343
Lukasov nauk,
kako sadje dobro sušiti.
Ce je gospodar še tako dobro odbral sadje, ki ga hoče sušiti, in ima še tako dobro sušilnico, ne bode si nasušil niti za dom niti za prodaj lepega in dobrega blaga, ako se pri sušenji ne ravna tako, kakor nas podučuje slavni sadjerejec Luka s. On pa nas uči tako-le:
Kar se tiče toplote v sušilnici (pajštvi) ali v peči,
treba je  delati razloček med  sadjem s peškami (kast
344
kor so jabelka in hruške)   in  pa  med   sadjem s koši-ca m i (kakor so Cešplje ali slive, češnje in breskve).
Sadje s peškami potrebuje iz začetka prav vroče peči (kakor se kruh peče ali 60 do 80 stopinj gorkote po Romirjevem gorkomeru), počasi pa naj toplota o d-jenjuje do polovice poprejšnje (na 45 do 50 stopinj ali kakor je peč, kedar se kruh ven vzame). Sadje, katero se v svojem soparu Čeravno le malo ča3a pokuha, se bolje suši in je sladkeje in okusniše, pa se tudi bolje kuhati da kakor uno , ki se ni pokuhalo v svojem soparu. Kakor hitro zapaziš, da se je sadje izkuhalo, in to se spozna po tem, ako ga lahko s slamnato bilko prebodeš, tedaj je ča3, sušiti sadje v manjši gorkoti. Zatega voljo je dobro, ako sta dva prostora pripravljena za sušilo: eden zelo vroč, drugi manj.
Sadje s koši ca m i naj se pa nasproti unemu suši iz začetka v manj vroči peci, da sok ne izteče; kakor hitro pa so se luknjice pri receljnih osušile, naj se pa pridaja več toplote.
Ce se sadje prepočasi suši ali če se suši v premalo topli peči. bode kislo. Kdor je jabelčne krhlje posušil le na sapi (zraku), naj jih dene malo časa tudi v peč: veliko sladkeji bodo.
Nobeno sadje naj se pri sušilu v peči počasi ne s hlad i; če se počasi v peči razhladi, ni ne lepo ne svetlo. Da se nekatero suho sadje prelepo sveti, izvira odtod, da je prav vroče prišlo iz peči in se jejaunaj na zraku hitro shladilo.
Ce se sadje večkrat v peč dene in potem vselej hitro shladi, bode tudi sladkeje.
Sadje, ki ga posušiti hočeš, naj je s peškami ali košicami, celo ali na krhlje zrezano, naj na lesah v sušilnici nikdar na kupe ne leži, ampak naj je vselej eno zraven drugega lepo razpoloženo.
Cešplje ali slive, češnjey višnje in drobne neolup-ljene hrušce položi, če le moreš na lese vselej tako, da z receljni kviško stoje.
Preželo posušeno sadje je žilavo in se ne skuha rado mehko; vselej pa se je varovati; da se pri sušenji ne sožge in da po dimu ne diši; tako sadje je malo obrajtano in se proda le takim ljudem, kateri ne vedo, kakošno mora suho sadje biti. *)
Iz vsega sadja s košicami, kedar je na pol suho, se dajo košice lahko izpraviti, če se malo stisne, in potem je tako sadje več vredno.
Sapa (ljuft) v sušilnicah mora suha biti, ne pa po mokrem soparu vlažna; paziti je tedaj dobro na to, da le topla suha sapa je v pajŠtvi in se vlaga odpravi, kar se lahko zgodi s tem, da se napravijo duški, ki se odpro in zapr6, ali pa take cevi, katere odpeljujejo sopare.
Posušeno sadje mora nekoliko dni še na sapi (solncu) ležati, da se do dobrega osuši.
Da je sadje popolno posušeno, spoznd se iz tega, da ne kapljice več ne moreš iztisniti iz preklane suhe cešplje, hruške itd.
Suhega sadja nikoli ne smeš še toplega zložiti (zapokati) ali v zadelano tružico djati.
Ako suho sadje plesnije ali če črviči žugajo se v njem zarediti, deni ga brž v srednjo toploto, to je, v peč, ko se je kruh po peki iz nje vzel, in posuši še enkrat ga.
V suhih zračnih krajih, tudi v zabojih (kištah), če je pokrov prevrtan in v žakljih, če na sapi visijo, se suho sadje ohrani 6 do 10 let dobro.
•) Naj bi pomnili to posebno naši gospodarji, da d i m suhim čespljam ali slivam jemlje ceno.