PROBLEMI »... je naša bodočnost.« Iztok Saksida: Beležke za razmotrivanje izjemnega položaja zvez mladine - množičnih front mladih v socializmu - kot tudi o nalogah, ki mladini - naši bodočnosti - neposredno predstojijo (Fragmenti) Bernard Nežmah, Marcel Štefančič-junior; Samomor in usmerjeno izobraževanje Iztok Saksida: Brezupen primer Darko Strajn: Samokritika nekaterih elementov pojmovanja v letu 1974, ali Ob 150-letnici republikanske vstaje v Panzu 5. in 6. junija 1832 Walter Benjamin: Pedagoški fragmenti Prevod Michel Foucault: Nadzorovanje in kaznovanje Ortho- et Comp. Rastko Močnik: Jezik-oslovje Rudi V. Koritnik: Ali pa je pravopisu uspelo najti tudi svojega naslovnika? Bernard Nežmah: O lepem govoru Prosto spisje v ljudski šoli Godba Rastko Močnik: Godba skoz očala Poštni predal 29 a Odgovor na prispevek Zorana Božiča v p.p. 29 v Delu 17. 4. 1982 (Matevž Krivic) - Delo ponudi okroglo mizo na- mesto objavitve nekaterih člankov (7. 5.) - Krivičeva pritožba Delu (12. 5.) - Delov odgovor Krivicu (14. 5.) - Krivi- čeva pritožba Tiskovnemu svetu SZDL (16. 5.) - Krivičev dopis TS, da kljub okrogli mizi v Delu 20. maja vztraja pri pritožbi (21. 5.) - Odgovor TS Krivicu (28. 5.) - Zapis razgovora pri podpredsedniku IS skupščine SRS Sinigoju 27. 5., o katerem piše Odprto pismo znanstvenih delavcev republiškim organom - neobjavljeni odmevi na objavo okrogle mize v Delu 29. 5. in 5. 6. (Mojca Apih, Cvetka Dragos, Matevž Krivic, Bernard Nežmah, Neda Pagon- Brglez) - Pritožba na TS v zvezi z načinom objave okrogle mize (Rastko Močnik, 8. 6.) - Obvestilo Dela Krivicu, da njegovega odmeva ne objavijo (23. 6.) - Odmev na v Delu objavljen referat Bonsa Majerja v CK ZKS 19. 7. (An- ton Perenič) - O metodah pritiska in še o hujših rečeh (Krivic Delu, 26. 7.) - Vprašanje zakonitosti in spoštovanja samoupravnih pravic pn odločanju o spremembi mreže šol v Ljubljani (Matevž Krivic) Intervju Razgovor Radia Študent z Bracom Rotarjem Nekaj popravkov k samocenzuri v Novi reviji PROBLEMI 8, 1982 (222, letnik XX) Uredništvo: Miha Avanzo (glavni urednik), Miran Božovič, Mladen Dolar (odgovorni urednik), Branko Gra- dišnik, Milan Jesih, Miha Kovač, Peter Mlakar, Rastko Močnik, Denis Poniž, Rado Riha, Jože Voghnc, Zdenko Vrdlovec. Svet revije: Miha Avanzo, Mladen Dolar, Uroš Kalčič, Sergej Kapus, Peter Lovšin, Rastko Močnik, Boris A. Novak, Braco Rotar, Ivan Urbančič, Jože Vogrinc, Slavoj Žižek (delegati sodelavcev); Jože Dežman, Valentin Kalan, Marko Kerševan, Marjan Kotar, Lev Kreft, Sonja Lokar, Tornaž Mastnak, Jože Osterman (predsednik sveta). Marko Švabič, Jadran- ka Vesel (delegati širše družbene skupnosti). To številko je uredil Jože Vogrinc. Revijo podpira Kulturna skupnost Slovenije. Po sklepu Republiškega sekretariata za kulturo in presveto št. 421-1/74 z dne 14. 3. 1974 je revija oproščena te- meljnega davka od prometa proizvodov. Tekoči račun: 50100-678-47163 z oznako »Za Probleme«. Letna naročnina: 150 din (za tujino dvojno). Izdajatelj: RK ZSMS. Tisk: KRESIJA, Ljubljana Uredništvo sprejema sodelavce vsak torek od 16. do 18. in četrtek od 10. do 12. ure v svojih prostorih na Gospo- ski 10/1. Cena te številke je 20 din. "... JE NAŠA BODOČNOST." BELEŽKE ZA RAZMOTRIVANJE IZJEMNEGA POLOŽAJA ZVEZ MLADINE - MNOŽIČNIH FRONT MLADIH V SOCIALIZMU - KOT TUDI O NALOGAH, KI MLADINI - NAŠI BODOČNOSTI - NEPOSREDNO PREDSTOJIJO (FRAGMENTI) FRAGMENT 1 Da bi, za potrebe obvladovanja mladine, kar najbolje In kar najbolj natančno zabeležil njen položaj, je stalinski poseg v to polje, do precioznosti, malone noro in v serijah, ki brstijo v slabo neskončnost, skušal Izraziti razmerje med Kosomo- lom in Partijo. Serijsko brstenje teh izrazov že samo zase dokazuje, da gre za razmerje, ki je spodletelo v temelju - no- ben Izmed izrazov razmeja ne ujame povsem, vsak naslednji izraz bo enkrat skušal dopolniti prejšnjega, o katerem sam diskurz ve, da ne zadošča in drugič, šlo mu bo za to, da raz- merje ujame na ravni matema - ga zapiše kot enačbo. Toda, kolikor se bo vsak naslednji izraz znašel tudi v funkciji nad- omeščajočega člena - člena, ki naj ima za nalogo vskočiti tam, kjer je prejšnjemu spodletelo, na kraju njegovega man- ka torej - mu že po njegovi funkciji ne pripada druga vloga mimo te, da s svojo manjkavostjo tako rekoč prikaže prejšnji člen kot bistveno nepopoln Itd. In naj bo to kuriozitetna de- javnost - malone tako nora kot je bila nora dejavnost »refe- renta« - če bomo za začetek napravili tabelo izrazov raz- merja med Komsomolom in Partijo, tabelo, ki bo, pač zavoljo narave stvari same, nujno nepopolna. PARTIJA vodstvo - dolgoletno in vztrajno delo pri vzgoji in organizaciji mladine - posvečanje posebne pozornosti - klic - nov odnos do mladine - pritegnitev delovne mladine k sodelovanju v revolucionarni borbi delavcev in kmetov - delo preko množičnih organizacij mladine same - vzajemnost - krepkost vezi - tesna povezanost KOMSOMOL - dete - rezerva - pomočnik - velika sila - jutrišnji dan domovine - bodočnost naroda - bližina po duhu - toplina odziva - up - lahkota prisvajanja leninskih načel - poklicanost - odvisnost - vzajemnost - krepkost vezi - tesna povezanost AKTIVNO SODELOVANJE V BORBI ZA STVAR PARTIJE - VZGOJA V DUHU KOMUNIZMA V TEKU TE BORBE - usmerjajoča sila - naslon - črpalec - idejno vplivanje - direktive - številčno šibkejša - vpliv - obkrožanje ; - gonilni jermen ; - nepartijnost - naslonitev - poseben pomen - dopolnilo i - instrument j - uvajalec - aktivna prevodnost - številčno močnejši '• - posredovanje - glas - zadajateljka nalog - nosilka ideje - idejni vpliv - velike naloge - velike naloge - širok program komunistične vzgoje - direktive - prepustitev pravice do široke iniciative - praksa - komunizem - demokratični centralizem - najtesnejše in najprisrčnejše vezi - naslon - vodstvo - mati - tradicija kot živi vir - ljubezen in skrb - bojna zveza - veselje nad uspehi - skrb - odkrita beseda - nelaskajoč odnos - smer - razgrnitev programov - prinašanje - predstavnik - posrednik - odsev - usmernik - mobilizator - iniciator - vzgajanje boljâeviàkih potez - vstopnkia za v Partijo - neprestano zanimanje za izot}razbo in kulturni razvoj - ena izmed prvih stopnic v zavestnem življenju mladine - formiranje kadrov - poklicanost - vzgojnost - dejanski posredovalec - pravica do èirke iniciative - biti na čelu poleta - množičnost - množična vzgoja - pripravljalni razred - propagandistična funkcija - samostojnost - demokratični centralizem - najtesnejše in najprisrčnejše vezi - množičnost- naslanjanje-nepartijskost - ogromen pomen - zagotovitev - dosežki-slava - politična in moralna vzgoja - bojna zveza - uspehi - pomanjkljivosti in napake - samokritika - delovanje - plodotvorno delovanje Toliko naj torej zadošča kot prikaz nore razsežnosti v defi- niranju in vzpostavljanju razmerja med Komsomolom in Par- tijo.' Temeljno gre za razmerje obvladovanja in vedenja, ti dve funkciji, ki od znotraj obmejujeta politiški diskurz, kot bomo skušali prikazati kasneje, pa sta seveda vseskoz na strani Partije; primaren štos operacije, ko gre za sklop ob- vladovanja in vedenja, bo v tem, da bo mladina v figuri »naše ^ bodočnosti« padla ven iz diskurza. Prav zaradi specifičnega " zunanjega položaja mladine glede na diskurz, bo razmerje med Komsomolom in Partijo v bistvu konceptualno neulov- ljivo, torej nemožno ter skozinskoz neuspešno. Kar pa je v tem razmerju ljubezni - nikakor ne gre za ljut)kovanje, ki ga imamo navado namenjati otroku in ga ne drugi strani dopo- lnjuje vsaj še en-drugačen-interes. In če se otrok prikazuje kot iracionalnost »od boga dana«, kot »sama po sebi iracio- nalnost, ki jo je treba obvladati, telo, ki ga je treba discipli- nirati, nizkotnost, ki jo je treba preobraziti.. .«,з mladinec še zdaleč ne bo to. Res gre v ot>eh primerih za obvladovanje ira- cionalnosti, v tem je drugačen interes, katerega prva stran bo pri otroku ljubkovanje, toda iracionalnost, ki se veže na mladinca, bo sekundarna - proizvod diskurzivne operacije. ki se bo utemeljila skoz potlačitev bistvenega momenta te operacije - strahu pred mladino. In ta strah bo blizu tesnobi, kajti: moč Komsomola bo v tem, da je množična organizacija; da je številčno močnejši kot Partija; da je njegovo zaledje bistveno močnejše kot zaledje Partije itd. Prav tako v tem razmerju ne bo šlo za to, da bi se dala Partija ljubiti tako, kot se da ljubiti oče otroku - ko gre za to, da bo oče v otroku blagovolil priznati krepostnega služabnika Za- kona, ki najde svoje veselje v tem, da se ga spoštuje kot ta- kega, - kajti - če bo tako priznan, se bo otrok lahko obrnil k ljudstvu služabnikov in vzpostavil svojo mlado avtoriteto nad njim«;3 te vrste ljubezen bo Komsomol prihranil za ne- koga drugega. Kar je v razmerju med Partijo in Komsomolom ljubezni, bo ta še najbližja ljubezni-strasti, »kolikor se jo je praktteiralo v slogu, ki mu pravimo platonični ali strastno idealistični (...) nekaj takega, čemur običajno in povsem upravičeno pravi- mo norost - ki je kot - dvoumna povezanost čutnosti in 2 vzdržnosti, oprta na zelo razdelano tehniko, povezanost, ki je, tako se zdi, privzela obliko edinstvenega priležništva, brez fizičnega razmerja ali vsaj s fizičnimi razmerji, odlaga- nimi v nedogled.«* Da bo operacija obvladovanja in vedenja, ki jo opravlja Partija nad Komsomolom, videti uspešna, bo morala Partija - Komsomolu posvetiti posebno pozornost - iznajti instanco, katero razmerje s Komsomolom bo raz- ( merje vzajemnega razumevanja in bo s tem odvrnjena po- zornost Komsomola, ko gre za to, da ga Partija zgrabi za vrat in drži na vajetih. Druga točka operacije je bila »uspela« že na samem začet- ku Komsomola, aH vsaj takrat, ko so delegati V. kongresa Komsomola, v pozdravnem pismu odsotnemu Leninu, zapi- sali, češ da bo »ruski Komsomol vedno pripravljen, da na Vaš poziv juriša tudi na debo«.^ Vendar bo to šele prva raven izpolnitve in ta se bo dopolnila ter prekrižala z drugo - ko bo šlo za definiranje ciljev in po- stavljanje nalog Komsomola. Kakšni cilji, katere naloge torej primarno predstojijo Komsomolu? »Biti član Mladinske zveze, pomeni delati tako, da svoje delo in svoje moči posvetiš splošni stvari. V tem obstoja komu- nistična vzgoja. Samo v takem delu se bo mladinec ali mla- dinka vzgojila v pravega komunista.«^ Vemo že, da je Komsomol množična, vzgojna, nepartijskal organizacija. Njegova skrb bodi, po definiciji, komunistična vzgoja. Pri tem vzbuja pozornost samonanašajoči moment, ki ga implicira ta definicija Komsomola: Komsomol je orga- nizacija, ki vzgaja, toda: vzgaja koga? če ne najprej in pred- vsem samega sebe. In ta vzgoja nima nič opraviti z vzgojo otroka, ko gre za vzgajanje na poti »k spoštovanju vzgojite- lja, očeta in končno tudi Zakona«.' Ta operacija, primarni in osnovni edukativni vzgib - vse to je že opravljeno. Komu- nistične vzgoje in njenega samonanasarya se pač drži nek^, slabe neskončnosti - ko naj se vzgojitelj, ki samega sebe vzg^a, realizira v neki megleni, povsem nedoločni bodoč- nosti. Pa vendar bo komunistična vzgoja deležna kar največje pozornosti - M. I. Kalinin ji pač ni zaman posvetil skrbi, s katero se da zapolniti srednje obsežno knjigo ob- ič^nega formata.s Pri njej bo šlo torej še za nekaj več kot le za samonanašanje vzgojitelja in vzgajanca - v njej bo ne- kaj, kar bo deležno še prav posebne skrbi in ljubezni; ta ne- kaj bo seveda zagonetka, ki ima tudi svoje ime: splošna stvar. Zdi se, da lahko izpeljemo tale niz: če v posvečanju splošnlA stvari obstoji komunistična vzgoja, če je cilj te vzgoje lik pra- \ vega komunista, potlej se mora »splošna stvar« realizirati v nekem idealnem liku, ki bo veljal za vzornega in vrednega neomejene zaljubljene predaje. S tem imamo idealni, nedo- sežni in vzorni lik ter objekt, ki se mu bo komsomolec pre- >J/ dajal v zaljubljeni pozornosti, na enem kraju. Videti bo, da tudi ta moment še ne zadošča za definiranje razmerja, ki se vzpostavlja na ravni Lenin-Stalin-Komsomol, vendar pa se, za zdaj, lahko vrnemo do tja, kjer idealni lik Le- nina, ali raje klic tega svetlega lika, že zadošča komsomolcu »za juriš na nebo« - in že vemo: idealni lik komunista-Lenina^ se bo dopolnil s prav tako idealnim likom Stalina. Komsomol je namreč, v teku svoje zgodovine, »neutrudno pomagal Partiji v njenem delu, organiziral mladi- no v borbi za stvar Lenina in Stalina, vzgajal mladino, da bo vredna zamenjava in mlada izpopolnitev partijskih vrst«.^ Da je predaja Komsomola »splošni stvari« zares neomeje- na, za to bomo v literaturi, ki se posveča temu odnosu, našli celo vrsto namigov. Vzemimo samo nekaj primerov: - tovariš Stalin je odredil naloge Komsomola in mu pokazal pot razvoja - tovariš Stalin, kot moder vrtnar, vzgaja mladike naroda - tovariš Stalin je vzgojil celo pokolenje pogumnih in hrabrih ljudi - ko so mogli predstavniki sovjetske mladine šli na razgovor k tovarišu Stalinu, so se imeli navado vračati od njega - og- reti z njegovo očetovsko pozornostjo in skrbjo Vsi primeri so vzeti iz brošure »Kakšen mora biti komsomo- lec«, ki jim, kot primernega, dodaja nekakšen »blitz posne- tek« pogovora med Stalinom in govornikom na konferenci najboljših kombajnerjev, Borinom, leta 1935: tovariš Stalin je vprašal: Stalin: 'Koliko vam je let?' Borin: 'Sedem in dvajset.' Stalin: 'Saj ste videti zelo mladi!' Borin: 'Mlad sem zato, ker živim v Sovjetski zemlji, kjer nas dobro vzgajajo in kjer je dobro živeti.'«'° ^lozoren bralec bo nemara čutil, kako brezsmiseln je nave- deni pogovor, čeprav mu ne gre odrekati šaljive note. A prav zato gre: bolj bo takle pogovor prazen smisla, če naj tako re- čem, več pomena bomo pritegnili vanj od drugod. In končno: če se že menite s, tako rekoč, vrhovno instanco smisla, z in- stanco, ki poganja celo mašinerijo, bo to, če gre za pogovor z mladim kombajnerjem, že povsem zadoščalo - saj pogo- vor, v vsej svoji skromnosti in revščini (ravno dovoljšnji, da bobrošurici »Kakšen ...« veljala za zgledno, ko gre za to, da se zateče k bibličnemu obrazcu govora v prilikah), izraža tis- to poglavitno - očetovsko pozornost in skrb na eni strani, si- novo nezmerno predajo »splošni stvari« na drugi strani - predajo, katere prva in glavna misel, njen dolg je pač tisti, ki je nezmeren, mora biti »odpravljati nedostatke in vse tisto, kar ovira našo splošno stvar«." Vendar pa ta izpolnitev v drugi točki operacije, za katero nam gre, še ne bo zadoščala - ostane posebna pozornost kot stalnica, ali raje os, okoli katere se bodo množili izrazi razmerja med Partijo in Komsomolom. Tu bi nemara lahko že našli napotila za konceptualizacijo izjemnega položaja Komsomola glede na stalinski diskurz. A že kar na začetku se bomo znašli pred tole težavo: prav tako kot posveča' Komsomolu posebno pozornost Partija, jo posveča tudi di- sidentski diskurz - tej pozornosti namenjamo drugi del \ (drugi fragment)« Beležk za razmotrivanje«. Po drugi strani^ je moč reči tole: tako disident kot komsomolec se konstitui- rata tako, da ju, v funkciji objekta, proizvede sam diskurz, ki ju hkrati izloči, tako da se vzpostavljata v funkciji ozirajoč se - glede na diskurz. Toda: njuna vzpostavitev bo vendarle različna, razlika je na videz nepomembna, zato pa odločilna: - disident je figura, v katero bo stalinist tako rekoč odložil svojo željo, ki se mu mora, v procesu obsodbe, uprizoriti; - komsomolec bo sicer prejel isto, vendar tako, da bo sta- linist videl v njem izpolnitev svoje želje - v bodočnosti. Kajti, bo dejal Stalin, »Mladina je naša bodočnost, naš up, tovariši ... Ne pozna stare navlake in si najlažje prisvaja leninska načela. In prav zato, ker si mladina najlažje prisvaja leninska načela, prav zato je poklicana, da vodi naprej zaostajajoče in kolebajo- če«.i2 Komsomol od tod dalje ne bo kaj več kot bolj ali manj pre- cizen beletristični zmazek, v katerega bomo odložili - kolikor gre za to, da si stalinist svoje želje pač ne prizna in je njegov napor v tem, da jo neprestano prelaga na ramena drugega, ta pa mu jo bo vrnil, kajpak sprevrnjeno in do nerazpozna- vanosti popačeno - in šele take želje bo zares stalinistova, natančno v trenutku, ki ga zaznamuje njegov spregled in v njem utemeljeno nepriznanje - Komsomol bo torej v tem po^ ložaju bolj ali manj zmazek, v katerega bomo odložili vse svoje »najsvetejše želje, najsvetejše račune, vse najbolj go- reče upe« - skratka: bodočnost. In dolžnost komsomolca bo najprej ta, da to ve: namreč to, da bo njegov položaj šej najlepše zabeležen v figuri slejkoprej izpostavljenega, a čezvse ljubljenega izmečka. In še tako ljubljeni - v naravi iz- mečkov je, da se vendarle od nas vseskoz ločujejo, pri tem pa bo teža ločitve, prizadetost, jok in stok - vse, kar pač sodi k ritualu ločitve, vselej na naši strani, nikoli na strani izmeč- 3 kov: stalinist bo tisti, ki bo kar naprej posvečal skrb mladini, | se spuščal v dolge litanije, namenjal komsomolcem »prisr- čne in včasih kar zelo laskave govore« - medtem ko bo pra- vemu komsomolcu dobesedno vseeno, kar zadeva skrb in prizadetost - jebe se mu, kot pravimo. Ta vseenost pa ni navadna, to, da se komsomolcu jebe, vpeljuje razsežnost j smrti. Že Lenin je vedel, da je mladina vselej prva, ko gre za \ požrtvovalno borbo.'3 Avtorji brošure »Kakšen mora biti \ komsomolec" pa ga bodo dopolnili takole: ; »Kri Komsomola, junaka državljanske vojne, plamti na naših i rdečih zastavah.«'" i Osrednji dogodek, ki mu posveča brošura »Kakšen ...« ; največ strani, je Velika domovinska vojna in udeležba Kom- somola v vojni vihri. Razen običajnih ugotovitev, kot so »ob-, ramba domovine pred nesramnim okupatorjem«, ali pa »bor- ' ba za čast in svobodo ljubljene Sovjetske zemlje«, bo ključni poudarek - komsomolska predanost smrti. »'Želim iti v boj kot komsomolec' - te besede piše na deset . tisoče mladih rodoljubov in jih potrjuje v boju z junaštvom in : svojo krvjo."'5 j Izjave samih komsomolcev, ki jih povzema brošura »Kakšen ' ...«, pa s smrtjo računajo že kar brezobzirno, malone krvo- ' ločno - prav tu pride na svoj račun komsomolski »jebe se : mi«: »'Vstopil sem v Komsomol tistega dne' - pripoveduje mlajši ; vodnik Kvitovski - 'ko je število Nemcev, ki sem jih uničil, bi- i lo 100. Tega istega dne sem bil odlikovan z redom Rdeče za- : stave. Prisegel sem, da bom uničeval krutega okupatorja še : bolj in da bom z junaško borbo proslavil naš slavni, junaški Komsomol.'«'^ Ali pa, na isti strani, »Prisegam, da bom uničeval fašistične gade kot boljševik, ne da bi mi bilo pri tem žal moči ali celo življenja.« j Toda: ne gre samo za »fašistične gade«, ki jih je treba uni- : čevati - kajpak za ceno svojega pogina. Ubijanje »nacistič- \ nega mrčesa« pride na vrsto šele kasneje - takorekoč v dru- gi potezi; s prvo potezo bo komsomolec v tej igri vedno meril nase. Šele to bo tisto, kar ga v prvi vrsti odlikuje, ga dela za izjemnega pred vsem ostalim - pred Partijo in delovnim ljud- stvom. In nenazadnje bo »sveta dolžnost - obramba domo- vine« naložena na vse rame - medtem ko bo komsomolec od ' sebe zahteval še nekaj več: »O vedenju komsomolcev v borbi nam slikovito priča zapis- i nik s komsomolskega sestanka oddelka 62. armije. To je bi- ! lo v tistem času, ko je 62. armija prišla do Volge, da bi tam ' tvorila nepremagljiv zid obrambe Stalingrada. Referat: O vedenju komsomolcev v borbi. ; Odlok: Rajši v rovu umreti kot sramotno odstopiti. Ne samo, da ne sme nikdo odstopiti, temveč se mora tako boriti, da tudi njegov sosed ne odstopi v položaja. Vprašanje k referatu: Ali obstojajo upravičeni razlogi za za- pustitev položaja? Odgovor: Od upravičenih razlogov je upravičen samo eden j - to je - smrt.«'' In ta komsomolska predanost smrti - to je tisto, kar stalinis- \ ta navdaja s strahom: komsomolec se mu prikazuje kot ne- ; kakšne moraste sanje, ki se jih prav radi otresemo; prikazu- je se mu kot tista točka, ki ga v funkciji realnosti njegove že- lje vseskoz presega - pač: objekt želje je tisti, ki jo poganja v svoji nedoseglivosti - in se ga ne bo nikoli otresel. \ Prav to je moral čutiti tudi komandir čete, ki je navedenemu ; zapisniku s komsomolskega sestanka dodal: : »Moramo vam pojasniti nekaj o govoru komsomolskega or- ganizatorja. Marsikaj je tu govoril, tudi o smrti in je rekel, da domovina zahteva od nas smrt zaradi zmage. Izrazil se je se- veda napačno. Domovina zahteva od nas zmago in ne smrt. ; Naravno, da se marsikdo tudi ne vrne iz boja - to je pač voj- ; na. Junak je pač tisti, ki pametno in hrabro umira, ker s tem nam približa trenutek svobode. Toda dvakrat večji junak je tisti, ki zna premagati sovražnika in ostane živ.«'8 ; Zadnji navedeni primer nas je, po ovinku, spet približal »splošni stvari«. Komsomol in »splošna stvar« se bosta ujeli še v nečem: v vzornosti ali primernosti njunih položajev. Komsomolec je, na tej ravni, tisti, ki se bori tako, da tudi »njegov sosed ne od- stopi s položaja«. Sosed, za katerega gre, bo seveda bližnjik iz diskurza, ki mu komsomolec - njegov petit a - tokrat na vrat nastavlja zanko. Kasneje bomo skušali prikazati, kako se figura idealnega vzora (Stalin) kot tudi komsomolec- vzornik najdeta zunaj politike. Za zdaj lahko rečemo le tole: - mladina = bodočnost; v skozinskoz odloženi bodočnosti -v tem smislu je določujoča - je mladina udeležena v politiki. Vse dotlej, ali ves čas, pa je njena temeljna dejavnost - ko- munistična vzgoja, ki je definirana kot posvetitev »splošni stvari« - Stalinova »politiška krivda«, njegova »odgovornost za na- pake« in podobno, bo evidentirana naknadno, iz nekega, z ozirom nanj, prihodnjega položaja, ki to krivdo in odgovor- nost zabeleži v funkciji »bo bilo«. To je hkrati tudi edina mož- nost, skoz katero bodo govorci po XX. kongresu VKP (b) (in na kongresu samem) uprizarjali svojo nedolžnost; edina pri- ložnost, za katero se bo zdelo, kot da ponuja opore stalin- skim dedičem, da se operejo lastne krivde - svoje udeležbe v politiki - obe figuri, ki se najdeta zunaj diskurza, ga pa vendarle prav onidve ženeta - in: šele glede nanju bo diskurz kohe- renten, videti bo v sebi sklenjen in cel - se v svoji izjemnosti in vzornosti medsebojno vzajemno podpirata Po vsem tem zares ne bo več presenetljivo, če bo prvi od- govor Komsomola na izpad Hruščova in ostalih na XX. kon- gresu - prostalinski spektakel, izraz neomajne zavestobe in predanosti »splošni stvari«. FRAGMENT 2 Na prvi pogled se bo zdelo, kot da Trocki' predlaga drugač- no razmerje med Komsomolom in Partijo, oziroma drugače, med mladimi in starimi, od tistega, ki ga določa in vzpostav- lja stalinski diskurz; kot da gre Trockemu za razmerje, v ka- terem bodo tudi mladi tako ali drugače udeleženi ph politiki. Vendar pa se Trockemu zatakne že kar na začetku, ko gre namreč za definicijo politike. Politika je, po Trockem, »najviši oblik vladanja«2 in ta ostaja, po njem, »še vedno v rokah t. i. stare garde«.^ Kaj pove Trocki s tem, ko reče, da ostaja politika še vedno v rokah »stare garde«, naj ostane zanaprej odprto. Na tem mestu nas, za zdaj, bolj privlači tale podrobnost: prevod de- finiranja politike v hrvaščino - tj. politika kao najviši oblik vla- danja - namiguje na dvopomenskost, ki je skrita v besedici vladanje; ako oba pomena izpostavimo, bomo dobili: - vladanje kot obvladovanje Drugega v figuri obmejljive množice s položaja gospodarja-dejavnika - vladanje kot obnašanje ali vedenje. Ta dvopomenskost v besedici vladanje, bo eksplicite opo- zarjala na razcep, ki obvladuje politiški diskurz. In od tod bo - položaj dejavnika v politiškem diskurzu vedno zamajan s pozicije obnašanja ali vedenja in obratno. Prav eksplicitnost razcepa, ki obvladuje politiški diskurz, bo hkrati tudi implicite postavljana zahteva po neki točki, ki ga bo obvladovala od zunaj ga s tem poenotila. Ali pa to pomeni, da bo ta točka obvladovanja od zunaj preprosti komplement razcepu, kolikor se vsede na kraju samega razcepa in ga na videz nadomešča, tako da ga v diskurzu zastopa? Ne, ko- likor je vselej njegov učinek, kolikor razcep napravi to točko za točko oblasti. Hkrati pa bo o točka, od koder se bo razcep v vzvratni smeri generiral in sicer ako, da bo diskurzivno ve- rigo, ki ima svoj »začetek« v točki oblasti, obvladoval od znotraj. Zato bo mogoče govor oblasti brati edinole v njegovi dobesednosti in vselej zgrešiti njegov pomen - oblast bo 4 pač vedno prevarana, to je temeljna razsežnost, ki jo dela nedotakljivo. Vzemimo za primer slovito maoistično parolo iz petdesetih let, znano kot geslo »naj cvete sto cvetov«. Ko je Mao vrgel parolo a ulice, jo je ljudstvo vzelo zares - in pri tem spregledalo mesto, s katerega mu je bila parola podar- jena. Geslo dneva je seveda rezultiralo v evrofiji cvetenja, ki je bilo v zadnji instanci videti kot grožnja a, takrat še mlado in Ljudsko republiko. Lahko predpostavimo, da je imel Mao na izbiro dve možnosti: - da se odloči za represivni udar, ki naj v kali zaduši poskuse demokratizacije. Sklepamo lahko, da je bila pot že vnaprej onemogočena: državni aparat je bil še slaboten, po drugi strani je šlo še vedno zato, da se množice prepričajo o edin- stvenosti in pravilnosti svoje odločitve za - socializem; - da se odloči za korekcijo parole in kasnejšo umaknitev. Vemo, da se je Mao kot dober materialist odločil za drugo možnost." Pri tem je seveda bolj aH manj vseeno za kakšno korekcijo gre: poudarek je na mestu, pozornost množice je treba usmeriti h kraju, s katerega se parola izjavlja. Še več: niti ni potrebno, da se parola vzame z dnevnega reda, lahko celo ostane, kolikor gre vselej za označevalno operacijo in se ji s korekcijo, vsaj na videz dodaja le še en člen - le da se ta člen ne bo preprosto privešal ostalim, temveč bo, saj zastopa mesto, od koder se veriga proži, kot nekakšen uči- nek učinka, kot, denimo temu nulta točka oblasti v polju po- litiškega diskurza; in prav ta praznost člena, ki se priveša bo tudi tisto, kar bo odvrnilo pozornost od izjave k položaju iz- javljanja in rezultiralo v streznitvi, ki bo šla tako daleč, da bo geslo zares ob veljavo, pa čeprav bo ostalo » na dnevnem redu«. V slovenskem jeziku bo opisana osnovna razsežnost razce- pa politiškega diskurza zabrisana, bo pa vendarle našla svojo priložnost na drugem kraju: obnašanje kot vedenje je vselej že zapisano vedenju - s tem pa izstopi razsežnost ob- našanja kot diskurzivne dejavnosti in je, vzvratno prevajana (pač: nazaj v hrvaški jezik), odslej lahko politiška razsež- nost par excellence. Od tod lahko izvedemo tale obrazec: politika je najvišja ob- lika obvladovanja na način vedenja; in je v tem smislu skoz in skoz racionalna dejavnost. Iracionalni moment pa bo kaj- pak tisto, kar naj politiški diskurz obvlada in obmeji - tako- rekoč priveze k vednosti, ki pa mu ni dostopna, oziroma mu ne more biti dostopna, kolikor naj bo obvladljiv. Glede na ce- pitev na vednost in obvladovanje, bo tudi iracionalni element zastopan v dveh vlogah: - kot objekt obvladovanja oblasti - kot učinek vedenja oblasti. Iz križanja teh dveh ravni pa bomo spet dobili - na ravni učin- ka križanja - predpostavljeno točko, ki politiški diskurz ob- vladuje od zunaj - torej točko oblasti. Tako da lahko na ravni učinkov politiškega diskurza izločimo dva momenta, katerih odnos bo vzajemen in ljubezen med njima brezmejna: - točko oblasti (suverena, vladarja itd.) - iracionalni moment (množica, delovno ljudstvo, kot bo vi- deti tudi mladina)^ Toda: v istem križanju se bo utemeljil tudi moment, v kate- rem bo katerakoli izmed iracionalnih tvorb presegala raven, na kateri jo bo imela politika za še obvladljivo: objekt obvla- dovanja bo na mestu, kjer je učinek vedenja, v funkciji pre- sežnega objekta, nad katerim pa politiški diskurz nima no- benega nadzora več. Iracionalne tvorbe bodo tako vedno apolitične tvorbe - kot zunanja meja politiškega diskurza. In kot zunanja meja bo katerakoli iracionalna tvorba strukturirajoči moment politiš- kega diskurza. Ta pa bo v povratni spregi - pač koncesija, ki jo dobi od tega, da iracionalni moment nastopi v vlogi strukturirajočega člena - smel iracionalne tvorbe obvlado- vati, jih voditi, jih poganjati v tek, toda za ceno neobvladlji- vosti, ki v trenutku obvladovanja odloži politiški diskurz na strani vedenja in obratno. Časovna struktura politiškega diskurza bo torej zaznamovana z nihanjem med obvladova- njem in vedenjem, skozinskoz racionalna, pa utemeljena v iracionalnem momentu, ki jo vselej že presega. Vprašanje, ki ga zastavlja poseg Trockega, bo: kam naj se i v tej, na hitro skicirani razpredelnici, zapiše mladina. Kot že ] rečeno: na prvi pogled gre Trockemu za to, da bi mladini na- ; prtil udeležbo v politiki. Pa vendar, že takoj spočetka uve- '' Ijavlja omejitev, ki se zasnavlja na tejle distinkciji: - Boljševizem je bil v ilegali vedno partija mladih delavcev.^ : - Menjševiki so se naslanjali na višje in starejše kroge de- laskega razreda.' Potem pa je - v odločilnem trenutku - mladina potegnila za j seboj »ne samo zrele ljudi, temveč tudi starce«.^ i Prav tu bo prišlo do odločilnega obrata; Trocki namreč na- i daljuje takole: ¡ »Navkljub temu je na vseh področjih postrevolucionarna ge- j neracija še vedno pod tutorstvom. Starejši voditelji ji pred- i pisujejo, kaj in kako mora delati. Politika kot najvišja oblika ! obvladovanja/vedenja ostaja še naprej v rokah t. i. stare ; garde. In čeprav mladini namenjajo prisrčne in včasih kar ze- i lo laskave govore, starejši ljubosumno bdijo nad svojim mo- i nopolom.«^ In končno bo Trocki vzel za svojega še osnovni ] obrazec, s katerim se je Partija v svojih govorih vselej obra- ; cala k mladini: »Takšna je bila, po Engelsovi in Leninovi zamisli, perspek- tiva socialisične družbe: generacija, ki je prevzela oblast, t. j. stara garda, začenja z likvidacijo države, prihodnje gene- racije pa nalogo dokončujejo.«'o Če povzamemo, po naše, ključne postavke iz Trockijeve »Borbe ...« potlej bomo imeli najprej opraviti s temle proti- slovjem: - boljševiki v ilegali so partija mladih delavcev, ki v odločil- nem trenutku izvedejo revolucijo ter potegnejo za seboj ' zrele in starejše delavce. Toda, če so mladi delavci izvedli ^ revolucijo, s tem še ni rečeno, da so prišli tudi na oblast, da ; jim je bila s tem dana udeležba v politiki. Kajti, »viharnega 1917. leta so v tovarnah Petrograda, Moskve in mnogih drugih mest zrasle zveze delovne mladine, iz katerih je pozneje zrasel Komsomol. (...) Večkrat so nastajale čisto [ samostojno - v borbi za svojo bodočnost je mladina vedno i hrepenelaza svetlim ciljem in za sodelovanje v političnem I življenju. Že pri svojih prvih korakih je mladina naletela na i skrbno pomoč v vodstvu Partije boljševikov. Boljševiki so ' gledali v delovni mladini svoj naslon in svojo zanesljivo re- ; zervo. Na 6. kongresu v avgustu 1917 je Partija boljševikov : prinesla poseben odlok o zvezah mladine.«'' - menjševiki so partija starejših delavcev, ki se v odločil- ; nem trenutku prepustijo revolucionarnemu toku - in v figuri \ t. i. stare garde ne pozabijo prevzeti oblasti. Če naj torej bolj-, ševiki nastopijo v polju politike, iz katerega so pred révolu- ; cijo izrinjeni, je pa to polje od nekdaj - tj. od razcepa v so- ! cialni demokraciji - privilegirano pobočje, na katerem bodo i spodrsavali in mešetarili menjševiki, če naj boljševiki v figuri t. i. stare garde pridejo na oblast - se bodo morali preobraziti ; v menjševike. i Toda: razcep v socialni demokraciji lahko zapišemo tudi kot ; cepitev med obvladovanjem in vedenjem; obvladovanje bo, ob njihovi udeležbi v politiškem življenju, na strani menjše- vikov, vedenje na strani boljševikov - privilegij, ki naj bo re- zultat borbe in polemike izza časov »Iskre« dalje in je, mi- : mogrede, eden izmed »uspelih« manevrov leninske strate- gije iz ilegalnega obdobja. Vstop v politiko bodo torej boljše- viki v poteku preobrazbe v menjševike, tj. med »staro gar- ; do«, ko gre za to, da se v tabeli, ki jo zaznamuje cepitev po- \ litike na obvladovanje in vedelje, zapišejo na strani obviado-, vanja - ta vstop bodo boljševiki plačali z vedenjem. To pa se- < veda ne bo zadoščalo - kolikor obvladovanje ne more brez ■ vedenja in obratno. Zato bo proces potekal tudi v drugi sme-1 ri: menjševiki -- partija starih delavcev, t. i. stara garda - se : bodo morali preobraziti v boljševike in šele ta dvojna levitev i bo ravno zadosti, če naj se ustreže obema funkcijama, ki ob-1 5 vladujeta polje politiške prakse. In če so boljševik! pred letom 1917 tisti, ki so izrinjeni iz po- litike - še pomnimo: boljševiki so partija mladiti delavcev, boljševiki so partija bodočnosti itd. - in potisnjeni v ilegalo - in dodajmo mimogrede: efekt tega izrina bo bolj ali manj slabotna dejavnost in minimalna navzočnost ruske socialne demokracije v politični kulinariki za časa carizma; in omejen domet obeh polov: boljševikov in menjševikov - potlej bodo po letu 1917 v funkciji izrinka spet mladi delavci. Zveze de- lovne mladine, ki od 29. oktobra 1918 tvorijo »Rusko komu- nistično zvezo mladine«, katere generalni sekretarje 1936. leta, na X. kongresu RKZM, naj služi njegovo izvajanje za zgled, dejal tole: »Gas je, da prenehamo z blebetanjem o finančnem in gos- podarskem planu, o znižanju življenjskih stroškov, o uskla- jevanju dohodka in porabe, o setvi in ostalih nalogah oblasti, kot da mi o tem odločamo.« In dodajmo: če naj mladina že neha čenčati o zadevah po- litike, »kot da ona o tem odloča«, naj pa vsaj ob vsaki priliki služi za zgled. To bodi njena dejavnost - in v zglednosti, v punktih njegove primernosti, od ene točke k drugi, bo vpisan tudi historiat Komsomola. Zgledna pa je mladina z lahkoto, saj je »skoraj v celoti plemenita, intuitivna, podvzetniška. V njenih globočinah živijo različna stremljenja, ki so pogosto še ne- izoblikovana, pa vendar je v njih moč slutiti pradavni heroi- zem, ki išče svoj cilj.«'^ In kako bo delovna mladina zgledna? Delovna mladina bo zgledna tako, da bo - v odločilnem trenutku potegnila za seboj vse ostale, po- sebej pa starejše in zrele delavce, v revolucionarni tok - kar bo vselej funkcija iracionalne tvorbe, ki pade ven iz politike, hkrati pa je, v ključnih momentih, točka, s katere se bo po- litiški diskurz strukturiral, ali raje prestrukturiral - ali pa tako, da bo, denimo, S. M. Kirov dejal: »Mi boljševiki, ljudje, ki se znamo boriti, ne hraneč svoja živ- ljenja, smo včasih tudi z zavistjo gledali na junake, ki jih je tedaj dajal Komsomol.«'* Velja dodati, da se S. M. Kirov na tem mestu spominja Revolucije ter Velike državljanske voj- ne. - »Komsomolci so razplamteli plamen socialističnega tek- movanja v tovarnah in na kolhozih«. Kajti, »leta 1929 je bil objavljen Leninov članek 'O socialističnem tekmovanju'. V naših podjetjih so se na iniciativo Komsomola organizirale stotine in tisoči delovnih brigad.«'^ - V. kongres Komsomola je na Leninovo pismo - »enega zadnjih leninskih pozivov mladini« - odgovoril takole: »Ruski Komsomol bo vedno pripravljen, da na VAŠ POZIV JURIŠA TUDI NA NEB0.«'6 V kateri točki bo torej mladini pri Trockem vendarle spodle- telo - njegov poseg pa bo, od tod dalje, bolj ali manj prefinjen demagoški trik, manever, otvoritvena poteza, ki naj odpre polje »za napad na vodstvene kroge«, ta napad pa naj črpa »poglavitno moč in potlačene in nezadovoljne mladine, oro- pane politiških pravic«.''' Najprej: Trockemu gre ves čas za to, da bi premostil razmik, ki loči mladino od sedanjosti, oziroma od »vsakdanjosti«, »vsakdanje realnosti«, ki bodi skozinskoz zapisana politiki - mladina naj je, po njem, enakopravno, »tukaj in zdaj« ude- ležena v politiki, naj ima pravico odločati o najvažnejših re- čeh, naj se izmakne tutorstvu t. i. stare garde, naj bo končno Komsomol druga partija - kar je samo zrcalna izjava osred- njega poudarka na X. kongresu Komsomola: »Ne potrebujemo druge partije«, ki mu bo Trocki dodal: »To je bilo odkrito priznanje, da bi Komsomol, če ne bo konč- no ukročen, lahko zagrozil s preraščanjem v drugo parti- jo.«'^ In nazadnje: na odločilnem mestu, v citatni obliki, bo Trocki vendarle ohranil razdaljo, ki loči mladino od politične »vsakdanje realnosti« - spodrsljaj, ki ga lahko pripišemo na rovaš Trockijeve, malone patološke, zavzetosti za to, da bi se ga vendarle imelo za pravovernega leninskega nadalje- valca in dediča - davno potem, ko mu je bil delež pri dedi- ščini vendarle odtegnjen, ko sta ga že doletela tako kherem kot chammata, z dodatkom, ki ga obsoja na smrt. Če pono- vimo: »Generacija, ki je prevzela oblast, tj. stara garda, začenja z likvidacijo države, prihodnje generacije pa nalogo dokonču- jejo.« FRAGMENT 3 Mladezen, vključeno v ZSMS, bomo imeli odslej za Mladince z veliko začetnico. Pri tej izpostavitvi, to velja poudariti, sa- mo sledimo napotkom, ki smo jih dobili od mladinskih govo- rov na MPPŠ 82. Vemo tudi, da se ZSMS v samoupravljalskem diskurzivnom vesolju vse doslej definira kot najširša fronta mladih, ki so, prek svoje organizacije, vključeni v SZDL kot najširšo fronto VSEH delovnih ljudi. Če se opremo na nekaj izhodišč, ki jih je ponudilo predavanje tov. Šetinca na MPPŠ 82 in je bilo naslov- ljeno z »ZSMS kot najširša fronta mladih in njena de- javnost v SZDL«, nam gre lahko predvsem za razde- lavo paradoksalnega položaja SZDL, položaja, ki se navezuje na artikulacijo tegale niza: ZSMS - najširša fronta mladih - je enakopravno vključena v SZDL kot najširšo fronto delovnih ljudi; ZSMS niso zaprta nobe- na vrata za delovanje v SZDL. Če obnovimo: ZSMS je kot vsaka družbeno-politična organizacija vključena najprej v SZDL in seveda ena- kopravno participira v dejavnsoti SZDL kot najširši fronti delovnih ljudi. Za začetek bo pozornost vzbujala tale podvojitev: ZSMS kot najširša fronta mladih ena- kopravno participira v SZDL kot najširši fornti delov- nih ljudi. Vemo tudi, da je običajni in legalizirani posto- pek pri napravljanju društev in organizacij družbeno- politične ter družbene narave ta, da so z aktom usta- novitve hkrati že tudi enakopravni v SZDL in je v tem smislu vsako društvo in vsaka organizacija lahko to samo takrat, ko združuje občane v najširši fronti npr. borcev, če gre za ZZB ali počitničarjev, če gre za DPM, in podobno. Princip organiziranja je torej pri vseh društvih in organizacijah, vključno s SZDL, enak, tako da SZDL ni zgolj seštevek društev kot najširših front, temveč se tudi sama vzpostavlja in definira le kot na- jširša fronta. SZDL na tej ravni paradigmatično zasto- pa vsak člen paradigme - vsako organizacijo posebej in pa seveda še sama sebe. SZDL se tako cepi: na svoj položaj, ki ga zaseda v paradigmi in na svoje za- stopstvo, ko gre za njeno paradigmatskost. Če neko- liko poenostavimo: prizorišče naj bo sestanek, na ka- terem se srečajo predstavniki SZDL in ZSMS; enkrat bo SZDL nastopila v vlogi sogovornika, drugega v raz- govoru, hkrati pa bo držala še mesto tretjega. Če za drugega v razgovoru velja, da bo prvemu govorcu vrnil njegovo lastno sporočilo v sprevrnjeni obliki, potlej bo moralo priti (pri naznačeni cepitvi, ki ji podlaga SZDL) do nesporazuma, celo do nemožnosti sporazumeva- nja: sogovornika bosta govorila drug mimo drugega - SZDL se pri tem ujame v mreže svoje cepitve, njeno sporočilo pa ves čas opisuje krog, katerega meje predstavljata: SZDL kot paradigmatskost paradigme ter SZDL kot člen paradigme. In ko je tov. Šetinc v svo- jem predavanju na MPPŠ 82 izjavil približno in v po- vzetku, tole: ZSMS je enakopravni partner v SZDL, ZSMS niso zaprta nobena vrata, če gre za njeno de- javnost v SZDL, je s tem, po eni strani, zelo natančno izrazil paradoks, v katerem tiči SZDL kot najširša fron- ta delovnih ljudi, hkrati pa mu je ušlo še nekaj: v SZDL se lahko enakopravno združujejo organizacije in j 6 društva kot najširše fronte svoje branže le, če sama nI to, za kar se ima; če naj SZDL vključuje vsako orga- nizacijo, ali raje VSE organizacije in društva, se bo sa- ma lahko vzpostavila in definirala le punktualno. Raz- merje med SZDL in ZSMS je tako dvojno določeno: - notranja določitev: SZDL zastopa ZSMS, ki se v njej vključuje; SZDL se vzpostavlja kot punktualni šiv; - zunanja določitev - na tej ravni je razmerje med SZDL in ZSMS določeno negativno; gre za odnos medsebojnega izključevanja - na ravni ideologije in to razmerje povleče za seboj zoperstavljanja tudi na po- litični ravni, kjer gre za različne koncepte politiškega boja, tudi na ravni strategije in taktike. Toda: isti paradoks lahko izpeljemo tudi, ko gre za ZSMS; množico mladincev bodo tvorile podmnožice: mladinci-po- čitničarji, mladinci-taborniki, mladinci-športniki itd. ter Mla- dinci z veliko začetnico, ali v narekovanjih-kot dejavniki ZSMS. Tudi na tej ravni bomo lahko zabeležili razcep - ko se mladinec cepi na samega sebe in sebe-kot zastopnika, ko se zapiše z veliko začetnico - kolikor se seveda ZSMS vzpostavlja kot najširša fronta mladih. Lahko domnevamo, da samoupravljalski diskurz opravlja podvajanje in cepitev na vseh ravneh družbeno-političnega organiziranja in lahko napravimo tale sklep: vsaka družbe- nopolitična organizacija kot najširša fronta, se bo znotraj samoupravljalskega diskurzivnega vesolja vzpostavljala in definirala točkovno. In dodajmo: ta razcep bo v samouprav- Ijalskem-delegatskem sistemu segel tja do individua-sa- moupravljalca. Nemara bi lahko šli še dlje: podvojitev bo za- dela že raven strukture; samoupravljalski diskurz torej ne bo nikoli celota, vselej bo vključeval element, ki ga bo spodbijal. Vzemimo za primer takle niz: intersubjektivna razmerja se v samoupravnem socializmu utemeljujejo v samoupravljanju. Na tej ravni bo samoupravljanje funkcioniralo kot moment, ki interpelira samoupravljalske subjekte. Hkrati pa se razlog za zagate in nesporazume na katerikoli ravni pripiše še ne dovolj razvitim samoupravnim odnosom - v tem primeru bo samoupravljanje funkcioniralo kot zunaj jezikovna točka, kot točka, ki pade ven iz ravni ideološkega diskurza in za ka- tero se zdi, kot da sploh omogoči katerikoli govor. Samoup- ravljanje bo torej hkrati intersubjektivna vez in točka, ki to vez omogoči. Pojmovna dvojica socializem-komunizem, ki jo pozna real-socialistični diskurz, je nadomeščena z enim sa- mim, cena ki jo plačuje ta operacija, pa je podvajanje in dis- tinkcija, ki zoperstavlja samoupravljanje drugim diskurziv- nim celotam. Podvojitev, ki smo jo zabeležili na ravni družbenopolitičnega organiziranja - gre nam še vedno za specifičen položaj ZSMS, ki lahko velja za izjemnega - bomo še najlepše za- pisali s temle paradoksom: če naj imamo ZSMS za najširšo fronto VSEH mladih, velja predpostaviti ZSMS kot saturacij- sko točko, kot točko šiva, ki množično organiziranje mladih napravi za možno - toda v družbenih organizacijah in društ- vih, kot so taborniška, počitnikarska itd. dejavnost, ne pa na ravni družbenopolitične dejavnosti. Samo tako bo ZSMS lahko zastopnik vseh mladih in kot zastopnik se zapiše z ve- liko začetnico ali v narekovanjih. Toda: na ravni zastopništ- va se bo ZSMS v razmerju do drugih družbenopolitičnih or- ganizacij lahko vzpostavila le negativno - če ostanemo na predpostavljeni sinhroni ravni. Ali drugače: cepitev ZSMS na sebe samo in na sebe-kot zastopnika vsebuje implicitno predpostavko odskoka - v tem momentu pa se najde mož- nost političnega konstituiranja ZSMS. In velja dodati, da je ta implicitna možnost tudi bistvena in potlačena razsežnost družbenopolitičnega organiziranja v razmerjih samouprav- ljanja. Negativna vzpostavitev ZSMS v odnosu do katerekoli druge družbenopolitične organizacije, ki se uveljavlja in utemelji skoz potlačitev politične razsežnosti svojega organiziranja, pa vsebuje tudi možnost obrata, ki se bo oprl na potlačeno razsežnost in napravil ZSMS za politično organizacijo, ki ima izdelan svoj politični program, svojo strategijo v politič- nem razrednem boju itd. - in se utemeljuje v ideološkem ve- solju, različnem in izključujočem glede na vladajočo ideološ- ko prakso, ki jo v razmerjih samoupravljanja zastopa linija ZK. Na opisani podlagi lahko na hitro preletimo Osnotke pred- logov programskih usmeritev za pričujoči 11. kongres ZSMS. Naše mnenje, je, da so ti osnutki prelomni dokument ZSMS - dokument, ki je, kjerkoli se je že nanjnaletelo, po- vzročal najmanj zadrego, če že ne ravno odkrito zavračanje. Najbolj odločilna je seveda vsaj delna zavrnitev, kritika in za- hteva po kritiki, samokritiki in korekcijah s strani ZK. Odsev te zadrega je bila tudi MPPŠ 82 in ta spektakel velja malo podrobneje opisati. Iz prijazne okolice, ki od nekdaj obkroža, vselej s son- cem obsijani Tacen, ali raje usmerjeni izobraževalni program - miličništvo v Vikrčah - koder je vse do letos našla prijazno zatočišče in dobro postrežbo MPPŠ, se je morala MPPŠ 82 preseliti v oddaljeni, spodnjeba- varski Maribor, Izbrana mladezen, to je že treba reči, se v novem okolju, mračnem in ničkaj razgibanem, ob- dana s trto in krompirjem, ni kdovekako dobro znašla. Razen te odurnosti, ki je pravzaprav obstranska, pa jo je mučilo še vse hujše zlo: domotožje, hrepenenje po varnem, domačem okolju, po domači hrani in besedi, ki krepi srce in giblje duha. In v Mariboru, tako kaže, je imelo primanjkovati obojega: MPPŠ 82 sicer ni ostala kar brez besed, bila pa je razpoložena za nekaj druge- ga: za zatikajoče govore, ko besede kar ne grejo z je- zika, če pa že, potlej proti njihovi volji in še največ zato, da zadovolje nikoli zadovoljeni jezik. In prav zato je bilo na MPPŠ 82 vendarle nekaj povedanega. Zatikajoči govori, sami na sebi brezsmiselni, so bili pomenljivi to- liko, kolikor so pričali za neko zagato, ali o neki zagati, v kateri se je nevede in nehote znašla ZSMS. In zakaj ravno zagata? Zanjo je na voljo več možnosti: - da bi bili Mladinci ob vsaki priliki slabi govorci, to je treba vnaprej zavrniti. Kajti Mladinci so, najprej in predvsem, dobri učenci, prva značilnost dobrega učenca pa bo vselej ta, da bo kar najbolje podkovan v govorniški veščini; - da bi bila za zatikajoče govore kriva novo okolje in od tod izvirajoče domotožje, bo nemara že res, vendar pa to le ne zadošča. Ne zadošča preprosto že zato, ker gre takšnile politični šoli že na prvi pogled za nekaj več ali manj kot zgolj vpetost v ideloške razsežnosti vsakdanjega blebetanja. Problematike, kateri se bo takšnale šola vdajala, se vselej drži nekaj malega brezčasja, kolikor se njeni govori opirajo v protislovjih ideologije, v katere so včlenjeni in v tem smislu dolo- čujoči. Prav zato si tudi najbolj hladne glave niso mog- le kaj, da bi ne bile deležne tega večnostnega paketa; in tokrat gre zares za glave, za tiste, ki že od vekomaj držijo MPPŠ skupaj in jo postavljajo na noge. Lahko pa gremo še dlje in rečemo takole: najbolj hladne glave so, zavoljo svojega izpostavljenega položaja, tudi na- jbolj vročične glave in za preostanek - udeležence »iz baze« zares ni ostalo kaj dosti več kot zatikajoči go- vori, ki naj mladinsko »bazo« tudi zaznamujejo; - ostane nam tale možnost: situacija, v kateri se je znašla MPPŠ 82, je nekaj prav posebnega. Do težav z artikulacijo bo v tem primeru prišlo zato, ker o pre- lomu, ali bolje v prelomu, za katerega nam gre, pač s težavo kaj rečemo; mehanizmi, ki naj govore vzdržijo na prejšnji ideološki prestavi, pa ne zadoščajo več. O prelomu samem, ko nam enkrat seže prek glave, bomo težko kaj rekli, še težje pa bo govoriti o čem drugem, če ne bo že povsem nemogoče - prelom, v katerem smo se znašli in za katerega nam gre, nas bo silil, da 7 se mu vseskoz vračamo - hote ali nehote, kar je v tem primeru obstransko. Za sam prelom - tako kot se ar- tikulira, kot se govori in vselej gre samo zato, da se iz- govarja - pa bo jezik takorekoč prevelik zalogaj; Zatikajoči govori MPPŠ 82 bodo za nas torej v zvezi z nekim prelomom, katerega artikulacija naj bo na meji nemožnosti in toliko je ta prelom sama točka artikula- bilnosti, kar zadeva mladinske govore - saj gre za ce- loto ideološkega vesolja, v katerega je vpeta ZSMS, oziroma ena izmed njenih uprizoritev - MPPŠ 82. Pa- radoks je, z drugimi besedami, v temle: medtem ko gre ZSMS za prelomno dejavnost, kar zadeva njene poli- tične koncepte, bo prelom hkrati že nekaj, kar samo ZSMS presega; in to naj bo tisto odločilno mesto, ki bo Mladince spravljalo skoraj ob besedo. Za konec in zaenkrat, lahko zgolj skiciramo nekaj najbolj od- ločilnih točk, ki jih ponuja branje Mladinskih »osnutkov pred- logov ...« za 11. kongres: - v »Osnutku predloga programske usmeritve za 11. kon- gres«, ni niti enkrat omenjena Zveza komunistov, oziroma razmerje med ZSMS in ZK; - »Osnutek predloga ...« ponuja vrsto predlogov in napotil za politično opredelitev Mladincev v danih ekonomskih in političnih razmerjih; na MPPŠ 82 je bilo večkrat eksplicite poudarjeno, da je ZSMS politična organizacija; - če povzamemo opazke nekaterih budnejših Mladincev na MPPS, se »Uvod k osnutku predloga...« bere kot Komunis- tični manifest, tu in tam ga celo dobesedno povzema; - in končno: v »Osnutku predloga ključnih usmeritev 11. kongresa ZSMS«, je Zveza komunistov, oziroma specifično razmerje med ZSMS in ZK, zabeleženo le enkrat - na kraju, kjer gre za vpis perspektive ZSMS, ki je, če sledimo doku- mentu, v njeni frontalnosti in množičnosti. Perspektiva ZSMS se bo, kot zatrjuje »Osnutek ...«, med drugim ures- ničila tudi »s samostojnostjo in neodvisnostjo osnovnih or- ganizacij in celotne ZSMS od različnih 'tutorjev'«. OPOMBE K FRAGMENTU 1: ' Tabela izrazov razmerja med Komsomolom in Partijo je naprav- i Ijena po brošuri z značilnim naslovom: Partija in Komsomol. Lahko : imamo za gotovo, da bi obširnejše gradivo rezultiralo tudi v obšir- i nejši tabeli - kolikor vsak stalinski prispevek na temo razmerja - S poleg najbolj pogostih in ustaljenih - še včlenjenim izrazom dodaja \ svoj paket | 2 A. Grosreichard, Otrok In služabnik, Problemi-Razprave, št. i 201-202, str. 101 j 3 ibid., str. 110 * J. Lacan, Psihoze, Problemi-Razprave, št. 218-220, str. 99 5 Kakšen mora biti komsomolec. Mladinska knjiga. Zal. GOZMS, str. 14 e ibid., str. 11 ' A. Grosrichard, op. cit., str. 106 8 M. I. Kalinjin, O komunističkom odgoju, Kultura, 1947 ä Kakšen ..., op. cit., str. 12 'o ibid., str, 14 ' " ibid., str. 30 '2 O. Mišakova, Partija in Komsomol, Mladinska knjiga. Politic- ' noorganizacijska bibl., 1948, str. 6-7; v isti register »uradnih« Izjav \ o mladini, oziroma izjav, naslovljenih na mladino, bo sodila tudi ne- i davna poslanica 9. plenuma centralnega komiteja PZDP. V glasilu ; SZDL (Delo, 17. 7. 82) se je ta poslanica glasila takole: »Mladini so s plenuma sporočili, da je socializem kljub vsem stor- jenim napakam, edina pot, ki poljskemu ljudstvu jamči razvoj in su- verenost.« j Pri izjavi bo, na primer, značilno to, da se ima prav mladino za tisti i pravi naslov, ko gre za jamstvo prihodnjega razvoja, medtem ko sa-1 ma »vsebina« izjave (gre vendarle za razvoj in suverenost poljske- i ga ljudstva) mladine sploh ne zadeva '; 13 O. Mišakova, op. cit., str. 6 Kakšen ..., op. cit., str. 8 '5 ibid., str. 16 '6 ibid., str. 16 ibid., str. 23 '8 ibid., str, 23 OPOMBA K FRAGMENTU 2 1 ' gre za branje prispevka Trockega z naslovom »Borba protiv om- ladine« - prispevka, ki je nastal leta 1936 ali kasneje (točnega po- datka o času nastanka nimamo na voljo) - in ga imamo lahko za značilno trockistično lamentacijo ob priliki X. kongresa Komsomo- la. Tekst je preveden v: L. Trocki, Izdana revolucija (Izbor iz djela) j I, Otokar Keršovani, Rijeka, 1973, str. 125 in dalje i 2 ibid,, str, 126 3 ibid.k, str. 126 ' " več o tem: I, Deutscher, Rusija, Kina i Zapad, Bibl. »Pitanja«, Za- ■ greb, 1979, str. 117 in dalje : 5 S tem bi nemara vsaj delno lahko pojasnili nenavadno ljubezen, ko gre za razmerje med vladarjem in podaniki - in je vladar v teža- i vah, ki tarejo podanike, vedno tisti, ki ne bo kriv ern instanca, na ka- ■ tero se velja obrniti s prošnjo, zahtevo in podobno. Prošnja kajpak \ ne bo izpolnjena, še manj zahteva - pa spet le zavoljo posredništva | in ker je bila spodaj, pri spletkarskih dvorjanskih hudobah zadržana : itd. Ali pa pripetljaj, ki se je imel zgoditi po slovitem XX, kongresu ; VKP (b) in ga je I, Deutscher (op, cit., str. 57) zabeležil takole: »Prostalinske demonstracije študentov v Tbilisiju so dogodek, pre- ; poln zgodovinske ironije. Ali ni imeti za kaprico usode dejstvo, da : se je prva svobodna poulična demonstracija, ki jo je po tolikih de- : setletjih videlo neko sovjetsko mesto, da se je prvi spontani izraz I nesoglašanja in opozicije, oblikoval kot počastitev človeka, ki je : neusmiljeno dušil vsako nesoglašanje in opozicijo?« \ « Lenin bi Trockega, že leta 1905 in s svoje strani, dopolnil takole: i »Mi smo partija bodočnosti, a bodočnost pripada mladini. Mi smo ; partija novatorjev, a za novatorji vselej najrajši gre mladina. Mi smo \ partija požrtvovalne borbe proti stari gnilobi, a v požrtvovalno borbo \ gre vselej kot prva mladina,« (v: O, Mišakova, Partija in Komsomol, ; Mladinska knjiga, 1948, str, 6) ' Trocki, op. cit„ str. 125 8 ibid., str, 126 . Mbid,, str. 126 'O ibid,, str, 127 " Kakšen mora biti komsomolec, Mladinska knjiga. Zal. GOZMS, 1946, str, 4-5 '2 nav, Trocki, op, cit„ str, 131 ! '3 ibid,, str, 129 I Kakšen mora biti komsomolec, op. cit„ str. 8 '5 ibid., str, 9 16 ibid,, str. 14 , " Trocki, op. cit., str, 131 '8 ibid., str. 132 Iztok Saksida 8 Samomor in usmerjeno izobraževanje Družbene realnosti na sebi ni, l žival dozdevka ne pozna in zato jo lahko človek na dozdevek ! ujame. Če ne njo, pa vsaj njen boljši del - tisti, za katerega i nam gre pri petelinih. Človek, ki je vešč označevalca, lahko ^ petelina sheca s fantomom. Kaj je fantom? Fantom je Gestalt kokoši. To je v psihologiji • znana stvar. To je zbirka pertinentnih potez, po katerih pe- telin pozna kokoš; oziroma še bolje, zbirka pertinentnih po- i tez, ki v petelinu sprožijo reproduktivno dejavnost. Petelin ' jasno ni saussurovec, zato ne pozna človeških zvijač. Pač pa eksperimentator, ki je spontan strukturalist že dolgo ča- sa, tudi če ne ve, kako je s temi zadevami, lahko eksperi- mentalno določi, katere poteze so takšne, da v petelinu zbu- ^ dijo instinkt reprodukcije vrste. Kar pomeni, da mi sicer ne \ vemo, kaj se dogaja v drobni petelinovi glavici, lahko pa ; predpostavljamo, da je v genetskem programu petelina, kot \ zastopnika vrste, neki skupek pertinentnih potez, ki mogoče : ne pomenijo - niso leksikalizirane - »kokoš« - glede na to, : da nič ne vemo o kokošji komunikaciji, oziroma vsaj jaz ne, ■ pa me tudi ne zanima - pač pa quasi avtomatično sprožijo ; njegov genetični naskok, če lahko tako rečem. Lahko pred- ' videvamo, da je Gestalt v programu, ki ga nosi s seboj to bit- i je - se pravi v tistem delu, kjer to bitje ni posameznik, ampak ; zastopnik vrste; ker to je tisti material, ki šiba od prapetelina i do vsakega sedanjega petelina in naprej in glede na kate- : rega je posameznik samo nosilec tega materiala. Tukaj torej ■ vidite, da erotika, se pravi seksualnost, že pri petelinih člo- ' veka, oziroma petelina postavlja pred obličje smrti, in to je \ star literarni motiv; glede na to, da je Finžgar-, ki sicer ni po- i stal škof, je bil pa vsaj duhovnik, župnik v Trnovem, v tem kraju sicer nesrečnega imena - napisal klasično novelo Lov na petelina. Divjega petelina se lovi, ko poje ljubezensko pesem, ker takrat baje zamiži; je sicer zelo plašen, ampak enkrat pa le pozabi nase, kot mi pozabljamo nase v teh tre- nutkih - vsaj govorimo tako - prepričujejo nas o tem, in za- miži - petelin očitno zelo iskreno misli - in takrat ga lahko ta : mitološki slovenski gornik, ki vodi Finžgarja v pristno nara- vo, sklati. Ne glede na to, kakšna podoba je predmet petelinjega h re- i penenja, lahko predvidevamo, da je v njegovem vrstnem ma- : terialu neka informatiška množica podatkov, ki zastopajo I Gestalt kokoši oziroma te samice, ki ustreza petelinu. Ko on ; - recimo - ki gleda na svet skoz očala kokoši, naleti v real- j nem svetu, zunanjem svetu, na nekaj, kar pade v ta kalup, i v ta stereotip, se mu sproži reproduktivna dejavnost. Ko mu informacijski input prinese te podatke, ki padejo v te perti- nentne poteze, on pač začne to dejavnost - preveč govorim o tej dejavnosti - se začne reproducirati in zatorej ni potreb- no, da bi fantom, ki ga uporablja eksperimentator ali košje- rejec za svoje namene, vseboval kaj več kot zgolj te perti- 37 nentne poteze. Ni treba, da je to nagačena koleh šol«. Resnica je popolnoma nasprotna in je razvidna iz zapisnika tega sestanka, ki ga je ses- tavila strokovna služba samega MKI: »Potrebno bi bilo pripraviti sa- moupravni sporazum, v katerem bi predvideli vse spremembe, ki bodo nastale ob združevanju obeh šol.« Druga naresnica: »Pri tem je očitno prihajalo do nesporazuma, o čem odločiti na referendu- mih, na kar opozarja tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja SRS ...« Dvojna neresnica: 1. povsem nesporno je bilo, da gre za referendum o združitvi obeh šol; 2. to je nesporno tudi za družbe- nega pravobranilca samoupravljanja SRS, ki ne opozarja na nika- kršen nesporazum o tem, »očem odločiti na referendumih«, ampak samo na nesporazum o tem, ali se o statusnih spremembah tudi v izobraževalnih organizacijah odloča z referendumom ali morda kar s sklepom sveta šole (gre torej za očitno manipuliranje s stališči pravobranilca, ki delegatom niso bila znana)! Je na vse to sploh še potreben kakšen komentar? Z moje strani najbrž ne več. Ces bi bil, da ga javnosti podajo pristojni - za komen- tiranje in zlasti za ukrepanje. Matevž Krivic, LJUBLJANA Matevž Krivic LJUBLJANA, Bratovševa pl. 8 PREDSEDSTVO SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANA DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA SRS DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA LJUBLJAN- ; SKIH OBČIN KOMISIJA ZA DRUŽBENO NADZORSTVO PRI SKUPŠČINI MESTA . LJUBLJANA ; REPUBLIŠKI KOMITE ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE 54 KOMISIJA PREDSEDSTVA SRS ZA VARSTVO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI TER ZA URESNIČEVANJE SVOBOŠČIN, PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLOVEKA IN OBČANA DELEGACIJI ZA ZZD IN DELEGACIJI ZA SIS IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE SREDNJE ŠOLE IVAN CANKAR ZA SPLOŠNO KULTURO IN ELEKTROENERGETIKO Pošiljam vam svoje gradivo -Vprašanje zakonitosti in spoštovanja samoupravnih pravic pri odločanju o spremembi mreže šol v Ljub- ljani«. Predsedstvu Skupščine mesta Ljubljana ga pošiljam s pred- logom, da ga uvrsti kot gradivo za sejo mestne skupščine 20. julija, ki se vnaprej pošlje delegatom, in sicer zato, da delegatom o tej ob- čutljivi problematiki ne bo predloženo samo gradivo, ki ga bodo pri- pravili prav tisti mestni organi in funkcionarji, katerih odgovornost bi delegati morali presojati (tudi po sklepu zbora združenega dela z dne 1. julija). Drugim naslovnikom pošiljam gradivo v čimprejšnjo obravnavo in presojo. S tovariškim pozdravomi Matevž Krivic VPRAŠANJE ZAKONITOSTI IN SPOŠTOVANJA SAMOUPRAVNIH PRAVIC PRI ODLOČANJU O SPREMEMBI MREŽE ŠOL V LJUB- LJANI V gradivu, ki ga je mestni komite za izobraževanje, raziskovalno de- javnost, kulturo in telesno kulturo pripravil za sejo mestne skupš- čine 1. julija, je bilo popolnoma prezrto, da bi zahtevala izvedba no- ve prostorske razporeditve srednješolskih programov v Ljubljani vrsto statusnih sprememb v vzgojnoizobraževalnih organizacijah (ukinitve, združitve ali pripojitve delovnih organizacij, spremembe dejavnosti, spremembe sedeža, spremembe imena itd.). V gradivu za omenjeno sejo mestne skupščine je bilo (na 5. strani) omenjeno samo, da bi mestna skupščina morala dati soglasje k takim status- nim spremembam (pri čemer spremembe sedežev šol niti niso bile omenjene kot statusne spremembe), nič pa ni bilo pojasnjeno, kdaj in kako naj bi se take statusne spremembe izpeljale. Potrebno jih je namreč sprejemati na referendumih delavcev in učencev, teh pa - če do 1. julija .še niso bili izpeljani - do začetka novega šolskega leta nikakor ni več mogoče izpeljati. Besedilo sklepa oziroma splošnega akta, o katerem se glasuje na referendumu, mora na- mreč najprej pripraviti svet šole v obliki predloga (že za to sejo sve- ta šole so potrebni zbori delavcev in zbori učencev oziroma šolske skupnosti, ki predlog obravnavajo), od razpisa referenduma do gla- sovanja pa mora po zakonu miniti najmanj 15 dni, v katerih je treba izvesti ponovno zbore delavcev in učencev za tako imenovano po- prejšnjo obravnavo referendumskega predloga. Da v počitniškem času niti veljavne seje svetov šol (z ustrezno izvedbo delegatske priprave nanje) niso možne, kaj šele referendumi, bi moralo biti pri- stojnim organom jasno in bi morali na to tudi opozoriti delegate mestne skupščine, česar pa niso storili. Postavlja se vprašanje, za- kaj tega niso storili: iz neznanja oziroma nesposobnosti ali morda celo z namenom, da bi delegatom prikrili dejansko stanje. Oboje bi po mojem mnenju zahtevalo ugotavljanje odgovornosti. (Če je pri kom obstajala morda celo ideja o tem, da bi šole najprej - med po- čitnicami - preselili in šele nato jeseni izvajali referendume, bi to seveda predstavljalo hudo nezakonitost: 1. ker bi šlo za izsiljevanje samoupravnih odločitev s politiko izvršenega dejstva, kar bi bilo verjetno treba okvalificirati kot »oviranje pri uveljavljanju samoup- ravnih pravic« in torej kot kaznivo dejanje po 77, členu KZ, in 2. ker že tudi sama sprememba sedeža delovne organizacije zahteva re- ferendumsko odločitev (sprememba statuta). V omenjenem gradivu (na 5. strani) piše, da je »za izpeljavo pred- laganih prostorskih sprememb ... pravna služba Skupčine mesta pripravila predlog pravnih postopkov, pri čemer je izhajala iz 10., 26. in 29. člena zakona o usmerjenem izobraževanju«. Iz te naved- be je razvidno, da tudi za pravno službo mestne skupščine določbe zakona o združenem delu o načinu sprejemanja statusnih spre- memb očitno niso bile pomembne in jih je povsem prezrla. Do tega je prišlo kljub temu, da je ravnateljica gimnazije Ivan Can- kar že 2. aprila letos poslala mestnemu komiteju za izobraževanje, občinskemu komiteju za družbene dejavnosti, družbenemu pra- vobranilcu samoupravljanja in republiški izobraževalni skupnosti dopis, v katerem so bila med drugim tudi naslednja vprašanja: »Ali gre za združevanje dveh delovnih organizacij? Ali je za to potrebno izvesti referendum? Ali na referendumu glasujejo samo delavci... ali tudi učenci? V juliju in avgustu ... ne bo možno doseči potrebne, večine glasov sveta šole, pripraviti materialnih pogojev za delo in ustrezno prerazporediti kadre -1.9,1982 pa mora biti nova DO že. formirana. Kdo bo odločil in po kakšnih kriterijih o razporeditvi de- lavcev, kjer ne bi bilo mogoče doseči soglasja? Vse do danes šola na to vprašanje ni dobila ustreznega pismenega odgovora niti »predloga pravnih postopkov«, o katerem govori gra- divo za sejo mestne skupščine 1, julija na 5, strani. S strani neka- terih mestnih funkcionarjev se že pojavljajo očitki šoli, zakaj teh po- stopkov ni izpeljala, češ, zakaj so jih pa druge šole lahko izpeljale (pri tem bi bila seveda najprej potrebna povsem točna informacija, ali so te postopke res izpeljale vse druge šole razen gimnazije Ivan Cankar in aH so ti postopki zajeli že tudi statusne spremembe, po- trebne na podlagi sklepa mestne skupščine z dne 1, julija: o spre- membi dejavnosti, o spremembi sedeža in naslova, o razdelitvi os- novnih sredstev itd,). Že po logiki možnega možnega časovnega zaporedja sprejemanja teh odločitev je jasno, da seveda vse te od- ločitve tudi drugod še niso mogle biti sprejete, razen pri šolah, pri katerih je bilo morda potrebno sprejeti samo odločitev o spremembi dejavnosti (črtanje enih programov, privzemanje drugih in podob- no). Gimnazija Ivan Cankar je prejela od mestnega komiteja za izobra- ževanje le dopis z dne 22, 4, 1982, v katerem se samo na splošno govori o potrebi po samoupravni reorganizaciji, in dne 4, 5, zapisnik sestanka z dne 23, 4. (na mestnem komiteju za izobraževanje), v katerem je med drugim zapisano stališče, da od referendumskega odločanja o statusnih spremembah ni mogoče izločiti učencev, in pa sklepi: da obe šoli (GIC in GVJ) skupno s pravnikom SML tov. Vladimirom Dejanom pripravijo sporazum do 5, 5, 1982 (namreč sporazum o združitvi dveh DO v eno), da se 5, 5, na GIC skliče zbor delavcev, razširjen s predstavniki SML in DPO mesta Ljubljane, da do tega zbora poljanska gimnazija (GVJ) posreduje Gimnaziji Ivan Cankar pismen odgovor na njihova vprašanja in še en sklep. Drugi in tretji sklep sta bila realizirana (le da je bil razširjeni zbor delavcev en teden kasneje, tj. 12,5,), prvi sklep pa ne. Tov, Dejan je sicer po- slal osnutek nekega samoupravnega sporazuma, vendar povsem napačnega, namreč sporazum o združevanju dela delavcev, ne pa dogovorjeni sporazum o združitvi dveh DO v eno. Iz razprave na zboru delavcev 1 2, 5, je možno sklepati, da to ni bila slučajna na- paka ali površnost. Kljub izrecnemu dogovoru oziroma sklepu o omenjenem zapisniku in kljub stališču v dopisu mestnega komiteja za izobraževanje (MKI), ki se konča z »menimo, da bo ob zavzetih in odgovornih prizadevanjih vseh udeležencev izobraževanja v vaši VIO, proces samoupravne reorganizacije možno izpeljati do pričet- ka novega šolskega leta«, so namreč odgovorni mestni funkcionar- ji na zboru delavcev 12, 5, zastopali povsem nasprotna stališča, namreč da ne gre za nikakršne statusne spremembe in da zato tu- di nikakršni referendumi niso potrebni. V dokaz bom iz zapisnika (obstaja tudi magnetofonski trak) citiral izjave tov. Dejana in tov, mag. Katje Kobal, namestnice družbenega pravobranilca samoup- ravljanja (d, p, s,), dane v prisotnosti Štefana Balažica (MKI), Vere Vošnjak (MK SZDL), Brede Čižmek (MK SZDL), Andreja Perka (MK ZSMS), Lojzeta Pajka (obč, svet sindikatov). Staneta Jeraja (OE Zavoda za šolstvo), Ksenije Preželj (obč, komite za družbene de- javnosti), Marije Skarza-Žerovnik (MKI), Terezije Osterman (MIS), Janeza Železnika, Miloša Poljanska, Noela Škerjanca (OK ZKS) in Janka Pučnika (MK ZKS). Kobalova: (str. 2):,,, Kaj učenci mislijo z referendumom? V prime- ru reorganizacije šolstva ne gre za nobeno statutarno spremembo, temveč za prilagoditev organizacije potrebam, ki so bile usklajene v PIS in na katere je dal soglasje tudi ustanovitelj. Prejeli boste sklep od PIS-a, v katerem bo določen program, od ustanovitelja soglasje, nato sledi samoupravna organiziranost tako, da boste sprejeli ustrezne akte in spremembe priglasili pri registru. Učenec 3. 1: Če nimamo vpliva, zakaj smo se potem zbrali? ... Kobalova:,,. Treba je upravljanje in samoupravljanje ločiti od usk- lajevanja obstoječega šolskega sistema po zakonu o usmerj. izob- raževanju, (str. 3).,. Dejan (str. 7):,,, Ali iti v obliko, ki velja za organizacije združenega dela? Vzgojnoizobraževalne organizacije pa so organizacije po- sebnega družbenega pomena, pa to ne morejo glede na zakon o usmerjenem izobraževanju, Grgičeva: Kako imeti zaupanje po vsem tem, kar ste vi povedali? Kobalova: Vi boste dobili sklep PIS in soglasje ustanovitelja, nato pa se samoupravno organizirate na osnovi teh dveh aktov, Železnik:,,, Če hočete demokratično razpravljati, smete samo do določene meje, 1, julija bo odločila skupščina mesta Ljubljane, ki prevzema tudi odgovornost za socialno varnost, Kadunc: Pravna služba je ta sporazum tudi poslala. Vendar to ni ta sporazum za združitev dveh organizacij, ampak sporazum, ki ga 55 predvideva 336. člen ZZD, ki ga mi že imamo... (str. o) Dejan (str. 8): Morali boste ta sporazum imeti in sprejeti in ravno ta- ; ko tudi statut. Referenduma ne bo, glede na sklep PIS-a in Mestne | skupščine SZDL. Lah: Prosim za pojasnilo člena 140 ZUI (citira člen, ki govori o tem, \ da v šoli soodločajo delavci in učenci). ! Kobalova: Za vas veljajo prehodne in končne določbe, ne pa sedaj : gledati člen, ki ste ga brali. Imamo specifično situacijo, ko gre za ' nov sistem šolstva, ne pa za združevanje šol v obstoječem. Ko bo ; reorganizacija šol izvedena, pa pride v poštev določba člena, ki ga : citirate in takrat dajejo delavci svoje soglasje k statusnim spre- membam. Ne gre za statutarno spremembo, temveč za uskladitev : obstoječih gimnazij z novim zakonom, ki gimnazij več ne pozna, j ampak določene programe. To ni nič proti samoupravljanju. Da so po takih izjavah in stališčih, danih v pristojnosti prej navede- nih in brez vsakršnega ugovora z njihove strani, delavci in organi šole prenehali pripravljati referendumske odločitve, je najbrž po- vsem razumljivo. Mislim pa, da je prav v citiranem zapisniku ključ za odgovor na vprašanje, ki je bilo zastavljeno že na seji mestne skupščine 1. julija kakor tudi v nekaterih pismih staršev v Delu, na- mreč na vprašanje o odgovornosti za nastali položaj, za nepravo- časno pripravljenost sprememb in vseh postopkov, ki bi jih bilo za to treba izpeljati. Če bi referendume pravočasno izpeljali (kar so delavci GIC hoteli, a so jim to prav mestni funkcionarji tako rekoč prepovedali), bi se seveda lahko zgodilo, da bi delavci ali učenci na referendumu glasovali proti. V tem primeru bi bilo zoper GIC seveda možno izpeljati postopek za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva (po starem rečeno - »prisilne uprave«), vendar bi se v tem postopku utegnilo razkriti (prizadeti kolektiv ima namreč zoper od- ločitev občinske skupščine o uvedbi takih ukrepov pravico do pri- tožbe na sodišče), da stvari vendarle niso bile tako dobro priprav- ljane, kot nekateri skušajo prikazati, in da sodišče morda ne bi pri- trdilo stališču, da je glasovanje proti tako pripravljenim spremem- bam možno šteti za družbeno škodljivo nasprotovanje širšim druž- benim interesom in zato uvesti začasne ukrepe proti šoli. Ne glede na motiv, zakaj je na sestanku 12. 5. nenadoma prišlo do spremembe v stališču odgovornih funkcionarjev (da referendumi niso potrebni, čeprav so na nekaterih drugih šolah že bili izvedeni), ostaja dejstvo, da se je to zgodilo in da so torej prav tisti, ki bi morali skrbeti za pravilen potek vseh postopkov in kolektivu pri tem nuditi pravno pomoč, s svojimi napačnimi stališči zavedli kolektiv in mu preprečili, da bi te postopke pravočasno izpeljal. Odgovornost pri tem udeleženih pravnikov je gotovo njihovi strokovni usposoblje- nosti primerno večja, toda tudi vsi drugi navzoči mestni in občinski funkcionarji bi po mojem mnenju morali, tudi če niso pravniki, ve- deti, da nobene prehodne določbe nobenega zakona ne morejo de- lavcem odvzeti njihovih temeljnih samoupravnih pravic, ki jim jih za- gotavljata ustava in zakon o združenem delu. Vsa nasprotna raz- glabljanja so zame kot pravnika in občana te družbe tako absurd- na, da se mi zdi škoda o njih izgubljati dosti besed. Sprašujem se samo, kako je možno, da pride do takih absurdnih stališč celo v Ljubljani, kjer je vendarle velika koncentracija ustrezno usposob- ljenih kadrov in tudi strokovnih institucij, ki bi jih pristojni mestni or- gani navsezadnje tudi lahko zaprosili za mnenje, če si sami niso bili na jasnem, kako pravno in samoupravno stvari stojijo. O tem, da so ustrezni sklepi PIS-ov in RIS-a (kolikor so bili tudi sami pravilno sprejeti - tudi o tem namreč obstaja določen dvom) samo podlaga za ustrezne samoupravne odločitve prizadetih delovnih organizacij, je sploh škoda vsake besede - navsezadnje je tudi tov. Kobalova v dveh od zgoraj citiranih izjav povedala, da sklepom PIS- ov in soglasju ustanovitelja sledi sprejemanje ustreznih samoup- ravnih aktov v šolah. Kako naj bi bili ti statuti in samoupravni spo- razumi (statusni), za sprejemanje katerih je po ZZD brez vsake iz- jeme obvezen referendum, sprejeti v šolah brez referendumov, je seveda vprašanje, na katerega verjetno ve odgovor samo tov. Ko- balova in tisti, ki jo v tem njenem stališču podpirajo. Sklicevanje na prehodne določbe ZUI (219. člen): tam je rečeno samo to, da do leta 1985PIS-Ì IN OlS-i »v postopku kontinuiranega planiranja usklajujejo v Izobraževalni skupnosti Slovenije razvoj iz- obraževalnih zmogljivosti in njihovo razmestitev tako, da zagotovijo nemoteno nadaljevanje izobraževanja vpisanih učencev in uvaja- nje novih VIP-ov v skladu s tem zakonom in z zakonom o svob. me- njavi dela na področju vzgoje in izobraževanja«. Torej niti sledu o kakšni izjemni določbi, s katero bi bile za čas reorganizacije šolstva izključene iz uporabe določbe tega zakona o samoupravljanju v šo- lah, kot si je dovolila trditi tov. Kobalova, namestnica družbenega pravobranilca samoupravljanja! Kvečjemu nasprotno bi bilo mož- no trditi (in to je tisti dvom, ki ga izražam glede veljavnosti sklepov samih PIS-ov in RIS-a o razmestitvah oziroma mreži šol), namreč, da bi te odločitve morali sprejeti uporabniki In izvajalci v PIS-lh s samoupravnimi sporazumi (na referendumih) in ne skupščine PIS- ov s svojimi sklepi (pa nekaterih odločitev niti skupščine niso spre- jele, ampak so za to pooblastile druge organe: RIS je pooblastila svoj odbor za usmerjeno izobraževanje, PIS za elektrotehniško us- meritev celo svoje predsedstvo itd., kar vse verjetno predstavlja nadaljnje nezakonitosti v postopku). Odločitev po mojem mnenju niti skupščine s svojimi sklepi ne bi smele sprejeti zato, ker že ci- tirani 219. člen ZUI jasno pravi, da se te odločitve sprejemajo »v po- stopku kontinuiranega planiranja« - za planske odločitve je pa jasno, da morajo vse temeljiti na referendumsko sprejetih samoup- ravnih sporazumih o temeljih planov, ki jih sprejemajo delavci v svojih izvajalskih In uporabniških organizacijah, in ne po delegatski poti v skupščinah. Ali je taka pravna ureditev tega vprašanja smotrna ali ne, je seveda drugo vprašanje - dejstvo je, da je taka in da citirana prehodna do- ločba ZUI ne izvzema iz uporabe ne sistemskih določb ZZD ne sis- temskih določb zakonov o planiranju (zveznega in republiškega). Toda tudi v primeru, če omenjenih sklepov PIS-ov in RIS-a ne šte- jemo za nepravilno sprejete in torej nezakonite, ostaja kot bistveno dejstvo, da bi tem sklepom morale slediti referendumsko izvedene statusne spremembe v nekaterih (ali morda celo v vseh) prizadetih šolah, da pa to ni bilo povsod izvedeno in da tega do začetka no- vega šolskega leta seveda tudi ni več mogoče izvesti. Zanimivo je dodati še tole. Vprašanje, kako izvesti spremembe v mreži šol, se je pojavilo tudi v občini Murska Sobota (dvojezične os- novne šole), namreč vprašanje, ali je te spremembe mogoče izvesti z odlokom oziroma sklepom občinske skupščine (podobno kot v ljubljanskem primeru s sklepi PIS-ov in RIS-a). Zakonodajno-prav- na komisija republiške skupščine je v zvezi s tem dne 8. 6.1982 za- prosila za mnenje Vrhovnega sodišča SRS, ki je dne 21. 6. 1982 (št. Su 204/82) odgovorilo, da takih sprememb (razen v enem pri- meru, ko gre za odpravo neke šole, ne pa za združevanje, pridru- ževanje ali podobne statusne spremembe) »ni mogoče izvesti z od- lokom oziroma sklepom občinske skupščine, marveč le s sklepi oziroma odločitvami prizadetih delavcev teh šol oziroma s po- stopki, predpisanimi z zakonom o združenem delu, pa seveda s soglasjem že omenjene občinske skupščine oziroma samoupravne interesne skupnosti«. Dejstvo, da je srednje šolstvo do leta 1985 v nekem prehodnem obdobju, osnovno šolstvo pa ne, pri tem niče- sar bistvenega ne spreminja, ker, kot že rečeno, kakršnokoli ome- jevanje temeljnih samoupravnih pravic delavcev v šolstvu tudi v prehodnih določbah ZUI ni predvideno, kot to razlaga tov. Kobalova in drugi - če bi pa v resnici bilo predvideno, bi bila pa taka zakonska določba seveda očitno protiustavna (zato ni čudno, da take določ- be v prehodnih določbah ZUI seveda ni). Končno še vprašanje, ali je bil veljavno sprejet sklep mestne skupščine 1. julija. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, ali ima ta sklep naravo splošnega akta ali ne. Naravno splošnega akta ima, če je to sklep, s katerim je mestna skupščina dala soglasje k splošnemu aktu kakšne samoupravne organizacije ali skupnosti. Gre torej za vprašanje, kaj pomeni formulacija v 2. točki tega sklepa »soglaša s predlaganimi spremembami razmestitve ...« in »se stri- nja s spremembami samoupravnih splošnih aktov vzgojnoizobra- ževalnih organizacij in ustanovitvenih aktov, ki so posledica ...«. V gradivu za sejo mestne skupščine 1. julija, ki ga je pripravil MKI, je na 5. strani navedeno, da je »skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 3. 2.1982 pooblastila mesto Ljubljana kot ustanovi- telja večine srednjih šol, da v soglasju s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi... pripravi dokončen predlog prostorske razmestitve mreže šol v Ljubljani«. Tov. Ferenc sicer zanika ustreznost te for- mulacije, toda če bi bila točna, bi šlo pač samo za predlog nekega splošnega akta (ni sicer jasno, katerega, čigavega in kakšnega) in ne za splošni akt oziroma za soglasje k njemu (in sklep mestne skupščine torej ne bi bil neveljavno sprejet). Citirana formulacija sklepa pa ne govori o tem, da bi bil to predlog, ampak soglasje z ne- kim predlogom (spet ni povsem jasno, katerim, čigavim in kakšnim - ker če bi bil to predlog MKI, to po odobritvi v skupščini ne bi bil več predlog, ampak splošni akt skupščine, če pa naj bi šlo pač sa- mo za predlog nekega splošnega akta (ni sicer jasno, katerega, či- gavega in kakšnega) in ne za splošni akt oziroma za soglasje k ne- kim predlogom (spet ni povsem jasno, katerim, čigavim in kakšnim - ker če bi bil to predlog MKI, to po odobritvi v skupščini ne bi bil- 56 več predlog, ampak splošni akt skupščine, če pa naj bi šlo za pred- log PIS-ov, pa bi šlo seveda za soglasje mestne skupščine s skle- pom PIS-ov itd.), medtem ko pa predsednik istega MKI, ki je pripra- vil prej omenjeno gradivo za sejo mestne skupščine 1. 7. s prej omenjenimi formulacijami, v svojem dopisu ravnateljstvom štirih prizadetih srednjih šol z dne 5. 7. piše, da so »zbori Skupščine mesta Ljubljana na svojih sejah 1. julija 1982 sprejeli soglasje k sklepom Izobraževalne skupnosti Slovenije o razmestitvi izvajanja VIP-ov srednjega usmerjenega izobraževanja v Ljubljani«. Kljub to- talni zmedi in nejasnosti, kakšen sklep je bi! 1. julija pravzaprav sprejet (in ki še dodatno priča o tem, kako malomarno in nestrokov- no je bil pripravljen in izpeljan že postopek do sklepa mestne skupščine - da o nadaljnjih referendumskih odločitvah ponovno ne govorim), se mi zdi, da je zadnja od citiranih formulacij (soglasje k sklepom RIS) še najbližja dejanskemu stanju. Morda sicer res ne gre za soglasje kot pravni akt, ampak le za nekakšno politično sog- lasje, ki pravno ni predvideno in tudi nima pravnega učinka. V tem primeru 1. julija sprejeti sklepi veljajo. Če ni tako, pa sklep (vsaj v 2 točki) ne velja, ker je v zboru združenega dela zanj glasovalo sa- mo 26 od skupno 60 delegatov, statut mesta pa predpisuje, da se odloki in splošni akti sprejemajo z večino vseh delegatov in ne sa- mo z večino navzočih. Na misel, da je bilo soglasje k samoupravnim splošnim aktom šol (v drugem delu 2. točke sklepa) v resnici mišljeno kot vnaprejšnje pravno soglasje k še ne sprejetim splošnim aktom šol, me navajajo tudi tu citirane izjave tov. Kobalove na sestanku 1 2. 5., ki je tam dvakrat (str. 2 in 7 zapisnika) izjavila, da bodo šole najprej dobile sklep PIS in soglasje ustanovitelja, šele nato naj bi sledile status- ne spremembe. Vnaprejšnje soglasje k še ne sprejetim aktom bi bi- lo seveda neveljavno. Ostaja še vprašanje (ki ga žal nisem imel časa preveriti), ali je sog- lasje ustanovitelja morda po zakonu potrebno k sklepom PIS-ov in RIS-a o razmestivah oziroma o mreži šol (torej tudi o tem, kateri program naj posamezna šola izvaja). Če to po zakonu je potrebno, potem je seveda izven vsakega dvoma, da je sklep mestne skupš- čine z dne 1. 7. treba razumeti prav kot sklep o takem zakonsko po- trebnem soglasju (in da je torej predsednik MKI v dopisu šolam zdne 5. 7. uporabil pravilno formulacijo). V tem primeru tak sklep v zboru združenega dela ni bil sprejet z zadostnim številom glasov in torej ne velja. Na to opozarjam zato, ker je v primeru pravočasnega razčiščenja tega pravnega vprašanja morda še možno na seji 20, julija to morebitno napako s ponovnim glasovanjem odpraviti (če poslovnik to dopušča). Za konec naj poudarim še tole. Ker referendumskih (in morda celo še drugih odločitev, če tudi te niso bile pravilno sprejete - sklepi PIS-ov, RIS-a, mestne skupščine) seveda ni mogoče izpeljati dc začetka šolskega leta 1982/83, je jasno, da lahko obravnavani predlog nove mreže šol stopi v veljavo kvečjemu v šolskem letu 1983/84, S tem nastane vprašanje, kaj storiti v šolskem letu, ki je pred durmi, S pravnega in pedagoškega vidika vidim dve možnosti, Pn/a je status quo - seveda z zagotovitvijo drugih prostorov tistim ,ki so jih medtem že izgubili (zlasti, kolikor vem, bivša babiška šola), vendar brez vsakih statusnih sprememb - ali pa morda samo s tis- timi, ki so jih kolektivi že veljavno referendumsko sprejeli (če so za to dobili tudi že ustrezna soglasja). Predlogov za nove prostore je bilo slišati že več (slabo zasedeni prostori v pedagoški gimnaziji, v gradbenem šolskem centru, v nekaterih dijaških domovih, kjer bi se najbrž tudi dokaj hitro dalo usposobiti takšne učilnice itd, - če so te informacije seveda točne). Druga možnost je delna izvedba predlagane spremembe mreže v tistem delu, kjer so vsi postopki (tudi referendumski v šolah) pravilno izpeljani - če so take delne spremembe seveda možne in če izpad enega člena v predvideni verigi preselitev ne onemogoči vsega skupaj. Domnevam, da temu vendar ni tako, saj bi bila v nasprotnem primeru izvedba celotnega preselitvenega plana jeseni onemogočena že zaradi preprostega dejstva, da nova pedagoška akademija, ki tudi predstavlja en člen v verigi predvidenih preselitev, ne bo dokončana do začetka šol- skega leta, ampak baje z najmanj dvomesečno zamudo. Tudi o po- sledicah tega dejstva bi bila seveda potrebna natančna informaci- ' Vse te pripombe in svoja pravna mnenja sem dal zgolj kot občan, ki mu ni vseeno, kako stvari v šolstvu tečejo in ali se pri tem spoš-. tujejo samoupravne pravice delavcev in učencev. Če stalno govo- i rimo, naj se učenci samoupravljanja ne bi samo učili pri predmetu | STM, ampak naj bi ga v šoli in izven nje tudi prakticirali in doživljali ' kot resnično družbeno vrednoto, se seveda sprašujem, kako so i mogli odgovorni mestni funkcionarji na to pozabiti - če bi že sprejeli ' tezo, da se nezakonitosti obravnavanih postopkov kot nepravniki \ morda niso zavedali. Bil sem že deležen očitkov, češ, kje si bil pa j doslej, zakaj pa že prej nisi opozoril na vse to, zakaj nastopaš kot | advokat neke šole itd. Na vse to lahko odgovorim samo z enim \ stavkom: žalostno je, če bomo zdaj zvračali krivdo na občana, ki je i opozoril na nepravilnosti pač takrat, ko je zanje zvedel, ponovno pa i bomo, kot že tolikokrat šli mimo odgovornosti tistih, ki so bili po i svoji funkciji dolžni skrbeti, da se take stvari ne bi dogajale - pri ne- ; katerih pa je bila to celo njihova službena dolžnost (so plačani za 1 to). Naj povem tudi to, da moj prvi korak ni bil pisanje tega pisma, i Najprej sem na problem opozoril v ponedeljek, 5, 7,, na seji Sveta i RK SZDL za vzgojo in izobraževanje in zahteval, naj stvar prouči družbeni pravobranilec samoupravljanja SRS (ker obstaja sum, da mestni tu ni prav ravnal). To je bilo tudi objavljeno v Delu. V sredo, 7, 7,, sva s članico prej omenjenega Sveta dr. Ano Krajnčevo po- ' novno opozorila na vsa ta vprašanja na posebnem sestanku na mestni konferenci SZDL, ki se ga je udeležila vrsta mestnih funk- cionarjev s tega področja in tudi nekateri republiški, V petek, 9, 7. (to je danes), sem bil povabljen na sestanek na mestni skupščini, ki je bil posvečen izrazito pravnemu pretresanju nastalega položa- ' ja. Na obeh sestankih (sicer neformalnih) je bil sprejet zame vpraš- ljiv sklep, da informacijo za mestno skupščino oziroma za nadalnje ukrepanje pripravijo tisti, ki so očitane nepravilnosti sami zagrešili. Predlagal sem, da bi se obrnili na družbenega pravobranilca sa- mouprvljanja SRS in s prošnjo za pravno mnenje Vrhovnega sodiš- ča SRS (kot v primeru občine Murska Sobota), vendar ne vem, ali bo ta moj predlog sprejet in kdaj. Sklep, da informacijo za mestno skupščino pripravijo organi, katerih strokovnost ravnanja je bila postavljena pod sum, se mi zdi pravilen in utemeljen samo v prime- ru, če se delegatski skupščini hkrati predloži tudi nasprotno gradi- ; vo, da ne bo, kot tolikokrat poudarjamo, enostransko informirana - | in to prav v vprašanju, ko gre za odgovornost njej in celotni javnosti odgovornih funkcionarjev in strokovnih služb. Zakaj moram ob vseh pravobranilcih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacijah in drugih, ki bi morali skrbeti za spoštovanje zakonitosti in samoup- ravnih pravic, prav jaz nastopati »kot advokat neke šole«, pa je ■ vprašanje, na katerega naj odgovori in se ob njem zamisli kdo drug in ne jaz, S tovariškim pozdravom! I i Matevž Krivic 1 Poslano: - predsedstvu Skupščine mesta Ljubljana (s predlogom za uvrsti- tev v gradivo za sejo mestne skupščine 20, julija) - družbenemu pravobranilcu samoupravljanja SRS - družbenemu pravobranilcu samoupravljanja ljubljanskih občin - komisiji za družbeno nadzorstvo pri Skupščini mesta mesta Ljub- ljana - republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje - delegaciji za SIS izobraževanja in vzgoje Srednje šole Ivan Can- kar za splošno kulturo in elektroenergetiko - komisiji Predsedstva SRS za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana - delegaciji za ZZD Srednje šole Ivan Cankar za splošno kulturo In elektroenergetiko 57 I NTERVJ u BRACO ROTAR: INTERVJU ZA RADIO ŠTUDENT Prvo leto šolske reforme je razkrilo predvsem zamolčeva- nje nekaterih temeljnih vprašanj. Svoj donesek demistifi- kaciji optiinizma je prinesla tudi razprava na okrogli mizi Dela. Katera so po vašem mnenju tista vprašanja, ki najbolj pereče zahtevajo javno obravnavo? B. R.: Prvo nerazjašnjeno vprašanje je, kdo je pristojen - strokovno, ideološko, državljansko pristojen razpravljati o šolstvu. Ni jasno, kaj je dolžnost strokovnih teles in kaj do- lžnost in pristojnost državne administracije. Mislim namreč, da so strokovne službe v veliki meri odpovedale in da je ad- ministracija prekoračila pristojnosti že s tem, da je silila k prenagljenim sklepom in k izvajanju nedodelanega in nepre- tehtanega reformnega programa ter se ogrevala za papirna- te poenostavitve, ki v dejanskosti povzročajo nepotrebne in škodljive napetosti in zaplete. Videti je, kakor da bi skušala mimo demokratičnih instanc in javnosti - ali kar skoznje - pretihotapiti ukrepe, ki jih strokovno ni mogoče utemeljiti. Ta občutek - In nemara ne zgolj občutek - zbuja »politika krat- kih rokov« in »izvršenih dejstev« (gimnazija I. C), ki na pod- ročju izobraževanja nikakor nI primerna. Najbolj neokusno pa se mi zdi, da nas skušajo zlasti pred- stavniki administracije prepričati, da je bila reforma dobro pripravljena. Dobra pripravljenost ni preprosto v premem so- razmerju s potrateno količino papirja, delovnih ur in s števi- lom sestankov. Vsa reč že spominja na neko Brechtovo pesmico, v kateri pravi, da je sistem že dober, le ljudstvo je treba zamenjati. Skratka - in to ni nobena skrivnost, vsakdo, ki obvlada te- meljne logične povezave, dobi to sliko že iz tega, kar je bilo povedano na Delovi okrogli mizi - torej: v razumevanju ciljev reforme, zlasti pa v njenem izvajanju tičijo tele protislovja in pomanjkljivosti: - nejasna opredelitev splošne izobrazbe, ki omogoča li- nearno pariteto predmetov, ne zastavlja pa si vprašanja o temeljnih področjih vednosti, ki jih mora danes človek vsaj poznati, če že ne obvladati (denimo razmerje med fiziko in tehnološkimi predmeti ali med filozofijo oz. zgodovino in STM); - ni rešeno vprašanje, kaj naj šolar s »prakso« pridobi: zgolj pouk o trenutnem stanju v naših delovnih organizacijah ali kompleksno (tj. zgodovinsko, tehnično, sociološko, ideološ- ko itn.) predstavo o tem, kje tičijo te delovne organizacije, in o naravi delovnega procesa in družbenih razmerij, ki v njih prevladujejo. Ni jasno ali vajeniški uk ali izobrazba. - nepojasnjeno je vprašanje, kaj pomeni uskladiti izobrazbo z zahtevami združenega dela; mar ni dejanski interes tega dela - ki pa ga večidel samo ni zmožno jasno formulirati, ta, da preseže svoje lastno sedanje stanje; to pa pomeni, da ne more postavljati sebe, tako, kakršno je, za kriterij družbenih potreb; sicer pa uporabniki očitno precej pasivno sodelujejo pri izražanju potreb združenega dela (Sušnik). Mislim, da je teza iz naslova nekega članka v Delu, ki se glasi: »Možnost za delo naj usmerjajo šolanje«, demagoška. In sicer zato, ker je enostranska. Denimo že zato, ker je neodgovorno in nestrokovno predvidevanje »možnosti za delo« že povzroči- lo hude težave z zaposlovanjem v Beogradu. Pa tudi zato, ker znanje v tej defetistični paroli ne nastopa kot produkcij- ska sila. Po mojem bi se moral naslov glasiti nekako takole: »Znanje naj končno omogoči spremembo delovnega proce- sa in narave dela, s tem pa nove možnosti za delo, šole pa naj dajejo tako znanje«. In da bom jasen, tako znanje ni zgolj specializacija za tehnološki delovni postopek, temveč zmožnost delavca, da racionalno presoja o vseh stvareh, ki se ga tičejo kot osebe in kot nosilca delovnega razmerja. R. Š.: Veliko se govori tudi o zavajanju učencev in o odgo- vornosti za šolanje. Družba ne more odgovarjati za napačne odločitve staršev in otrok in zato je menda potrebno prisilno usmerjanje, omeje- vanje vpisa itn. Mislim, da drugo ni logična konsekvenca pr- vega: družba je namreč odgovorna za izobraževalni sistem in za vrednotenje znanja. Nesporno pa odgovarja za naravo in kvaliteto izobraževalnih možnosti, torej posredno tudi za odločitve otrok in staršev. Otroke in starše je seveda treba opozoriti, kaj sledi iz šola- nja na posamezni usmeritvi. Toda ali je to sploh mogoče. Mar so ad hoc skrpana zaposlitvena predvidevanja kaj bolj- še jamstvo za zaposlitev po dokončani srednji šoli, ali niso zgolj deklerativna horizontalna prepustnost šol, trditve, da je mogoče od koderkoli nadaljevati študij na visoki šoli ipd. ce- nena demagogija? Ne sme nas zaslepiti to, kar je »treba storiti«, pomembno je to, kar se dejansko dogaja za plazom besed. Dogaja pa se, denimo, neracionalna in vse prej kot varčna reorganizacija šolske mreže v Ljubljani, da o social- nem in človeškem aspektu zadeve niti ne govorim. - Reforma je po mojem mnenju slabo pripravljena tudi zato, ker pravzaprav nima pozitivne orientacije. Kaj hočem s tem rgči? Neki predstavnik administracije in pripravljalec refor- me je pred kratkim, na kongresu ZKJ govoril o »razbijanju avtarkije nekaterih fakultet«. Kot je že v navadi, ni povedal niti besedice o tem, kaj je fakultete prisililo, da se obnašajo avtarkično. Vsekakor je najbrž vsem jasno, da je treba po- znati vzroke, če hočemo odpravljati posledice. Take izjave so zame ceneno razbijaštvo. Tudi sicer se reforma bolj ukvarja z destrukcijo, kakor bi bilo prav. Je zoper »elitizem«, zoper gimnazije, zoper »staro« kar poprek in podolgem, vendar brez pravih argumentov. Seve- da obstaja na kupe argumentov, ki govorijo za reformo šol- skega sistemia, a bore malo jih je bilo slišati iz ust izvajalcev reformnega programa. In celo tam, kjer so najbolj prepriče- valni, so izvajalci pripravljeni odstopiti od njih. Pripravljeni so popuščati pri zahtevnosti splošne izobraževalne osnove in pri t. im. manj zahtevnih programih. Že ta »manjša zahtev- nost« je kaj ponesrečeno ime za šole te vrste, saj ne gre za manjše zahteve, temveč za zahteve druge vrste, ki so bržko- ne celo napačne. Konec koncev pridemo do tega, da gimnazij več ni, ostanejo pa obrtne in srednje strokovne šole. Že od vsega začetka pa je jasno, da so prav »manj zahtevni programi« preskusni ka- men reforme. Prav tukaj bi bilo treba največ spremeniti. Tega pa - kot se iz dneva v dan kaže - ni mogoče z voluntaristič- nimi razglasi. Zlasti v teh šolah je treba spremeniti pedagoš- ke prijeme, kader, število učencev na učno enoto in - to se mi zdi manj pomembno - opremo. Tudi te šole so vsaj delo- ma odgovorne za to, da njihovi učenci niso nadarjeni. 58 R. Š.: O tej nadarjenosti bi bilo morda potrebno áe posebej spregovoriti. Po naših občilih In v besedilih o reformi je ve- liko govora o psihofizičnih lastnostih, o nadarjenih učen- cih in celo o tem, da je »talent v največji meri darilo nara- ve«, kakor pravi dr. Kornhauzerjeva. B. R.; Povejmo jasno: ni ločnice med sociokulturnim in bio- loškim faktorjem pri oblikovanju osebnih dispozicij. Kaj malo vemo, denimo o tem, kako vpliva način življenja nosečnice na zarodek. Vemo pa, da so za mentalni razvoj posameznika zelo pomembne kulturne in družbene razmere, v katerih pre- življa zgodnje otroštvo. To je čas, v katerem se razvijajo in- teresi in mentalni vzorci. Tako je seveda deloma res, da bi se gimnazijci pri »praktičnih« predmetih slabše odrezali, vendar zelo verjetno ne enako slabo, kakor se »praktiki« pri »intelektualnih« predmetih. Dodal pa bi, da bi se vsi skupaj porazno odrezali med amazonskimi Indijanci. Skratka: najnujneje, talenti, psihofizične lastnosti niso ne- kaj, kar bi bilo od boga dano in česar sistematična družbena akcija ne bi mogla spreminjati, izboljševati, namesto da se ukvarjamo s površnim pobiranjem naključnih sadežev. Sprememba obrtnih in strokovnih šol - pa ne le teh šol, tem- več tudi otroškega varstva in osnovnih šol - je nujno potreb- na z vidika dolgoročne izobraževalne politike. Spremembe na tem področju omogočajo spremembe v t.im. nacionalni mentaliteti. Rezultati pa se pokažejo precej pozno - pri ot- rocih današnjih šolarjev. - Prav tako si ne moremo privoščiti neodgovornega ravna- nja z distribucijo »zahtevnejših« in »splošnoizobraževalnih programov« v nacionalnem prostoru. Če se nepremišljeno specializirani programi prostorsko razvrščajo, dobimo tale učinek: V neki regiji je, denimo, najzahtevnejša srednja šola elektrikarska; distribucija nagnjenj do te stroke je med ot- roško populacijo bolj ali manj poprečna. To pa pomeni, da se znajdejo vsi tisti otroci, ki bi radi hodili v kakšno drugačno šolo iste zahtevnostne stopnje in imajo enake iste osebne zmožnosti zanjo, v depriviranem položaju. Le socialni privi- legiranci med njimi bodo zmogli stroške dislociranega šola- nja, pa še zanje bo prenehanje družinskega življenja tvega- no dejanje. Drugi otroci pa bodo hodili ali v kvalitativno neustrezne šole ali pa bo po sili razmer nastala elektrikar- ska regija. Socialni elitizem v tem seveda ni odpravljen, am- pak prav narobe. RŠ: Veliko se govori tudi o odpravljanju dualizma med »splošno Izobrazbo« in »praktičnim znanjem.« B. R.: To se lepo sliši in človek bi stvar iz srca pozdravil, če, denimo, »praktično znanje« ne bi bilo preprosta priučitev za delo, intelektualno delo pa ne bi veljalo za odvečno razkošje. Kdo pa še danes lahko misli, da znanosti, tako naravoslovne kot družboslovne in filološke, niso praktične in to na veliko več ravneh, kot je t.im. neposredno proizvodno delo. Tako se neogibno zgodi, da odprava ene ideološke klasifikacije ved- nosti proizvede drugo, še bolj reterdirano razdelitev na pro- izvodna in neproizvodna znanja, ki posnema poznosrednje- veško delitev na artes littérales in artes technices, le da so zdaj zamenjani vrednostni predznaki. - Reforma je slabo pripravljena tudi zato, ker ločuje delo od znanja, kakor je opozorila dr. Ana Krajne, pa tudi zato, ker meša izobrazbo in poklic. Izobrazba, najsi je formalna, spon- tana, regulirana, racionalno ali iracionalno usmerjena, vselej presega zahteve poklica. Od delovanja šolskega sistema pa je v veliki meri odvisno, ali bodo v njej prevladovale iracional- ne, populistične, nacionalistične, lokalistične ipd. sestavine ali kaj drugega, denimo, demokratična usmerjenost, uteme- ljena z racionalno zgodovinsko zavestjo. - Neustrezna je preprosta diferenciacija šol in znanja glede na poklice oz. »delo« in neupoštevanje narave in notranje strukutre ved, ki tvorijo to znanje. To je podobno delu za te- kočim trakom, kjer delavec pravzaprav ne ve, kaj dela, po kakšni logiki se pojavljajo pred njim določeni mehanizmi ali deli in kako delujejo ti mehanizmi in deli zase in v celoti končnega produkta. Zanj to ve nekdo drugi. Shematska po- klicna diferenciacija phnaša atomizacijo znanosti in ved. To je antiintelektualizem, ki temelji na banalni podmeni, da iz malega raste veliko, a kaj ko medicinska sestra ni majhen zdravnik, mesar pa ne nedorasel anatom. Raje bi rekel, da mora danes Janez biti zmožen znati veliko več, kakor se je Janezek naučil. Nihče ne odreka smisla in smotrnosti določenega vertikaliz- ma v izobraževalnem sistemu, vendarte vertikalizem ne mo- re postati izključevalno pravilo, temveč zgolj usmerjevalno načelo. Proučiti je treba tudi število takih smeri in ga kar se da skrčiti, hkrati pa uvesti priučitveno izobraževanje kot do- polnilo premajhnemu specialnemu znanju. Nobena izmed zahtevnih srednješolski smeri ne bi smela producirati ljudi, ki bi bili tako ozko profilirani, da bi imeli nepremostljive te- žave pri vpisu na drugačne visokošolske študije. Šele tedaj bi dosegli dejansko enakovrednost smeri, ne pa še enakov- rednosti posameznih šol. R. Š.: Kaj ste kot pedagog pričakovali do reforme in kaj ste dobili? B. R.: Pričakoval sem, da se bo reforma v skladu z deklari- ranimi cilji še posebej lotila dveh problemov, in sicer dejan- ske transformacije obrtnih in strokovnih srednjih šol ter flek- sibilnosti sistema. A se je prav na teh dveh področjih na- jslabše odrezala. 59 NEKAJ POPRAVKOV K SAMOCENZURI V NOVI REVIJI S spisom "Samocenzura" (Nova revija 3/4, str. 463-466) je tudi Tine Hribar "priključil svoj glas k zboru", ki že skoraj deset let odgovarja na pluralizem potreb naše družbe ob teoretski psi- hoanalizi: s pisanjem ljubezenskih sporočil forumom oziroma osebam o nemarksističnosti, idejni neprimernosti itn. posameznih prista- šev teoretske psihoanalize, s pred in zakulisnim razširjanjem iz- mišljenih "podatkov", denunciacij in izsiljevanj, s teoretskimi diskvalifikacijami, ki so seveda praviloma "kratke", "udarne", v slogu "saj to ni vredno resnega spoprijema", tj. "saj so stvari danes že povsem jasne", ali, kot je zapisal sam Hribar v 2, šte- vilki Nove revije: "Nezadostnost te "psihoanalitične" koncepcije, ki spočetka, ko še ni imela ambicije, da bi se prelevila v nekakšno obče družboslovje, za večino ni bila očitna, je danes že povsem razločna,"(str. 135; Res "povsem razločna" stalinska figura: "stvari so danes jasne", pri čemer imamo tudi "večino", ki pač - naivna, kot je - spočetka ni mogla vsega videti (in kajpada njen nujni protipol: budno manj- šino, ki ji je bilo od samega začetka vse jasno), ne manjkajo pa niti znameniti narekovaji, ki takoj povedo, da "stvari ni jemati resno"! - Poglejmo torej, kaj prinaša v omenjeni "zbor" novega Hri- barjev glas! Bodimo za začetek naivni in se delajmo, kot da gre vsaj pri tem glasu - če že ne pri ostalih - za teorijo; kako je s siceršnjim Hribarjevim raziimevanjem Lacana, dovolj jasno povedo tile njegovi stavki, ki stoje neposredno pred navedeno izjavo o "nezadostnosti" psihoanalitične koncepcije: "užitek ne izvira iz imaginarne (svetle, blažene) prihodnosti, ko naj bi bile izpolnjene vse želje ("vsakomur po njegovih potrebah"), marveč iz preseka med željo in prepovedjo: presežni užitek je pre- povedani užitek. Če hoče biti človek torej kolikor toliko "srečen", se mora odpovedati čisti želji, ki je istovetna z željo po smrti, in se sprijazniti s svetom prepovedi, tj,. Zakona."(Nova revija, 2, str. 135) Ti stavki pač "povsem razločno" kažejo, kako je Hribar zgrešil (oziroma ni "zakapiral", če naj uporabimo njegov lasten izraz iz polemike proti M. Kerševanu v Problemih-Razpravah 4-6 1982, str. 251) elementarno razmerje med zakonom in željo pri Lacanu: pri Lacanu je "čista želja" istovetna z zakonom, sam zakon je tisti, ki ukazuje užitek, ne pa da imamo opraviti z nekakšno "čisto žel- jo", ki bi se ji nato morali odpovedati in se sprijazniti s svetom prepovedi oziroma zakona; ni naključje, da Lacan pogosto navaja kot zgled "želje v čistem stanju" prav Kantov kategorični impera- tiv! Ce dela torej Hribarju takšne težave najbolj elementarna vloga zakona v Lacanovi teoriji, tako da je tu njegovo obravnavanje Laca- na povsem na ravni tistih doslejšnjih "izvirnih" slovenskih del, ki nosijo v naslovu naziv "strukturalizem" ali "strukturalno", po- tem nas kajpak ne sme začuditi,^če se mu zadeve nekoliko zapletejo tudi ob tem, ko skuša spodbiti Žižkovo razumevanje zakona pri Pas- calu: "Žižek pozabi poudariti sklepno Pascalovo ugotovitev: Inudje imajo sicer veljavnost (avtoriteto; zakonov za resničnost, toda prav zato "se kaj radi uprejo, brž ko jim kdo dokaže njihovo ničvrednost (il est sujet à se révolter dès qu'on lui montre qu'elles ne valent 60 rien)". Ker Žižek ni šel preverit francoskega originala, marveč iz- haja iz površnega slovenskega prevoda, je spregledal, da Pascal ne govori le o veljavnosti (avtoriteti) in resničnosti, ampak tudi o ničvrednostt zakonov."(Nova revija 3/4-, str. 466) Žal je sam Hribar tukaj tisti, ki ne le "pozabi poudariti", marveč preprosto spusti sklepni stavek te Pascalove misli (325) in tako da fragmentu, ki ga navede, neustrezen pomen. Navedimo celoten od- stavek iz Pascala! "Dobro bi bilo tedaj, da bi se ljudje pokoravali zakonom in navadam že zato, ker so zakoni; da bi vedeli, da ni nobenega pravega in pra- vičnega, ki bi ga morali uvesti, da se sami na to ne spoznamo in da se je zato treba držati že sprejetih. Vendar ljudje niso sprejemlji- vi za to stališče. Ker torej mislijo, da se resnica dá najti in da je ta v zakonih in navadah, jim verjamejo in njihovo starost jemlje- jo kot dokaz za njihovo resničnost (ne pa samo za njihovo veljavnost brez resničnosti). Zato se jih držijo; vendar se kaj radi uprejo, brž ko jim kdo dokaže njihovo ničvrednost "(oziroma neveljavnost - pomenska razlika tu pač ni odločilna)" . To pa se dá dokazati za vse, če gledamo nanje z nekega posebnega vidika." Kaj namreč pove ta zadnji, zares "sklepni" stavek? Da je samo dokazo- vanje ničvrednosti zakonov nekaj ničvrednega, poljubnega, zavezano omejenosti razumskega prepričevanja, kjer se pač da vse dokazati, če gledamo z nekega posebnega vidika. Ne gre torej za nikakršno heroj- sko, vrednostno pozitivno dokazovanje ničvrednosti zakonov, ki bi nam omogočilo, da se iztrgamo njihovi moči, marveč Pascal to dokazo- vanje eksplicitno ovrednoti negativno, kot nekaj nevarnega, nezaže- Ijenega, subjektivno-poljubnega (kajpak ne v pomenu filozofske sub- jektiлrnosti). Zdaj pa pridemo do ključnega momenta in hkrati do ključne potvorbe, ki jo Hribar izvede v nadaljevanju kJkäJsue svojega teksta: Hribar interpretira Žižka tako, kot da so zanj zakoni "nekaj nepremakljive- ga in nedotakljivega", proti čemur se je nesmiselno in nemogoče u]?!- ■ratifl^JJ-J kar je treba brezpogojno ubogati "zato, ker gre za za- kon", ne glede na njegovo utemeljenost v resnici in pravici itn. - in v čemer naj bi temeljili Žižkov in Močnikov praktični konformi- zem^^ cinizem, politikantstvo ipd, oziroma kar naj bi upravičevalo taksno njuno ravnanje. Vendar pa pozornemu bralcu ne more uiti, za katero temeljno vprašanje gre Žižku v navedeni recenziji: pač za vpraSanje - osnovno vprašanje "teorije oblasti" - od kod tako imeno- vana "prostoAi-oljna služnost (servitude volontaire)", zakaj so ljudje pokorni zakonu, kako jih zakon "drži" - od kod, če kot odgovor ne zadoščajo niti "moc" niti "resnica" ali "pravica", se pravi, niti zunanja prisila, ki stoji za zakonom, niti notranje prepričanje v njegovo pravičnost, umno utemeljenost itn. Odgovor, ki ga Žižek tu zgolj nakaže (širše pa utemelji drugod), je, da zakon v svoji libi- dinalni-nezavedni ekonomiji deluje kot traumatično dejstvo "označe- valca brez označenca",., Iz tega pač sledi, da - če hočemo zlomiti "notranjo" moč zakona - ne zadošča dokazovanje njegove ničvrednosti, marveč mora priti do preloma v sami nezavedni ekonomiji subjekta. Videti v tem nekakšno zagovarjanje ali opravičevanje prilagojeval- ske pokornosti dani "pozitivni zakonodaji" bi bil pač zgolj površen nesporazum - če se žal za njim ne bi nakazoval dovolj očiten ra- čun, ,, Kar pa zadeva Hribarjevo razkrinkovanje cinično-prilagojevalske vsebine Močnikovega spisa Parva asinaria, priporočamo bralcu, naj povsem preprosto skrbno prebere odlomek, ki ga navede Hribar (ali, 61 še bolje, celoten tekst v Problemih-Razpravati 201-202), nato pa naj ga primerja s tem, kar iz njega izvleče Hribar; бе ne bo opa- zil razlike, mu pač ni pomoči... Toda bodi dovolj o teoriji, saj v vsej tej zadevi itak ne gre zanjoi preidimo k zloglasni notici na platnicah Problemov-Razprav 201-202. Navedimo najprej besedilo spuščene in končno, v skladu s preizkušeno dramaturgijo vzbujanja zanimanja v "javnem mnenju", le objavljene 2?.točke: "Mimo vednosti uredništva ProJ)lemov, pač pa s pomočjo glavnega in odgovornega urednika Slavoja Žižka, je k zboru Javorška, Tribune in Vidmarja na hrbtu 201-202 številke Problemov priključil svoj glas še historični materialist Rastko Močnik: У zvezi s ponudbo mešane skupine kulturniških apolitikantov, da so v zameno za revijo, ki bi bila čisto njihova, voljni prodati ali zatolči Probleme, opozarjamo morebitne interesente, da Problemi niso naprodajj kupčije te vrste so brez stvarne podlage, razen kolikor seveda ponudniki sramežljivo ne namigujejo na svoje venalno stanje, kar pa Problemov ne zadeva,' Edina resnica, ki udarja iz te verige označevalcev, je pač ta, da se je prek nje Močnik skušal postaviti kot vezir Problemov. Zaradi te in vrste drugih manipulacij pri Problemih in s Problemi N. Gra- fenauer, T. Hribar in D. Rupel izstopijo iz sveta revije Problemi." Najprej tole: notica ni bila objavljena "mimo vednosti uredništva Problemov", pač pa - zaradi razumljivih razlogov - mimo vednosti tistih nekaj članov uredništva, ki so podpisali proglas za Novo revijo; z njo je bila seznanjena večina uredništva, z nio se je solidariziral širok krog sodelavcev Problemov-Razprav, (Tudi povsem "empirično" Močnik ni njen edini avtor.) Intenca končno objavljene 27,točke je ob tem dovolj razvidna: narediti iz stališča širokega kroga sodelavcev Problemov-Razprav tako rekoč privatni eksces ne- kega posameznika (Močnika) - precedensi takšnega iskanja "ekstrem- nega jedra" so žal v politični sferi še preštevilni. - Navedimo zdaj še tisto mesto iz proglasa za Novo revijo, na katero leti omenjena notica na hrbtu îioblemov-Razprav: "Izdajatelj meni, da zastopniki tako imenovane srednje generacije ne smejo biti v uredništvu Problemov, ker da so Problemi mladinska revija. Toda zastopniki tako imenovane srednje generacije niso pri Problemih kot predstavniki določenega rodu, marveč kot sodelavci revije in - v svetu revije - kot predstavniki teh sodelavcev. Ker je logika, po kateri določeni sodelavci že a priori ne bi mogli bit uredniki revije Problemi, čeprav bi bili po svojem delu do tega nedvomno upravičeni, protislovna logika, je izhod le v tem, da se upošteva očitno kultumo-politično ozadje vsega tega zapleta in da zastopniki tako imenovane srednje generacije prenehajo biti sode- lavci revije Problemi, ki naj postane izključno revija mladih. To pa seveda terja ukrep, po katerem bi že izoblikovani in uveljavlje- ni sodelavci iz sedanjih Problemov lahko začeli oblikovati novo re- vijo," Kako razumeti te stavke, če ne pač dobesedno, kot so zapisani, tj, takole: podpisniki proglasa za Novo revijo (približno 1/3 sodelav- cev Problemov je podpisalo proglas) vidijo edini izhod iz krize (".,, je izhod le v tem ,.,", "druga možnost" je takoj v naslednjem odstavku zavrnjena!) v tem, da "uveljavljeni" pisci "srednje gene- racije" prenehajo biti sodelavci Problemov in dobijo svojo, novo revijo. Problemi pa "naj postanejo izključno revija mladih", tj. mentorsko-mladinska revija (in mar je treba spomniti na to, da je 62 sprememba Problemov v mentorsko-mladinsko revijo dolgoletna želja in pritisk kulturno-političnih forumov, proti katerima vodijo Pro- blemi, predvsem Razprave, vsa ta leta ogorčen boj?!). Če bi se ta predlog realiziral, je torej jasno, kdo bi obvisel v praznem: раб tisti, ki niso niti podpisniki proglasa za Novo revijo niti ne pa- dejo v koncept "izključne revije mladih", tj. predvsem Razprave, pa tudi pomemben del literarne avantgarde. Zato so pač vsi, ki so s svojim delom zavezani konceptu Problemov-Razprav in nasploh ne- -"mladinskerau" konceptu Problemov, morali ugotoviti, da navedenega odlomka ia proglasa za Novo revijo ni mogoče dojeti drugače kot ponujanje kupčije oblasti. Tako smo končno prišli do tretjega momenta Hribarjevega teksta, do kopice namigovanj, podtikanj ipd,, ki so ravno dovolj "konkretna", da vzbujajo videz vsebinske utemeljenosti, hkrati pa dovolj zameg- ljena, da onemogočajo jasno soočenje ob dejstvih. Vzemimo tale zgled njegovega sloga: Močnik in Žižek "sta se sredi sedemdesetih let pro- glasila za dialektična materialista, se pravi, v času, ko so v imenu te iste filozofije pri nas ljudi metali z univerze. Morda je bilo to za njuno preživetje nujno, ni pa bilo lepo,"(str, 463) Kaj na to od- govoriti? Poglejmo, kako ie to očitacio "napredovanje v razmerah ideo- loške represije"(str, 466; uspevalo Žižku: Natanko sredi teh zloglas- nih 70-ih let, ko naj bi bil njegov konformizem na vrhuncu z razgla- šanjem za dialektičnega materialista, imi je bila zaradi kritičnosti do Marxa in marksizma zavrnjena magistrska teza oziroma mu je bilo kot pogoj za pristop k njeni obrambi postavljeno, da napiše poseben "Dodatek", kjer naj "pojasni" svoj odnos do marksizma; v naslednjih letih je linija njegovega "napredovanja" potekala do današnjega vr- hunca, ko je zaposlen na ISU kot raziskovalec z delom na nalogi, ki ne ustreza njegovi strokovni usposobljenosti in področju njegovega dela, in sicer z zakonsko zagotovljenim minimalnim osebnim dohodkom - 6,700,- din. Medtem ko je Hribar iMi vsaj nekaj let predaval na univerzi, je bilo ob Žižku s strani "tistih" že od vsega začetka odločeno, da "ni primeren", in torej vsaj doslej sploh nikoli ni bilo resno vprašanje, ali bo "prišel na univerzo" ali ne, "Slavoj Žižek in Rastko Močnik sta prišla na vodilni mesti v ured- ništvu Problemov potem, ko sta morala v letu 1971 Dušan Pirjevec in Taras Kermauner na izrecno zahtevo političnih forumov zapustiti uredništvo; obenem smo iz solidarnosti luredništvo Problemov zapus- tili še nekateri drugi,"(str, 463) KajK spet odgovoriti na to? Poglejmo uredništvo Problemov-Razprav za leto 1972: V, Arzenšek, S, Hribar, L, Kreft, M, Maček, A, Medved, R, Močnik, M, Pintar, B, Rotar, I, Urbančič, S, Žižek, Kdo je torej tisti, ki je leta 1971 "obenem iz solidarnosti zapustil uredništvo"? Resnica Pirjevčevega in Kermaunerjevega odhoda je žal nekoliko dru- gačna: res ie bil pritisk političnih forumov, toda večina članov uredništva (med njimi tudi Močnik in Žižek) je bila proti temu, da se popusti temu pritisku; situacijo sta rešila sama Pirjevec in Kermauner, ki sta izstopila, da bi omogočila nadaljnje delo revije, pri čemer sta "solidarnostno" izstopila zgolj dva člana literarnega uredništva (če spomin ne vara, sta to bila M, Slodnjak in A, Zorn), nihče pa iz Razprav, Resnica je preprosto v tem, da je v Problemih hkrati z omenjenimi političnimi pritiski in pravzaprav že pred nji- mi prišlo do trenj v uredništvu, katerih prva "očitna" manifestaci- ja, ki ni bila prav nič povezana s političnimi pritiski, je bil 63 razcep na Razprave in Magazin (od leta 1972 Literatura) in ki so nato konec leta 1973 (a številko 128-132) pripeljala do sedanjega profila Problemov-Razprav, Kako so potekala trenja v samiia Razpra- vah v letih 1971-1973 (zadrževanje rokopisov pri posameznih uredni- kih, zavlačevanje z izidom "nezaželenih" številk ipd.), v to se zdaj ne bi spuščali; omenimo le, da smo bili mi, "strukturalisti", tisti, ki smo - kot bi rekel Hribar - "na vsakem koraku čutili, da smo nekdanjim so-drugom čedalje bolj v napoto". Ostalih Hribarjevih namigovanj in podtikanj pač ne bi komentirali - kdor jim nasede, naj jim, nas pač ne moti, če nas ima kak dobro- stoječi kulturnik več za "cinične karieriste" ipd. Dodajmo le, da je k istemu podvzetju v 2.številki Nove revije pristavil svoj lon- ček tudi Ivan Urbančič s svojimi "Zgodami iz zgodovine nastajanja spominskega zbornika o Dušanu Pirjevcu"(str. 252-256): z izmišljo- tino, da je bil Žižek tisti, ki je sprožil plaz govoric o neprimer- nosti Tadićevega in Stojanovicevega prispevka, s kupom zamolčanj, ki povsem zameglijo osnovno dejstvo, da je tiredništvo Problemov - kljub temu, da se žal nikakor ne šteje med tiste, ki §o kakorkoli zadolženi Pirjevcu - predlog za zbornik sprejelo, da Žižek s svojo dejavnostjo nikakor ni za hrbtom oviral izida zbornika, marveč je pripomogel k temu, da sta ga sprejela oba dela sveta revije; kas- nejša sprememba stališča zunanjega dela sveta, ki je preprečila izid zbornika pri Problemih, je pač, kot bralcu ni težko uganiti, rezultat posredovanja "višje silejc" • Takšno postopanje Nove revije bržkone ni poljubna poteza nekaterih njenih sodelavcev: njegov koren je v tem, da je teoretska pozicija Problemev-Razprav neumestljlva v polarizacijo, ki se zdaj začrtuje pri nas, med razlitimi ina^Tcami uradnega, opozicijsko-uradnega, uradno-opozicijskega itn, marksizma ter Novo revijo, ki pač preten- dira na vlogo kulturniške "kritične vesti" (s kakšno pravico in za- kaj nam pri Problemih v tej vlogi izpade smešna, to menda dovolj jasno kaže že navedeni odlomek iz proglasa za Novo revijo), V tej polarizaciji med "politiko" in "kulturo" je pač tisti, ki je v skrajni liniji izključen, teorija kot taka, ki čedalje bolj postaja sredstvo kultumo-političrih obračunov in diskvalifikacij. Sam obstoj Razprav torej postavlja pod vprašaj celotno polje te polari- zacije; ne trdimo, da "so vsi isto", trdimo pa, da jih "vse" druži neka skupna izključitev. Od tod na prvi pogled nenavadna ujemanja, ko se z obeh strani - z mlajše, starejše, izvirne itn, marksistične in s Hribarjeve - z največjim besom udriha po istem nasprotniku (Althusserju), od tod poskus, za vsako ceno ne le teoretsko diskva- lificirati, marveč tudi in celo predvsem na "zasebni" ravni oblatiti teoretike Razprav, jih predstaviti kot karieriste, cinike ipd, - od tod v temelju isti leitmotiv tako od tistih, ki se imajo za go- reče marksiste, kot od tistih, ki se od marksizma distancirajo: po- glejte jih, niso ta pravi marksisti, to se samo delajo iz prilago- jevalako-manipulativnih razlogov,., in to ob stališču, ki je na teoretični ravni že zdavnaj "povsem razločno" opredelilo svoje raz- merje do marksizma. Zato ta zapis seveda ni pričetek, maarveč konec dialoga, Invektive pa, kot je običaj, podpisujejo Dolar, Močnik, Riha, Rotar, Žižek. 64