Za poduk in kratek čas. Stanko Vrazova svečanost. II. Pe^ci hr^atski in slo^enski odpojo prigodno kompozicijo Zaj8e7o: Vrazo^o kantato. Za to težko kompozicijo niti nijsmo imeli skupne skušnje, a 7endar se je pe^alo dobro. Za pesnikom hiTatakim, Eukulje7i8em Sakcinskim, stopi na go7orniaki oder znani slo^enaki župnik 8. g. Božidar Raič. Burno ga je ob8instvo pozdia^ilo. Go^oiil je skoro poldrugo uro, a poalušalo gaje^se pazno, 7eekrat pa ga je prestrizalo slušateljst^o z dobro-klici, ter ploskanjem. Go^oril je z mladeniako na7(lušeno8tjo, ter je 8estokrat slušateljst70 streso^al. Gosp. Raic" je 8 pr7a na8i tal ži^ot Stanka Vraza do njega smvti. Opisal ga je kot slo^enskega in hr^atskega pesnika. V svojem go7orn je omenjal pra^ljice o npesjanih", katere pa imamo mi zdaj iskati ob našib zapadnib tnejah. Gled6 našega literarnega zjedinjenja pra?i go^ornik, da je Stanko botel" mahom to dose8i, in 7endar bi tedaj narod slo^enski ne bil umel no^ega jezika, zato je bila koristna tudi Preširuova šola. A denes 7idimo, kako se slo^ensko pisanje približuje hr7atsko-sibakeniu, kako se oživlja ideja Vrazova. Raid je predlagal koncem 87ojega go^ora, naj Slo7enci za knjiže^ni jezik 7 zuanostnej literaturi sprejmo br7atsko-srbaki, prostemu narodu pa naj se še dalje pise 7 alo^enšSini. Svoj govor pa završi 8 pozdra\rom na prof. dr. Muršeca, starega slo^euakega rodoljuba štajeiskega in prijatelja Vrazo7ega. Pe^ci ljubljanske čitulnice in ptujski zatcm zapojo umetniako Jenko^o ,,Molite7" in mej pevanjem pade pregrinjalo raz Vrazo^e plos6e in in ko preuehajo glo^enski pevci, valil se je klic ,,Sla7a Stanku" iz tisoč grl po bližnjih goricah. Petju slo^euskib ljubljauskib pevce7 sledili ste d7e deklamaciji. G. Vatrosla7 Holc je poh^alno deklamo^al B7ojo prigodno pesen rNa Vrazo^eni domu", a do^išeuo umetniški je deklaraoval g. Fijan iz Zagreba krasno na 8elu predzadnjega ,,Vienca" uatisneno rStanku Vrazu na dan 8. rujna 1880", od Šenoe. Pesnik sam ter deklamator morala sta se 7e8krat 7rniti na oder. Hrvataki pe7ci zapeli 80 za tem nŽi7ela Hr^atska", a združeni 7 krcpek zbor z ljubljauskimi slo^enskimi pe7ci naaega Da^orina ncdosežno nNapreju! Pr^i in najkrasncjsi dcl Vrazove 87očano8ti na njego7em domu završen je bil s to pesnijo, Pod Vrazo^im domom je sla^nostiai odbor priredil banket in 7 to S7rho je bil na trati posta^ljen dolg s platnom pokrit šator, prera8unjen za 300 gosto7. Ra7no za toliko gosto7 so bile pripra^ljene mize zunaj satora. Ali kaj je to za toliko 7elikansko ste^ilo došlih, ki se je še zmirom pomnože^alo in ki so 78i prinesli s6 soboj — dober apetit? Eakor bi trenil, bili so zasedeni 78i prostori, tako, da prostora nijso dobili pri mizah niti mnogi 7abljeni gostje. Vendar ne zadene kri^nja sla^nostnega odbora. Storil je, kar je bilo mog'o8e, a sla^nost je 7zrastla njemu preko gla^e, raz^iia se je 7elikansko — st^ari na Ijubo pa se mora marsikaj potrpeti. Emalu se je po7rnila zado^oljnoat 7 srca 7seh, katera je tudi razgrela 7 ozbilji teko8a 7inska Ijutomerska kapljica. Oni, ki pri mizab nijso dobili prostora, — in teh je bila 7e8ina, posedli so se pod dre^jem na zeleno trato. V šatoru je napil pr70 zdra^ijco predsednik ,,Matice hr^atske" I?an pl. Eukulje7i8-Sakcinski: ,,Naj 7zdignem to 6ašo ter jo izpijem tukaj na slo^enskih tleh na 8ast bratakega slo^enskega naroda. Slo^enski narod bodi zniirom tako zdra7 in Č7r8t, kakor je njego^a nara^a okolo njega, on bodi 7strajen in dela^en. Bog naj ga blagoslovi, da doseže se 87ojim 78trajnim delo^anjem V86 ono, 8esar se nadeja opra^ičeno. Eakor je oni želel, 6egar spomin slavimo mi denes, tako želim i jaz: ona 7ez, katera je pobrateni narod 6lo7en8ko-hi*7ataki 7ezala doelej, ona naj se ne pretrga nikdar, nego postane najmoenejaa. V imenu tega bratinst^a, 7 imenu naroda hr^atskega, katerega denes jaz zastopam, izpraznem to čašo na pobrateni nam narod slo^enski!" Sledilo je tej napitnici ae mnogo druzih. Tako je napil profesor Zitek Hi*7atom, Eostrenčič alo^enskim rodoljubom in župniku Božidaru Raiču. Božidar Raič bratom Dalmatincem itd. Mej obedom igrali 8te ljutomerska ter uniformirana 7araždinska [godba. Preko četrte ure popoludne zapustil je jeden del Vrazovih 8estilce7 Cero^ec ter z godbo na 8elu vrnil se 7 ra^nico, kjer so nas 8akali 7ozo7i. Oprašeni in trudni dospeli smo z^ecer 7 Orinož. Tu je zopet 7eljalo priboriti si prostor, kajti dospe^še 7 Ormož je uže silna množica ljudat^a sedečega pri mizab ua ulici okolo gostilne pozdra^ila. Na mah je postala po^aod gnje8a, niti z najboljšinii besedami nijsi ujel stola. Da bi se hr^atski iu slo7enski pevci skupili okolo jedne mize, o tem nij bilo misliti. Zagrebska nSloga" morala je romati celo 7 diugo gostilno. Saino ob sebi se ume, da se nauiera^ani koncert 7 tacih okoliš8inab ni mogel vršiti in odpadol je tudi popolnem. A to nij motilo nikogar. Zagrebsko nEolo" in ljubljanski čitalniaki pe^ci dali so se 7e8, nego je bilo odloSeno programom. nAgr. Ztg." n. pr. piše: ,,Po8ebno odliko^ali so se ljubljanski čitalniški pe^ci se 870jim lepim, korektnim ter melodi6nim pe^anjem". Sla^nostuomu odboru je doalo blizu ato nazdravljajočib brzpTJavk ali telegramo?. Eljubn 7sej utru- jenosti pa se je ples 7endar vršil kasneje 7 zgorenjih proatorih. Ob 1. uri 8rez poluno8i odpeljali so se, ko smo ee še pra7 brat8ki poslovili drug od drugega, gostje iz Hr^atske. Mnogo drugib pa je ostalo še 7 gostilni pri zlatem 7inci, ki ima to lastnost, da se rajšepije, kolikor 7e8segapopije. Ob 7. uri 7 jutro na 8etrtek odpoto^ali 80 tudi gostje iz Ljubljane domo7. Sinešničar 39. Zdravnik je imel bolnika, kateri je se močno bal, da ga nebi kedaj na videz mrt^ega pokopali in bi toraj globoko 7 zemlji moral strašno smrt storiti. Dobri zdravnik ga tolaži: nič se ne bojte, le jemljite vestno in redno moja zdra^ila in bodete goto^o popolnem — umrli.