim bo treba kuhati takšne čaje, kakoršnega iim je skuhal naš tovariš Radoslav Knaflič, nadučitelj v Radvanju pri Mariboru, razen tega bo moralo poverjeništvo UJU v Ljubljani dati ponatisniti knjigo »Olikani Slovenec«, ki je ni več dobiti, da jo darujemo duhovniin urednikom in sourednikom klerikalnih listov, naj si prisvojijo iz nje vsaj najenostavnejša pravila. Kakor na druge. tako so leteli lani iz »Straže« in »Slov. Gospodarja« klerikalni izbruhi tudi na tovariša Radoslava Knafliča, ki pa si tega ni dal dopasti, temveč je zahteval v uredništvu »Straže« od glavnega urednika, duhovnika Goleca v imenu učiteljskega zbora najprej pismeno, potem še osebno pred pričami popravek. Ker se je ta vselej krčevito branil popravek priobčiti, niu je tov. Knaflič pri odgovornemu uredniku, državnemu poslancu Vlado Pušenjaku izposloval pismeno naročilo, naj popravek na vsak način priobči (dogovorjena klerikalna komedija), kar je pa Oolec kategorično odklonil. Šolsko vodstvo v Radvanju se je po tem izjalovljenem poskusu obrnilo uradno na drž. pravdništvo v Mariboru, proseč za varstvo in zas«-_t o šol« in ue - teljstva kot javnega uradništva pred napadi »Straže«. Državno pravdništvo je dvignilo proti odgovornemu uredniku državnemu poslancu Vlado Pušenjaku tožbo radi prestopka tiskovnega zakona in radi zasmehovanja in žaljenja javnega nameščenca v pogledu službenih poslov. Ko je sodišče doseglo v Beogradu skleo državne skupščine, naj se poslanec Vlado Pušenjak izroči sodišču ne samo v Knafličevi zadevi, temveč tudi v zadcvi državnega inženirja Vedernjaka in v zadevi vodje okrožnega agrarnega urada dr. Štefančiča, ni sicer sledila klerikalcem kazen za petami, pač pa toliko bolj gotovo pozneje. Okrajtio sodišče v Mariboru je pred 14 dnevi obsodilo Vlado Pušenjaka radi teh deliktov na 1500 (tisočpetsto) Din globe oziroma na 30 dni zapora, na povračilo vseh stroškov kazenskega postopanja in na plačilo takse 50 Din, razen tega se mora razsodba na obsojenčeve stroške priobčiti v »Straži«, kar se je izvršilo dne 4. februarja 1924. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo razsodbe priobčiti dobesedno. razglašamo pa zadevo v vseobči poduk, naj se vsak zaveden učitelj brani kot državni uradnik s sodelovanjem svojega šolskega vodstva tako, kakor je to storil tovariš Knaflič, potem bodemo za klerikalce nakuhali toliko vročega čaja, da se bodo ..ošteno izpotili in bodo ozdravljeni nehali po nas bljuvati. Je sicer jako težavno lasati preko imunitete odgovorne urednike. državne poslance, a vztrajnost in odločnost doseže tudi to. Tovariš Knaflič" je bil obenem tožil zasebno tudi glavnega urednika »Straže« in »Slov. Gospodarja«. duhovnika Goleca zaradi njegovih predrznih in osebnih žaljivk v uredništvu. Pri sodni obravnavi je končno dovolil Golecu. da je smel svoje inkriminalne žaljivke obžalovati, jih kot neosnovane preklicati ter izjaviti, da ni imel povoda tov. Knafliču kaj očitati, obenem se je zavczal plačati vse stroške. Ta duhovniku Golecu od učitelja izkazana milost je vztrezala Izveličarjevemu nauku: Storite dobro svojim sovražnikom! A tudi Golečevim sotrudnikom je izkazal KnafliČ pri sodišču milost. Tu se je videlo in izkazalo, da je za klerikalce obojega spoIa najboljše zdravilo moean, vroč caj. sku- lian pri — sodišču in bojkot njihovih tiskaren in trgovin. Kdor se ne gane in potrpežljivo molči, češ, naj se le izkašljajo ter naročajo tam povrh še svoje in šolske potrebščine, pljuva po svojem stanu in v — lastno skledo! Učiteljjski pravnik. —§ Takse pri disciplinariiem postopanju po uradniškem zakonu. Kar se tiče disciplinarnega postopanja po uradniškcm zakonu z dne 31. julija 1923, »Sl. Nov.« štev. 199, določa člen 222. tega zakona: »V disciplinarnem postopanju se ne plačuje takse.« Odstavek 12. z zakonom z dne 25. oktobra 1923 »Sl. Nov.«, broj 255 razširjenega čl. 6. srb. taksnega zakona pa določuje: »Predstavke i sva ostala pismena državnib službenika u službenima poslovima i kod disciplinskih krivica, koje se razpravljajo po činovničkom zakonu so takse oproštene.« Nadalje pa: T. p. 48: za delo pri disciplinarnem sodišču, ako se izreče obsodba se pobira 50 Din. T. p. 49: ako se zahteva izključitev administrativnih in drugih uradnikov od disciplinskega sodišča 50 Din. Tarifna postavka 50: Za pritožbo zoper odločbe v zadevi t. p. 49 se plača po t. p. 6 v iznosu 20 Din. Disciplinsko postopanje je tedaj v splošnem takse prosto, izvzemši slučaje t. p. 48, 49 in 50. Taksa iz t. p. 48 se plača saino za slučaj, če se obdolžencc z disciplinsko razsodbo obsodi in če je razsodba postala izvršljiva. V razsodbi se rnora označiti tudi, da je treba plačati takso po 50 Din. Tisto oblastvo, ki ima izvršiti naplate te takse, prilepi jo na referat in pošlje ta referat disciplinskemu sodišču. Taksa iz člena 49. se zahteva glede vsake osebe, katere izključitev se zahteva. Ta taksa se prilepi na vlogi za izključitev. Če pa se izkaže, da je zahteva neumestna, mora plačati stranka poleg takse po t. p. 49. še takso v smislu t. broja 5 po 20 Din za rešenje, s katerim se je prosilec s svojo prošnjo odbil. —§ Prošnja novo upokojenih za nakazilo penzije. Vsi novo upokojeni učitelji in učiteljice morajo napraviti dve enako glaseči prošnji za nakazilo penzije in jih vložiti pri višjem šolskem svetu. Prošnji naj se glasite sledeče: Prošnja za nakazilo penzije. (Koleka prosto). Ministrstvo prosvete — osnovna nastava. B e o g r a d. Podpisani prosim za ureditev penzije in otvoritev kredita pri finančni delegaciji v Ljubljani. V  N. N. Prošnjam je priložiti podpisano uverenje in razresnico, ki jo da višji šolski svet, kakor smo poročali v zadnji številki. — Žal pri tej kotnplikaciji ni misliti, da bi prizadeti že prvega dobili penzijo, ker je prebirokratska vsa pot. — Ožji sosvet Pov. UJU je na zadnji seji sklenil ponovno narediti vse korake za odpravo tega neznosnega položaja. Književnost in umetnost. Nove knfige in druge publikacije. ¦ -kpl Posebna Didaktika od Dr. Dušana Rajičlča, pn .esora Više Pedagoške <6kole u Beogradu. Daničičeva, 2. Treče •' '¦"¦ -^ ;'"" izdanje. -- Beograd, 1924. Cena 15 Din. —kpl VUjem Rohrman, Kmetijsko gospodarstvo, tretja na novo prede_ana izdaja je ravnokar izšla v zalogi knjigarne Goričar & Leskovšek v Celju. Cena kartonirani knjigi je Din 26 in se dobiva pri založniklh Goričar &. Leskovšek v Celju in v vseh druRih knjlgarnah. —kpl Josip Jurčič, Spisi. II. zvezek. Uredil dr. Ivan Grafenauur 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena broš. Din 20, vez. Din .30. —kpl Prosper Merimee: Verne duše v vicah. Prcvel Mirko Pretnar. »Splošna knjižnica« št. 17. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. Dln 9, vez. Din 14. Ocene. —k Posebna Dldaktlka od dr. Diišana Rajičiea. Izašlo je skoro i treče izdanje »Posebne Didaktike«, nauke o predavanju predmeta u osnovnoj školL Ova prva sveska sadrži sedam nastavnih metodika: 1. Rellgijsku, 2. Istorijsku, 3. Zemljopisnu, 4. Nastavu prirodnih nauka, 5. Nastavu crtanja, 6. Pevanja i 7. Nastavu glmnastike i dečjih igara. Pisac ove knjige g. Dr. Dušan Rajičič poznat je kao jedan od naših najboljih pedagoga, koji zastupaju Herbartov pravac u vaspitanju. On ie napisao ovu didaktiku, u glavnom, po nemačkim piscima, koji su pristalice Herbartove škole. Knjiga je proizvod njegovih odličnih predavanja iz metodike, koja je držao ranije kao profesor učlteljske škole. U metodikatna navedenih predmeta, pisac je svuda zastupao iste didaktičke principe. Jednim lepim, konciznim stilom, g. Dr. Rajičič je pregledno izložio glavni zadatak pojedinih nastavnih predmeta u osnovnoj nastavi, i u isto vrcme, pokazao je način savremene obrade nastavnoga gradiva. Kao izvrstan poznavalac pedagoške teorije, i dugogodišnji iskusni nastavnik, cn je kroz sve predmete vešto sproveo formalni, | materialni i vaspitni princip, i prema tome izvršio je izbor i raspored nastavnoga gradiva. Mnogobrojne generacije učiteljskih kandidata u Srbiji, dobile su potrebnu stručnu spremu iz mctodike Dr. Rajičiča, koje su bile izradene ranije u obliku >tabaka« (skripta). Ti učitelji docnije bili su spremni i dobri nastavnici, a mnogi su se bili istakli kao odlični školski radnici i pisci pedas<oške i školske književnosti. I za taj uspeh, pored drugih, mnogo je doprineo i g. Dr. Rajičič, koji je sistematski i jasno izlagao svoja predavanja iz posebnc didaktike. Ta metodska sprema saeuvala je uči.elje od lutanja i grešaka u školskoine radu, i služila im je kao solidna baza u l-jihovom daljem pedagoškom i stručnom usavršavanju 1 napredovanju. Prema tome, ova moderna dldaktika, koja tačno zlaže način obrade pojedinih predmeta, biče od velike koristi narodnin. učiteliima a naročito mladim, koji još nema.u dovoljno potrebnoga iskustva. Ona če ih uvek upučivati na pravilan put u teškom nastavničkom radu, Odlično izradene metodike našeg narodnog jezika i računske nastave, od g. Jove D. Jovanoviča, prof. i o.a poscbna didaktika Dr. Rajičiča, člntče jednii celinu u našoj skromnoj predagoško] literaturi. Os'om prilikom bičemo slobodnl napomenuti da bi, u iJučem Izdanju, trebalo dodati prl kraju m.todike pcjedinili predmeta i po jedno ugledno predavanie. Ti prlloženi nacrti predavanja bili bi izvrsna dopuna izloženome teorijskome delu. Nadamo se, da čemo uskoro imati zadovoljstvo da vidimo i drugti svesku ove didaktike, koja če biti dobrodošla školskim radnicima. Mislimo, da niie potrebno naročito preporučivati ovu vrlo dobru knjigu, koia ie potpuno zadovoljila jectnu pedagošku potrebu. Najbolji dokaz njcne vrednosti je taj, što je ona za kratko vreme doživela tri izdanja. Knjiga se može dobiti kod večlh knjižara u Beogradu, a tako isto i kod samog pisca na adresu: G. Dr. Rajičič, profcsor V. 1 . Skole. — Daničtčeva ulica 2, Bcograd. Knjiga jc preporučena od strane Glavnog Prosvetnog Saveta. Verltas. —k VHiem Rohrman, Kmetlisko Rospodarstvo, za kmetljske šole in praktične kmotovalce. Že temeljna poglavja, kakor: gospodarsko premoženjo, ležeče premoženje, upravna glavnica, kmetijsko dclo, uredba gospodarstva, kmetijske cenitve, Kospodarski preračuni. kmeti.sko knjigovodstvo nam povedo, da je v knjigi zastopano vse kar nujno potrebuje vsak kmetova.ce. V prvi vrsti bo knjisia prav izborno služila kmetijsko nadaljcvalnim šolam in posebno bi priporočali, da bi shtžila ta knjiga privat.iim gospodarskim tečajun, ki naj bi jih šole prirejale za šoli odraslo mla.Hno in tudi za odrasle sploh. Kniiga daie ličitcljstvu najlepšo priliko, da sc loti izven učnega gospodar.sko-prosvetncga delovanja in izobraževanja našega naroda, ker je vzorno sestavljena in izrcdno praktična. Tako jo priponičamo vsem šolam in učiteljstv.i, da si io nabavijo. —k Prosper Merimže Verne duše v vicah. S pričujočim zvczkom »Splošne knjižnice« je dobila s.ovenska prevodna literatura zopet delo, ki bo ugajalo vsem krogom bralccv, naipreprosteišlm. pa tudi najbolj razvajenim. Saj pa ima Mer..T-t- kot pripovcdnik, tollko vrlin, da je res vreden branja. Beseda mu teče čisto in izklesano. v dejaiiju vlada vedno potrebna napetost in tista stroga. umetniško dovršena unierjenost, ki priča o resničnem mojstru. Značaji so postavljeni in razporejeni z veliko spretnostio in risani s tako natančnostio, da jih človek ne izgubi iz lepo iz spomina. Poleg tega ie uprav v pričujoči noveli toliko pestrega kolorita, da se zdi človekn, kakor da gleda v razkošnih barvah tonečo pokrajino pred seboj. Tudi ironlja in sarkazem prideta na _voj račun. Slovenitelj ie skušal podati delo v takem prevodu, ki ne žali iz\irnika. Zato je delo tudi v slovenskem jcziku lepo in prije.no čitljivo. —k Josip Jurčič: Splsi II. zvezek, Zopet smo za odločen korak bliže koncu Grafenauerjeve izdaje našega klasičnega Jurčiča. be cn zvezek in pred nami bo ležala celotna izdaja Jurčlča, šc Rokovnjačcv manjka in končano bo delo, ki ie rcs prava kulturna potreba vsakega Slovenca. DriiRi zv^zek prinaša sledeče povesti: Jurij Kobila, Tihotapec, Vrban Smtikova ženitev, Klošteiski žolnir. Orad Rojinje in Golida. Kolikor naslovov, toliko znamcnitosti. Kobila obravnava snov iz naše protestantske dobe, Tihotapec nas spominja polpreteklih dni in njega živahno dejanje je povest splošno pridobilo. O tej popularnosti priča dvakrattia dramatizacija tega dela. Steržaieva in Bajukova. Liudje povsod to povest radi bero m to igro radi gledajo. Kdfirsehočo nasmejati, naj člta Vrban Smukovo ženitev. Klošterski žolnir nas zanese nazai v romantične čase in romantične dogodke, kot so jih ljubili naši očetje in matere m jim še danes mladina ni nenaklnnjena. Isto velia o povestt Grad Rojinjc.^ Kar pa knj.KO posebnn priporoča so ustne, izčrpne in stiokovnjaške opombe ' izdajatelja koncem zvezka. fz teh opomb izvemo, kako in kdaj jc nastala vsaka teh del, v katerem življ.nskem položaju je Jurčič tiapisal dotično novest. kje je naSel vzora in modele za posamezne nastop_.jočc osebe, kakšno je zgodovinsko ozadie, na kateroga se je Jurčič naslanjal. Skratka ves aparat, ki ga zahteva liistorično-kritična izdaia nam je podal Grafcnauer koncem knjige. Težja mesta razloži prav poljudno in je glede komentarja popolnoma zanesljiv. Zato nai ne bo slovenske hiSe, kjer bi ne tiašli Jurčičevih zbranih spisov, posebno, ker bo v df-glednem času izšel se zadnii zvczek v celotni scriji Jnrčičevih zbranih spisov. Naša gospodarska oreanizacija. —g Ganglov katnen za učiteljski konvikt v Uubljani. Tov. MiloS Roš, učitelj v Hrastniku, obveznico 7% državnega investicijskega posojila za Din 500 s prinomnjo: »Sicer menda, ne hčere ne sina po meni ne bo': jih imajo pa drugi več, mogoče bo še kdo od žlahte iskal v konviktu strehe!« Samci \n samice, bodi vam stanovsko - zavedni tovariš Miloš Roš v vzgled. —V počaščenje rojstva petdesetletnice tov. E. Gangla daruje učiteljstvo vseh treh stanovskih organizacij \% Kočevja Dln 505, in slcer so darovali: a Din 25: okrajni šolski nadzornik Joslp Novak. Leontina Schescharek, Alojzij Peterlin, Angela Peterlinova in Joško Jaklič; a Din 20: France Merljak, Klara Verhunčeva in Marija Janežičeva iz zavoda za slepe; a Din 10: Ivan Lackner, Fran Rupnik, Jadviga Predičeva, Olga Medvedova, Pavlina Štolfova, Adela Revnova, Dora Trugarjeva, Ana Ganslmaverjeva, Marija Kreinerjeva, Cirila Zupančeva, Adela^ Finkova in Julči VVebletova; Ernest Sušteršič obveznico 7% državnega investicijskega posojila za Din 100; Tončka in Božidar Betriani obveznico 7% državnega investicijskega posojila za Din 100. Zivili Kočevci! V slogi je moč, napredek in nas spas. — Tov. Mimi Abulnar-Pezdirjeva iz Ljubljane Din 250 brezobrestnega posojila. — Učiteljski zbor v Toplicah pri Zagorju Din 120. — Skupaj Din 1375; zadnjič izkazanih Din 8412 = Din 9787. Presrčna hvala! »Epotir se muove!« — »Poglej, kako ti poljc trudno spi! Napor tvoj kot daritev posvečena stoteri plod iz mrtvih tal zbudi.« (Gangl: Moje obzorje.) — Jakob Dimnik, blagajnik. —g V počeščenje Janko Likarjevega spomina: Tov. Iv. Šmajdek s Krtine pri Domžalah Din 20. — Mvala! — J a k o b D i m n i k , blagajnik. Rezervni sklad — prostovoljni organizačni davek. II. izkaz: Blagajniško stanje po I. izkazu 3317.56 D, Celjsko učiteljsko društvo . 150.— » Učiteljstvo topliške šole . . 55.— » Mariborsko učiteljsko društvo 100.— » Slovenjgraško učit. društvo . 50.— » skupaj . 3672.56 D. Pričakujemo, da se odzovejo tudi še ostala učiteljska društva in volijo iz morebitnih letnih preostankov primeren znesek v rezervni sklad. Uprarnik. Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih drustev v hloveniji. Vabila: = MARIBORSKO UClTELJSKO DRUŠTVO zboruje v petek, dnc 22. februarja popoldne ob 15. (3.) uri v risalnici deške meščanske šole. Poleg običajnih točk govori tov. Iiren o »Utisih iz Prekmurja« ter poroča predsednik o borbi za naše pravice. = KAMNIŠKG UCITELJSKO DRU- ŠTVO ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 18. februarja ob 9. uri dopoldne v šolskem poslopju v Domžalah. Dnevni red: 1. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Dobesedni govor, poroča M. Rupnikova iz Kamnika. 3. O Zgečevi brošuri predava E. Tiran iz Moravč. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Po zborovanju se vrši občni zbor podružnice »Ferijalnega Saveza« za kamniški okraj. Vsak član naj prinese s seboj članarino za prvo četrtletje 25 Din, katero pobere tov. blagajničarka. Udeležba za vsakega člana obvezna, odsotni naj se pismeno opravičijo pri predsedniku Tomo Petrovcu. nadučitclju v Jaršah pri Domžalah.