»fTlE55£PG£R« GIPSIIO SIOVEPCEV V PUSTRPIIJI
'Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A
"MESSENGER" - Voice of Slovenians in Australia
• LETNIK XXXI Štev. 2
FEB. 1986
PATER VALERIJ AN 60 LETNIK
Čeprav sem že pozna s poročanjem te novice iz Sydneya, sem si rekla: "Bolje pozno, kot nikoli!" in tako vsem v Viktoriji in drugod po Avstraliji, ki poznate našega patra Valerijana, ter ga imate radi sporočam, da je naš pater 6. januarja letos dopolnil 60 let.
V nedeljo, 5. januarja smo vsi zaslutili, da bo tudi sveta maša nekaj posebnega, saj je bila naoltarju krasna ikebana cvetja in sicer iz belih in rdečih nageljnov izdelana številka 60. Vsi tisti, ki niso vedeli, da naš p. Valerij an praznuje, so ugibali, kaj tista šestdesetica pomeni.
Praznovanje je bilo še toliko bolj svečano in prijetno, ker je iz Melbourna prihitel tudi provincijal frančiškanov Dr. Miha Volk, ki pa se trenutno še nahaja v Ameriki, od koder se bo enkrat marca vrnil v Ljubljano.
Pater Miha je zelo lepo spregovoril o dobrem srčku našega p. Valerijana, kar med sveto mašo. Poudaril pa je tudi, kako dober spomin ima p. Valerijan, kako vse svoje vernike pozna po imenih, celo otroke, ki tako hitro rastejo in se spreminjajo. Ve tudi, kje živimo, koga vse je poročil, krstil in seveda tudi pokopal. Ima res "kompjuter" v glavi, kakor je rekel moj 9-letni sinek Tomaček (ampak tako reče ,tudi zase, ko ga včasih pohvalim, če sije . iaj dobro zapomnil!)
Po maši pa smo imeli "surprise party" v cerkveni dvorani, katerega smo se udeležili skoro vsi, ki smo bili tisto nedeljo pri maši.
Člani mladinskega pevskega zbora "Zarja" so patru slavljencu izročili lepo ročno uro, s katero je bilo veliko šale. Pater Miha je rekel, da bo ta ura "zginila". "Ja," smo rekli "ker jo boste vi ukradli, ker se takih v Jugoslaviji ne dobi!" "Ne," je rekel pater Miha, "pater Valerijan je tako dober, dajo bo komu kar "šenkal!" "O, ne!" je rekel pater Valerijan "je ne morem, ker so bili mladinci tako pametni, da so nanjo vgravirali moje ime." S tem pa šale okoli ure še ni bilo konec. Pater Miha je mladenkam, članicam "Zarje" naročil, da morajo vsako nedeljo priti v zakristijo kontrolirati, če ima pater uro res na roki, ker sicer bo v svoji skromnosti čisto pozabil nanjo, pa tudi to je svetoval, da mu na škatlico z uro napišejo "ta ura je samo za nedelje in praznike!"
Seveda smo patru Valerijanu tudi zapeli in je petje korajžno vodil p. Miha, pomagal pa je tudi p. Ciril in p. Valerijan sam. Razna darila so patru izročile tudi članice društva Sv. Ane, ki so tudi organizirale, spomnili pa so se ga tudi posamezniki.
In na obrazu našega patra Valerijana, ki je mnogim prijatelj in oče, je bilo videti srečo in zadovoljstvo. Pa tudi zdrav je videti naš pater zadnji čas in takega, zdravega, čilega in veselega, ga želimo obdržati še mnogo let v naši sredi.
Bog Vas živi dragi pater Valerijan!
In lep pozdrav od vseh, ki Vas imamo radi!
OBISK "LJUBLJANSKEGA OKTETA'
V mesecu marcu bo po Avstraliji turneja ^priljubljenega "Ljubljanskega okteta". Se vsi se spominjamo, s kakšnim veseljem smo poslušali njih ubrane glasove pred dvemi leti.
Oktet bo prišel v Avstralijo na povabilo sidnejskega društva "Triglav Club Limited", kjer bo nastopal ob proslavi 15-let-nice tega kluba.
Dogovorjeno pa je bilo tudi, da bodo ob tej priliki obiskali tudi druge kraje, kjer so v Avstraliji večje skupine Slovencev.
Tako je predviden spored koncertov
sledeč:
Perth Adelaide S. D. Melbourne S. K. Planica P. S. K. Jadran S. Z. Geelong
—	sobota, 15. marca
—	nedelja, 16. marca
—	četrtek, 20. marca - petek, 21. marca
—	sobota, 22. marca
—	nedelja, 23. marca
V	torek 25. marca bo Ljubljanski oktet odpotoval iz Melbourna v Sydney, kjer bodo na četrtek 27. marca imeli koncert pri Slovenskem društvu Sydney.
V	soboto, 29. marca bodo sodelovali pri proslavi 15-letnice "Triglava".
Na velikonočni ponedeljek, 31. marca bodo na pikniku pri klubu "Triglav".
V	sredo, 2. aprila bodo imeli poslovilni večer na "Triglavu".
V	petek, 4. aprila pa bodo nastopili v Brisbane.
V	domovino bodo poleteli v soboto, 5. aprila._
Odbor S.D.M. obvešča, da se prireditev športni dan, ki je bila napovedana za 9. marca, ne bo vršila radi obiska Ljubljanskega okteta, ki bo na S.D.M. v četrtek 20. marca.
«
i
Pater Valerijan ob proslavi svoje 60-letnice
VSEM ROJAKOM
Od časa do časa se slišijo med našimi ljudmi pritožbe, da je slovenščina, kar se tiče državnih in drugih javnih obvestil ter ugodnosti, posebno v primeri z jeziki drugih narodov Jugoslavije, zapostavljena.
Ko ordinacijski odbor slovenskih organizacij Viktorije smatra, da bi bilo potrebno podvzeti korake, ki naj bi popravili to stanje in dosegli za člane slovenske skupnosti enake pravice kot jih uživajo pripadniki drugih etničnih skupin v Avstraliji.
Da pa si bomo bolj na jasnem kako velike so potrebe naših rojakov v tem pogledu da si ustvarimo praktične dokaze teh potreb, nam bo prav prišla pomoč prav vsakega našega rojaka. Predvsem moramo zbrati statistične podatke, s katerimi bomo lahko utemeljili naše zahteve pri merodajnih uradih. Te podatke pa bomo mogli zbrati le s sodelovanjem čim večjega števila naših rojakov. V to svrho smo sestavili vprašalno polo in odgovori, katere bomo dobili na vprašanja, nam bodo dali osnovo za naše nadalj-ne postopanje. Zato prosimo prav vsakega rojaka, naj nam na ta vprašanja nepristransko odgovori ter vrne polo svojim društvom ali pa naravnost na naslov Ko-ordinacijske-ga odbora.
1. Ali menite, da smo Slovenci v primeri z ostalimi jezikovnimi skupinami iz Jugoslavije v pogledu uradnega občevanja — komunikacij v slovenskem jeziku zapostavljeni?
2.	Ali mislite, da so nam Slovencem v Avstraliji potrebne objave državnih uradov in javnih ustanov (Social Security, Medibank, itd.) tudi na slovenskem jeziku?
3.	Ali vam je pri izpolnjevanju uradnih listin ali pri občevanju na uradih, bolnišnicah itd. potreben prevajalec, odnosno tolmač za Slovenščino?
4.	Ali so vam poznane možnosti in ugodnosti, ki vam jih sedaj nudijo razne ustanove v pogledu občevanja v Slovenščini?
5.	Ali ste zadovoljni ako vam ponudijo tolmačenje v srbohrvaščini ali kakem drugem tujem jeziku?
6.	Ali ste zadovoljni s stanjem, kakršno obstoja sedaj?
DA - NE
DA - NE
DA - NE
DA-NE
DA - NE DA - NE
7.AM mislite, da je potrebno podvzeti akcijo za bolj enakopravno
upoštevanje slovenskega jezika pri državnih uradih in javnih ustanovah? DA - NE
(Prečrtajte neustrezen odgovor)
Ime in priimek Naslov ■....
Ko-ordinacijski odbor slovenskih organizacij Viktorije
Naslov Ko-ordinacijskega odbora je K. O. S. O. V., P.O.Box 185, Eltham,3095, Vic.
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860
Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Ellham, Vic.,3095. Tel. 437 1226
Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIC
Odgovorni urednik - Editor MARIJAN PERŠIC
Stalni sodelavci - Permanent contributors: CUK VASJA, LAVRiC DUŠAN, LAVRIČ JANA, MANDELJ PETER, PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽIN DARKO, SPACAPAN SIMON, MARTA STERLE, STANKO P1BERNIK.
Tiska - Printed by CHAMPION PRESS
Cena - Price 85c Letno — Annual Subscription 10 dollars
Rokopisov ne vračamo Za podpisan« članke odgovarja pisec.
PREŠERNOVE NAGRADE
Prešernove nagrade za leto 1986 so preleji: Marjan POGAČNIK, slikar, Dominik SMOLE, pisatelj in pesnik Gregor STRNIŠA.
Nagrajenci Prešernovega sklada pa so: Mijo BASAILOVIČ, za vloge v baletih slovenskih skladateljev; Dragica ČADEŽ za kiparski cikel Asociacije na Pompeje; Karel JERIČ, tenorist za vlogo Švejka; Milan JESI H za pesniško zbirko Usta in za dramatska besedila; Silvij KOBAL za naslovno vlogo v Chicchignoli in za vlogo Lipeta v Primorskih zdrahah, Mirko LIPUŽIČ za scenografijo v filmih Doktor in Naš človek; Tomaž MEDVEŠČEK, arhitekt za prizidek Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani; Marko MUNIH, dirigent, za poustva-ritve slovenskih skladb; Vlado NOVAK za vlogo Vebra v Velikem briljantnem valčku in Kreonra v Kreontovi Antigoni in Renato QUAGLIA za zbirko pesmi Baside.
POMOČ ETNIČNIM SKUPNOSTIM
Minister za Imigracijo in Etnične zadeve g- Peter Spyker je 23. februarja objavil imena prejemnikov letošnjih podpor, ki jih je dodelila Victorian Ethnic Affairs Commission kakim petdesetim organizacijam, ki delajo v dobrobit etničnih skupnosti. Skupna vsota vseh podpor je $605.250.
Za specialne projekte so dodelili dvajsetsedmim organizacijam 62% vsote pred-racunane v svrho podpor. Ostalo pa so razdelili kot splosno pomoč organizacijam.
Victorian Ethnic Affairs Commission je sprejela 456 prošenj za skupno vsoto 4.6 milijona dolarjev.
Od organizacij ki delojejo med izseljenci iz Jugoslavije bodo prejele podporo sledeče:
Australian Yugoslav Welfare Society........................S 29.500
Co-otdinating Committee of Slovenian Organizations.............$ 3.500
Croatian Cultural Folklore Group...........................$ 1000
Croatian Days Melbourne...............................S 2.500
Folkloric Group Mladi Hrvati.............................$ 1 000
Free Serbian Community Womens's Club.......................$ 750
Macedonian Cultural Community Welfare Association..............$ 750
Macedonian Cultural Week's Organising Committee..............S 2 000
Macedonian Pensioners' Assoacion Footscray..................$ 2 000
Macedonian Senior Citizens Group...........................$ 750
Serbian Cultural Festival "Vukovi dani".....................$ 2 000
Serbian Parish Youth Club................................$750
Yugoslav Australian Cultural Social Centre Geelong..............$ 1 000
Yugoslav Australian Workers Centre........................$ 3 000
ZAKAJ UHF
Sprememba prenosa S.B.S. televizijskih oddaj z VHF valov na UHF je povzročila precej nezadovoljstva med gledalci, saj, kot je rekel predstavnik opozicije za Imigracijo in Etnične zadeve v Canberri g. Alan Cadman, M.P., samo 40 odstotkov T.V. sprejemnikov v Avstraliji lahko sprejema na UHF. Vsi ostali pa bodo morali adaptirati aparate za ta valove. Taka adaptacija pa stane od 100 do 200 dolarjev.
Pri nas v Melbournu so posebno prizadeti stanovalci v Hausing Commission stolpnicah, ki imajo skupne antene samo za VHF. Zamenjava teh anten bo stala Viktorijsko deželo kakih 6 milijonov dolarjev.
SSB-TV V HOBARTH IN PERTH
Etnična televizija bo s 16. marcem pričela z rednimi oddajami v Hobarthu in Perthu.
Sicer bi se moralo to že zgoditi koncem januaija 1986, vendar zaradi nastale zamude dobave in instalacije transmiter-jev so uradni pričetek prestavili na marec. Poskusne oddaje pa so že v teku.
SBS TV lahko sedaj gledate na sledečih UHF valovih: 28 - Sydney, Melbourne, Canberra, Adelaide, Brisbane; 43 Adelaide Foothils, 44 — North Wollongong; 45 - Newcastle; 5 8 - King's Cross, Cooma, Goulburn, War-burton, Marysville, Tuggeranong, 59 - Wollongong; 61 — Gold Coast.
ARTUKOVIČ VRNJEN
Iz USA so vrnili v SFRJ nekdanjega notranjega ministra medvojne vlade v Nezavisni državi Hrvatski. Obtočnica ga ob-dolžuje krivde za vojne zločine proti civilnemu prebivalstvu in proti vojnim ujetnikom. Sojenje bo v Zagrebu. Kazen, ki po zakonu predpisuje za te vrste zločinov, je najmanj 5 let zapora do smrtne kazni.
Artukoviča, ki je ostarel in bolehen in je potoval na nosilih, so najprej prepeljali z letalom iz Los Angelesa v New York, kjer je letalo pristalo ob 23.30 uri. Tam je že pet ur čakalo letalo JAT-a, kije bilo v to svrho posebno zadržano. Živčni in nervozni potniki, ki so morali ta čas čakati, niso vedeli zakaj, prav tako so tudi pilotu povedali koga vozi šele tik pred od-letom.
KAKO UPORABLJATI SREDSTVA OBVEŠČANJA
Melbourne Migrant Resource Centre je izdalo knjižico pod naslovom "Using the Media". To knjižico je pripravila Ms. Juyesser Durer posebej za etnične organizacije, da bi jih poučila kako bolj učinkovito uporabljati sredstva obveščanja.
Knjižica podaja v glavnem navodila za razgovore in nastope na radiu in televiziji, kako načrtovati propagandno reklamo s sredstvi obveščanja in kako pripraviti izjave za časopisje. Podaja tudi pregled obveščevalnega omrežja ter našteva imena organizacij in posameznikov, na katere se obrniti za pomoč ali dodatne informacije.
Izdajo knjižice je finančno omogočila Komisija za Etnične zadeve v Viktoriji.
Knjižice so na razpolago pri Melbourne Migrant Resource Centre, 575 Elizabeth Street, Melborune; kontakt preko telefona je 328 2421.
LAHKO BI BILI ŠVICA OB JADRANU
"Veste mi smo zelo majhna dežela in če se bomo preveč polarizirali bomo raz-padli Tega si ne moremo privoščiti in zato vedno gledamo, da najdemo sporazum.
Tako je dejal eden socialističnih poslancev Švicarskega parlamenta v reportaži, ki jo prinaša januarska številka poznane ameriške revije National Geographic.
Prav isto bimoralo veljati tudi za Slovence. Premajhni smo, da bi nas politični pogledi in ideologije preveč delili, kajti to bi pripeljalo do izgube sedanje okrnjene samostojnosti v matični državi in sčasoma tudi do popolne izgube narodne identitete. To ne velja samo za matično domovino ampak tudi za Slovence v zamejstvu in zdomstvu. Kajti če se bo matična domovina razkrojila in utopila v poplavi kateregakoli svojih sosedov tudi Slovenci izven nje ne bomo mogli dolgo zadržati svojih tradicij in svoje kulturne dediščine.
Po bratomorni borbi ki je, v mnogočem za interese drugih, razdelila naš narod ter mu zapustila težke rane se sedaj po štiridesetih letih tu in tam kaže razumevanje in želja, da se dopuste in uskladijo različna gledišča. Mlade generacije Slovencev, ki sedaj prihajajo že tudi na vplivna mesta, gledajo na dogodke pred štiridesetimi leti z zornega kota kota sedanjosti in poskušajo iz opisovanja dogodkov med vojno razluščiti stvarnost. Generacije pa, ki so neposredno pretrpele grozote vojne in revolucije pa za vedno odhajajo in z njimi tudi mržnja in sovraštvo. Potomcem Slovencev z obeh strani tedanjega razkola pa sedanjost nalaga noie probleme.
Danes se tu in tam sliši in čita o "spravi" med Slovenci Eni jo priporočajo, drugi so proti. Dejstvo pa je, da sprave ni mogoče uveljaviti z uradnim dekretom. Še tako strogi zakoni v tem smislu ne bodo ničesar dosegli dokler večina ljudi sama v sebi ne občutila voljo, da se v interesu bodočega blagostanja in celo v interesen samega obstoja, združijo vse sile slovenskega naroda.
Na dogajanje v matični Sloveniji mi zdomci ne moremo mnogo vplivati Zategadelj pa moramo svojo lastno hišo čimbolj utrditi s slogo in sodelovanjem. Mi v Melbournu in Viktoriji se sicer lahko pohvalimo z zadovoljivo složnim medsebojnim razumevanjem. Zasluga za to gre predvsem prizadevanju naših organizacij, da se ogibljejo vsemu kar bi kalilo naše medsebojne odnose. Tukajšnji organizatorji so vedno vpoštevali, da so v naši sredini rojaki, ki nosijo v svojih srcih komaj zaceljene rane preteklosti. V take rane pa se ne sme drezati, kajti prav hitro se odprejo. Zato smo se dosedaj načrtno izogibali simbolov, pesmi, izrekov in skratka vsega kar bi nekomu zbujalo grenke spomine in ga žalilo. Zavedali smo se, da smo v tujini kjer si moramo podati roke in drug drugemu pomagati Prav zato Slovenci v Melbournu lahko s ponosom pokažemo sadove našega dela.
Časi pa se spreminjajo. Nastajajo nove okoliščine. Tako v stari domovini kjer se tihoma zavedajo vzrokov težke gospodarske krize, ki jih danes muči, kakor tudi pri nas, kjer smo s povezavo naših organizacij postali tudi večja tarča za, ne vedno koristne, vplive od drugod. Prav zato pa je sedaj toliko bolj potrebno naše skupno nastopanje. Se bolj moramo iskati poti in načine za skupno delo. Še bolj se moramo izogibati besed in dejanj, ki bi žalile kogarkoli naših rojakov. Saj pri naši maloštevilnosti nam je neprecenljive vrednost vsak par delovnih rok, vsako iskustvo, vsaka spretnost, vsaka misleča glava. Pretekle težave naj nam bodo le v poduk, naši pogledi in naši načrti pa naj bodo usmerjeni v bodočnost.
Zgodovina nas uči da se pretekli časi nikoli ne vrnejo, zato je pogrevanje preteklosti neproduktivno in razdvajajoče. Le z dopuščanjem in vsklajevanjem raznolikosti pogledov bomo Slovenci in to predvsem oni doma, lahko dosegli, da bodo Slovenijo spoznali v svetu kot Švico ob Jadranu na sončni strani Alp.
ROJAKI.KI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKEH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA'. '. '.
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 281 1777
Postreženi boste v domačem jeziku
DOJENČKOVA HRANA
Federalno ministersto v Canberri je sedaj izdalo popularno brošuro "Baby's first food" v 14 raznih jezikih. Ta knjižica, ki jo priporočajo materam, naj same hranijo dojenčke je zelo popularna in je na razpolago že od leta 1983 v angleščini.
Sedaj je na razpolago na arabskem, vietnamskem , malteškem, kitajskem, grškem, španskem, nemškem, portugalskem, laoškem, poljskem, kampučijskem, ruskem, italijanskem in turškem jeziku.
V kratkem jo bodo imeli tudi na srbskem in hrvaškem jeziku.
Prevode te knjižice je organiziralo Mi-nisterstvo za Imigracijo in Etnične zadeve. Prevajalci, katere so začasno zaposlili, so'to delo opravljali na svojih domovih.
Izvodi zgoraj omenjene knjižice se dobe pri: Nutrition Section, Commonwealth Department of Helath, P.O. Box 100, Woden, ACT, 2606.
OBVESTILO O SOCIALNI POMOČI
Pri Social Security imajo sedaj na razpolago brošure o podporah in ugodnostih, ki jih nudi federalna vlada v sledečih tujih jezikih: grškem, italijanskem, poljskem, vietnamskem, malteškem, arabskem, turškem, španskem, hrvaškem, kitajskem; v kratkem pa bo izšla ta brošura tudi v srbskem prevodu.
Kot smo pravkar zvedeli se bo mednarodnih športnih tekem za telesno poškodovane, ki se bodo vršile meseca aprila v Melbournu, udeležilo tudi slovensko dekle, katere ime pa nam zaenkrat še ni poznano.
Prav tako smo slišali, daje na koncertnem gostovanju v Avstraliji svetovno poznana flautistka Grafenaueijeva, članica simfoničnega orkestra v Melbournu.
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE
SLOVENSKI JADRALCI V AVSTRALIJI
Vreme je bilo kot naročeno. Sonce je ogrevalo Slovenski griček na Elthamu, sinje nebo je bilo brez oblačka, zrak čist, da je razgled po okolici vse do nebotičnikov Melbourna bil izredno jasen. Osvežilni vetrič z juga je kodral drevesa in raznašal vesele zvoke slovenske govorice od gumovcev na vaškem trgu pa do borovcev okoli lovske koče in dalje do balinišča.
Bil je torek 4. februarja. Na zemljišču S.D.M. je bil pripravljen sprejem za člane ekipe jadralnih letalcev, ki so se kot reprezentanca udeležili v Benalli predhodnega tekmovanja za svetovno prvenstvo v jadralnem letenju, ki bo naslednje leto, tudi v Benalli.
Napori in napetosti tekmovanja, katero se je vleklo kar precej dni, se niso prav nič poznali na obrazih mladih tekmovalcev in njih pomočnikov, ko so se kar hitro, brez ceremonij, pomešalo med kakimi sto rojaki, ki so se za to priliko zbrali na "vaškem trgu". Domače vzdušje je naredilo svoje in vseh osem članov ekipe je bilo kar naenkrat v živahnem razgovoru z "Melbournčani", s katerimi so si izmenjavali poglede in misli kot, da se že od nekdaj poznajo. Seveda je bilo največ povpraševanja o podrobnostih jadranja in pa o dosedanjih uspehih.
Ekipo je sestavljalo osem ljudi. Vsi Slovenci, kajti v ostalih delih Jugoslavije ta šport ni razvit do iste višine. Slovenski jadralci pa so bili poznani v tem športu že med obema vojnama. Saj so bili že takrat dobro organizirani in so na Bloško planoto hodili vežbat navdušenci z vseh strani Slovenije.
Tudi po drugi svetovni vojni je v okviru danih razmer jadralno letalstvo v Sloveniji zadržalo svojo popularnost.
V	petdesetem in šestdesetem deset-
V	'tju so se slovenski jadralci lahko prištevali med najboljše na svetu. Piloti
kot Maks Arbeiter, Vorišek in Franček Mordej so se s svojimi uspehi uvrstili med svetovno elito tega športa. Tekom prejšnjega desetletja pa je razvoj slovenskega jadralnega letalstva zagrabilo nekako mrtvilo, katerega vzrok je bil predvsem ta, de je država ukinila finančno pomoč in, da jim radi udeležbe južnoafriških pilotov ni bilo dovoljeno sodelovati na mednarodnih tekmah.
V poslednjih petih letih pa je ta šport s finančno pomočjo nekaterih slovenskih podjetij ter ob trdem delu in navdušenju samih jadralcev zopet zaživel. Pričeli so dosegati nove uspehe tudi na mednarodnem polju in prav rezultati, katere so dosegli sedaj v Benalli se lahko štejejo med najboljše v novejši zgodovini, Saj so dosegli tri dnevna prva mesta med 78 piloti iz 19 držav.
To uspešno ekipo je vodil Miran Ferlan, rodom iz Škofje loke, sedaj živeč v Ljubljani. Imela je tri gilote— tekmovalce in sicer so to bili Ivo Šimenc iz Kranja, Vojko Starovič iz Celja, sedaj prebivajoč v Portorožu in Franc Peperka iz Celja. Poleg njih sta bila tukaj tudi rezervna pilota Igor Kolarič iz Ptuja ter Boštjan Pristavec iz Lesec ter dva tehnična pomočnika Miško Kranjc in Boris Blažič.
Tekmovanja z jadralnimi letali so zelo naporna in zahtevajo mnogo znanja, spretnosti in priprav, tako pilotov kot pomočnikov. Vršijo se več dni zaporedoma in zaključku seštejejo rezultate posameznih dni. Tekmovalce povlečejo z motornim letalom do zahtevane višine, potem pa morajo sami uporabljati zračne struje, tako da prelete določene proge, ki se običajno raztezajo kar na par sto kilometrov. Pri letenju na taki progi morajo tekmovalci napraviti fotografske posnetke določenih krajev in
PREŠERNOVA PROSLAVA PRI SD SYDNEY
V soboto, 8. februarja, na Prešernov dan, ki ga v domovini in po svetu praznujemo kot slovenski kulturni praznik, smo se zbrali v prostorih Slovenskega društva Sydney, v Horsley Parku. Ob zvokih slovenske himne smo vsi zbrani spoštljivo vstali in mlad parček, deček in deklica, sta lep šopek nagelj čkov povezan s pentljo v trobojnici, odnesla kipu Franceta Prešerna, ki ga je izdelal kipar Zdenko Kalin in stoji v avli našega društva.
Nato je nekaj besed_ spregovoril predsednik društva gospod Štefan Šernek. Sledil mu je gospod Lojze Kmetič, ki je povedal nekaj o delu in življenju dr. Franceta Prešerna. Za njim sem sama recitirala ( TIirešernovo_ pesem "Povodni mož", gospod Toni Šimec pa "Slovo od mladosti". Gospa Ivanka Šimec je počastila praznik s pesmijo "Momento mori", nato pa sta skupaj z možem Tonijem prav prisrčno tudi zapela nam vsem znano Prešernovo pesem "O železni cesti". Gospod Ivan Koželj, ki je program tudi povezoval, pa je recitiral pesem, ki jo je Prešeren posvetil svoji rojstni vasici "Vrba".
Čisto nazadnje pa so ugasnile luči, o-der so osvetljevali le reflektorji, so začeli prihajati možje v črnih hlačah, v belih srajcah z metuljčki in z rdečimi nageljčki na prsih. Navdušeno smo zaploskali moškemu pevskemu zboru našega Društva, ki ga požrtvovalno vodi gospod Jože Urbas, ki je nam vsem že dolga leta znan, kot pevec, solist pri mešanem pevskem zboru verskega središča.
Najprej so nam lepo zapeli Prešernovo podoknico "Luna sije", sledila pa je "Sem se rajtal ženiti, pa nič se ne bom ...". Na programu so imeli namen zapeti le štiri pesmi, pa smo jim tako navdušeno ploskali, da smo jih privabili nazaj na oder, ter so nam zapeli še eno slovensko narodno pesem. Tisti večer je nastopilo deset pevcev z izbranimi glasovi, a slišala sem ome-
niti, da jih je še nekaj več. In ker imam namen v kratkem obiskati pevovodjo gos. Urbasa, vam bom prihodnjič sporočila i-mena vseh pevcev, pa tudi vse o njihovem delu in načrtih. Za zdaj naj rečem le to; Živio možje, navdušili ste nas s svojim petjem ter upam, da vam bomo lahko š velikokrat slišali.
Le redkokdaj se zgodi, da na takih in podobnih proslavah na odru ni bilo videti nastopati naših otrok. Tokrat so nastopali samo odrasli, kar je bila tudi sprememba.
Po proslavi v prostorih SDS v Horsley Parku je za ples igral ansambel "Trio alpski odmevi" pod vodstvom Štefana Šernek ml. Isti večer so bile podeljene tudi trofeje športnikom balinaijem, ter žrebanje loterije.
Ob slovesu pa nas je predsednik Društva g. Šernek tudi obvestil, da so prostovoljci že začeli s čiščenjem zemljišča v Smithfieldu, kjer bo stal naš novi slovenski dom z dvorano. Žal se bomo prav kmalu preselili z našega lepega hribčka v Horsley Parku v Smithfield — na ravnino. A o tem bom kaj več poročala tudi prihodnjič.
Na velikonočni četrtek, 27. marca, pa ste vabljeni na koncert Ljubljanskega okteta, ki pride iz domovine. Po koncertu bo za ples igral ansambel Ljubljanskega okteta. Že v naprej se veselim tega kulturnega dohodka in upam, d,a bomo tako kot na Prešernovi proslavi, tudi na koncertu Ljubljanskega okteta videli polno dvorano znanih slovenskih obrazov. Pravite, da bo koncert na velikonočni četrtek, da je to čisto neprimeren dan za gostovanje okteta. Ja no, za kulturo našega naroda je v zgodovini bilo že veliko trplenja, zakaj ne bi malo še potrpeli!
Danica Petrič
i Predsednik P.S.C. Jadran, g. Franc Iskra (stoječ) med slovenskimi jadralci ob njih sprejemu na pri S.D.M. (Foto I.Leber)
objektov ter zadostiti drugim predpisom. Zmaga tisti, ki določeno progo preleti v najkrajšem času.
Da so se mogli Slovenci udeležiti tekem v Benalli je zasluga pomoči, ki sojo dobili od podjetij JAT, Jadranska Slobodna Plovidba, Eurofurniture, Pacific-Go-renje in drugih. V Avstraliji pa jim je bil v ogromno pomoč g. Florijan Gabrov-šek iz potovalnega urada Concept Tours.
Na slovenskem gričku je tekmovalce v imenu prisotnih pozdravil g. Peter Mandelj, predsednik S.D.M., ki je med drugim dejal, da Slovenci v Melbournu vedno z veseljem in ponosom sprejemamo
naše športnike, ki pridejo na naš kontinent zastopati staro domovino. Isočasno pa je izrazil razočaranje, da nas iz Slovenije o takih obiskih pravočasno ne obvestijo in nam tako ne dajo prave možnosti, da bi se nanje bolje pripravili in iim dali tudi večjo publiciteta.
V spomin na obisk pri Slovencih v Melbournu je g. Mandelj izročil vsem članom ekipe značke članov S.D.M. ter
spominske značke , izdelane za 30-letnico društva. Vodja ekipe g. Miran Ferlan pa je nato v odgovoru povdaril zadovoljstvo nad tako prisrčnim sprejemom in začudenje nad prijetno domačnostjo slovenskega središča, ki tako zelo spominja na hribčke v Sloveniji. V spomin na ta obisk je podaril nekaj lepih slovenskih knjig, g. Mandelju kravato slovenskih jadralcev in vsem prisotnim pa spominske značke.
Večer se ja zaključil pozno in seveda s prepevanjem slovenskih melodij.
PREMALO PRIJAV
Slovenska Šola S.D.M. obvešča, da je še čas za prijavo k pouku slovenskega jezika. Ker trenutno obiskuje šolo zelo majhno število otrok bomo v primeru nezainteresiranosti žal morali pouk za tekoče leto prekiniti.
Prijavite se lahko pri Slovenskem Društvu Melbourne ali pri učiteljici ge. Dragi Gelt na telefonu 876 3837.
MOŽNOSTI V STARI DOMOVINI
Slovenska Izseljenska Matica v Ljubljani nam je poslala v obvestilo sledeče:
MLADINSKO ŠPORTNO SREČANJE
Na pobudo mladih športnikov iz Toronta in Ham il to na iz Kanade bodo v Sloveniji od 2. julija do 5. julija organizirali mednarodno mladinsko športno srečanje, kjer se bo imela priliko spoznati mladina z vseh koncev sveta. Mladi slovenski športniki iz zamejstva bodo tekmovali v naslednjih športnih panogah: košarki, odbojki, atletiki, nogometu, golfu, balinanju in bowlingu. Za košarko, odbojko, atletiko in nogomet se lahko prijavijo mladinci in mladinke stari 16-18 let, za golf balinanje in bowling pa od 16—20 let stari. Izjemoma pa bodo sprejemali tudi mladince do 22. leta.
Udeleženci si bodo morali sami plača-to prevoz do Slovenije in nazaj. Pri prevozu z JAT-om pa Matica zagotavlja 30% popusta. Prav tako bo moral vsak udeleženec prispevati 15 dolarjev za vsak tekmovalni dan. Stroške bivanja pa bo plačala Matica. Zaviselo pa bo od števila pri-javljencev, če bodo po tekmovanjih napravili 3-dnevni izlet po Sloveniji. Prijave skupin je treba poslati čimprej, po možnosti do konca februarja.
POLETNA ŠOLA
Tudi letos bo v Kranju organizirana za dijake poletna šola slovenskega jezika. Prijavnice in podrobne podatke o tej šoli lahko dobite pri svojih društvih.
ŠTIPENDIJA ZA VISOKOŠOLCE
S. I. M. je razpisala štipendijo za visokošolski in podiplomski študij v Sloveniji za študijsko leto 1986/87. Štipendijo lahko dobijo potomci slovenskih izseljencev, ki izpolnjujejo pogoje za vpis na univerzo. Namen štipendiranja je, da bi se kandidati po končanem študiju vrnili v dežele od koder prihajajo in se tam vključili v slovenske organizacije in pridobljeno znanje prenašali na mlajše rodove.
Kandidati, ki bi radi študirali v Sloveniji v šolskem letu 1986/87 se morajo
prijaviti do konca marca na Slovensko izseljensko matico, Cankarjeva 1 /II, 61000 Ljubljana, Slovenija, Jugoslavija.
Prijava mora biti lastnoročno napisana ter mora vsebovati rojstne podatke, točen naslov, opis poteka šolanja in na kateri študij se kandidat želi vpisati. Prav tako mora imeti priključen rojstni list, fotokopije diplome in razrednih spričeval srednje šole. Če kandidat še ni opravil zaključnega izpita, naj to navede v prošnji in potrdi, da bo spričevalo poslal naknadno.
Prav tako mora prijava vsebovati priporočilo slovenskega društva, v katerem je včlanjen kandidat ali njegovi starši. Namesto društva lahko kandidati zaprosijo za priporočilo na pristojnem jugoslovanskem konzolatu.
Lastnoročno napisana prošnja mora biti naslovljena na UNIVERZA EDVARDA KARDELJA. Komisija za tuje študente, 61000 Ljubljana, Trg Osvoboditve 11.
Vse skupaj pa je treba poslati na že prej navedeni naslov S. I. M.
31. IZSELJENSKI PIKNIK
ob organiziran 5. julija v Škofji Loki. Konec julija in avgusta pa bodo izseljenska srečanja v Novi Gorici, Kočevju, Kamniku in Murski Soboti.
FOLKLORNO DELOVANJE
Slovenska izseljenska matica je sporočila slovenskim društvom v Avstraliji, da jim, ako to želijo, lahko pošljejo mentorja za folklorno delovanje. Potne stroške bi krila S.I.M., posamezna društva pa bi morala preskrbeti prenočišče in hrano ter skromen honorar.
PO POTEH KULTURNE DEDIŠČINE
Tudi letos namerava Slovenska izseljenska matica organizirati potovanje, kot so ga pripravili prvič v preteklem letu. Pokazalo se je, da so taka potovanja za obiskovalce zelo zanimiva, saj nudijo več od običajnih turističnih tur. Prijave je treba poslati do konca marca za poznopoletni oziroma jesenski čas. Cene bodo odvisne od števila prijavljencev.
____SV0JIJ5JV0J IM_____JI
DIALOG EDINA POT
I	Za strokovno izdelavo
STOPNIC
I se priporočata znana rojaka
FRANK JELOVČAN, 359 3043, ■ TONI OBERSTAR, 870 0218 (dom) 'Cene zelo zmerne, delo garantirano iFactory 4, 103 Home Street, jCampbellfìeld, 3o61.
I	+++
ZAVAROVANJE
_ stanovanj, nepremičnin, motornih vozil, življensko, starostno, bolniško itd. preskrbi
ČESNIK PAVLE - C M L.
Tel.: 607 6111, 20 783, A.H. 598 0049 +++
IMelbournškim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK - DENTAL TECHNICIAN
LUBI PIRNAT
18 Wridgway Ave., Burwood, Vic. «	Telefon 288 4159
I Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila Full denture service and repairs.
Fotografska dela ob porokah in raznih driigih prilikah umetniSco izvrši
SAŠA ERIČ PHOTO STUDIO
267 High Street, Preston, Vic. 3072 Tel. 480 5360
I
ZA VSA TISKARSKA DELA se z zaupanjem obrnite na
DISTINCTION PRINTING
164 Victoria St., Brunswick, Victoria Tel.: 380 6110
Lastnik: Simon Špacapan
+++	I
F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T.A. Ascot Moonee
RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale.
POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje | Tel. 370 8279 - A H. 337 2665
JEZIK SE POSUŠI, ČE NE MIGA. . .
Mar veste, da ima naša mladina, ki obiskuje slovenski licej v Italiji, kar osem ur slovenščine na teden? Naj povdarim, da imajo toliko ur slovenščine na oni strani jugoslovanske meje!
Tudi v italijanskih šolah imajo učenci na teden 8 ur materinščine. Mi pa se čudimo, da so tako dobri govorniki. Saj so lahko, ko pa svojo materinščino negujejo, spoštujejo, ter se je tudi temeljito učijo. Pri nas pa se slovenščine učimo vedno manj, čeprav iz leta v leto bolj ugotavljamo, da prihajajo iz naših šol — tudi univerz - skoraj nepismeni ljudje. Mislim seveda na takšne, ki se s hudimi mukami izražajo, še težje pa kaj jasno, jedernato in preprosto napišejo.
Vsi jugoslovanski jeziki naj bodo enakopravni! Pa nikar ne mislite, da sem proti Jugoslaviji ali proti federaciji, da i-mam kaj proti kaki narodnosti. Ne. Sem pa za pravo, ne le na papirju zapisano e-nakopravnostt posebno kar se jezikov tiče. Ce se v Svici npr. lahko vsi naučijo nemško, francosko in italijansko, torej tri popolnoma različne jezike, ni vrag, da se tudi Jugoslovani ne bi mogli naučiti poleg materinščine, še enega ali dveh jugoslovanskih jezikov. Tako bi se Slovenci
lahko učili še makedonsko. S tem hočem reči, da bi lahko v zvezni skupščini vsak govoril v materinščini, pa bi ga ostali razumeli. In tako tudi na ulici.
Predvsem pa pomeni, da bi se morali vsi, ki delajo, živijo ali se šolajo v pa so iz drugih krajev Jugoslavije, naučiti slovensko. Zakaj se lahko čez noč naučijo nemščine, če delajo v Nemčiji? In še nekaj se sprašujem. Bi mar kakšen Slovenec ali Slovenka lahko delal npr. na občini ali kot natakar v Zagrebu ali Beogradu in se s strankami ali gosti pogovarjal slovensko? Ne, ne bi ga razumeli. Pri nas pa so celo v učiteljskih vrstah ljudje, na slovenskih šolah, ki slovensko ne znajo ... Sem proti temu, da v Sloveniji v javnih službah delajo ljudje, ki ne znajo slovensko!!!
Mislim, da ta jezikovna neenakopravnost boli tudi marsikatereganašega predstavnika v Beogradu, a raje molčijo, ker se bojijo za lep položaj. Jaz pa se ne bojim in vesela sem, da lahko javno povem, kaj čutimo mi Primorci in Primorke, ki smo v preteklosti toliko pretrpeli za svoj jezik^ za svojo narodno samobitnost.
Če hočete razumeti narodno zavedne Primorce, potem moramo pokukati v pre-
Kot ob vsakem pričetku novega leta je tudi tokrat predsednik komisije SRS Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi dr. Boris Frlec priredil v četrtek, 30. januarja sprejem za predstavnike teh skupnosti.
Tudi tokrat so si izmenjali pozdravne nagovore iz katerih posnemamo nekaj misli:
Dr. Boris Frlec je med drugim dejal:
"V naših izhodiščih vedno znova poudarjamo, da ustavno načelo ločitve cerkve od države ne pomeni ločitve cerkve od družbe - niti verskih skupnosti kot institucij in predvsem ne verujočih ljudi, naših državljanov in občanov, ki v njih delujejo. V zvezi s tem bi želel še posebej poudariti, da se bo komisija še naprej odločno zavzemala za spoštovanje zakonitosti. To ni 'taktično' popuščanje', kot spoštovanje zakonitosti... " "Obstoj verskih skupnosti v naši družbi nam nalaga, da s skupnimi napori iščemo poti kulturnega sožitja, skupne vrednote in podobne poglede, kot tudi, da spoštujemo razlike v pogledih, ne da bi vsak svoje poskušali posploševati kot boljše in edino veljavne, ne da bi jih poskušali vrednostno postavljati ene nad druge ... " "Če bomo kulturo medsebojnega sožitja in dialoge poglabljali, tako da bo prevladalo medsebojno spoštovanje, ne pa sumničenja, apriorna vrednotenja in podmene, ki v strpnosti vidijo slabosti sogovornika, bo to — o tem sem globoko prepričan, samo v prid naših prizadevanj za dosledno spoštovanje in vrednotenje naporov vseh naših ljudi, ne glede na njihovo versko oziroma nazorsko prepričanje, za skupen napredek. "
Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je odgovoril sledeče:
"... Menim pa, da je v naših medsebojnih odnosih, kar zadeva položaj Cerkve in vernih v naši družbi, kljub menjavanju prijetnih in manj prijetnih presenečenj, upravičen in utemeljen trezen in stvaren optimizem, s katerim gledamo v prihodnost.
Skupna skrb za človeka, skupno prizadevanje za boljšo in lepšo prihodnost vseh naših ljudi, nas vse povezuje. Cerkev in samoupravna socialistična družba pa imata vsaka na svojem področju še posebne naloge in odgovornosti, Cerkev na verskem in etičnem, družba pa na gospodar-
skem in političnem. V skupni skrbi in skupnem prizadevanju pa bi rad omenil tri močne stične točke med vernimi in nevernimi, ker smo vsi enakopravni člani in občani iste družbe. To so mir, kultura in dialog..." "... Moja iskrena želja je, da bi bilo naše prizadevanje in sodelovanje za ohranitev in utrditev miru v svobodi, medsebojnem razumevanju, enakopravnosti in spoštovanju pri nas in po svetu vedno uspešno in da bi prinašalo bogate sadove.
Drugo področje je skrb za zdravo in pristno kulturo v najširšem pomenu besede, za kulturo duha in kulturo srca, za kulturo v zvestobi slovenskemu narodnemu izročilu in v odprtosti do drugih narodnih kulturnih izročil. V letu, ko praznujemo 400-letnico Trubarjeve smrti in ko bo v Parizu Plečnikova razstava, da o-menim samo to dvoje, naj nas skrb za skupni slovenski kulturni prostor, ki zajema tudi naše zamejstvo, naše zdomce in izseljence, še posebej poveže.
Tretje področje pa je dialog, kot edina pot za urejanje medsebojnih odnosov in za reševanje odprtih starih in novih vprašanj. 20-letnica podpisa protokola med Svetim sedežem in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo ponuja ugodno priložnost, da bi poglobili in poživili ta dialog tudi o vprašanjih, ki se jih sicer raje ogibamo. Prepričan sem, da so v Socialistični republiki Sloveniji sorazmerno ugodni pogoji za odprt, stvaren in ustvarjalen, dinamičen in uspešen dialog v mejah naših pristojnosti, ne da bi se pri tem izgubljali v kakršnemkoli dialogizmu."
Govorili so tudi zastopniki drugih skupnosti: Peran Boškovič, paroh srbske pravoslavne cerkve, ki je med drugim dejal, da nihče ne more porušiti strehe nad svojo deželo, ne da bi porušil streho nad svojo glavo.
Senior evangeličanske cerkve v Sloveniji Ludvik Novak je omenil, da je letošnje leto pomembno, ker bomo praznovali skupaj jubilej začetnika slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja. } \
Imam islamske veroizpovedi v Ljubljar ni Ishak Aleševič pa je rekel, da je treba skupne interese še naprej utrjevati na temelju ljubezni do svobodne in neuvrščene socialistične Jugoslavije.
Danica Petrič
SPOMINI IZ STORŽKOVEGA DNEVNIKA
Čez teden, ko je stric delal, mi je bilo na smrt dolgčas. Pisala sem pisma in kartice domov, hodila na sprehode in po trgovinah ter opazovala. Najbolj sem se čudila velikim, lepim trgovinam in vsemu, kar je bilo moč kupiti. Seveda sem tisti čas bila vsa navdušena za modo in lepe obleke in sem le te tudi kupovala. V trgovskih centrih pa me je motila le ena stvar in le ta mi gre na živce še danes -toliko reklam in bučna glasba. Ni čudno, da prideš iz trgovin domov tako 'zmahan' in 'zmešan'!
Stric mi je kupil novo pisalno mizo z zemljevidom sveta in pisalni stroj. Tako sem lahko, ko sem pisala, merila razdaljo svoje domovine v Avstralijo. A s stricem sva se začela po malem prepirati. Ni in ni mi hotel dovoliti obiska slovenskega hribčka v Horsley Park. Vseskozi mi je govoril, da so tam sami politikanti in da to ni družba zame. Jaz pa sem vztrajala in neke nedelje v novembru me je le peljal tja in me tam pustil, saj sem mu zagotovila, da me bo že kdo pripeljal domov in da ne bom ostala dolgo.
Takoj sem naletela na g. Brkovca in g. Kmetiča, ki sta me predstavila še ostalim odbornikom, med drugimi tudi mlademu
(2)
prikupnemu fantu, ki je imel predpasnik in je bil ves prepoten - Jožetu Petriču s Planine nad Ajdovščino ... Videla sem ga že tudi pri maši, a mi ni vzbudil pozornosti. Tu pa mi je povedal, da peče B.B.Q., kar takrat nisem vedela kaj pomeni; "Aha, meso na žaru pečem," mije pojasnil "in tako mije vroče"!
Hišica na hribčku je bila lesena, zelo skromna in tisto nedeljo ni bilo veliko ljudi. Takoj sem izvedela, da je nedaleč stran še en slovenski klub, ki se imenuje Triglav. Da so se nedolgo tega skregali med seboj , zaradi politike (torej je moj stric le imel prav!) in da se je del Slovencev ločil od slovenskega društva ter ustanovil svoj klub Triglav. Takoj sem nekaterim odbornikom rekla, da tako daleč od domovine bi vendarle morali biti složni in se imeti radi; vojna se je že pred 30 leti končala in bi morali pozabiti vse, kar se je takrat zgodilo ...
Takrat žal, niti slutila nisem, kaj se bo razvilo iz naše debate in koliko trplenja se mi obeta zaradi politike, pred čemer me je stric svaril ... A pišče ve več od koklje in jaz sem še naprej "rinila" mednje in se zato do konca sprla s stricem, tik preden sva hotela na božično potepanje po Av-
teklost. Zakaj še posebej oni čutijo, daje slovenščina ogrožena?
Pisalo se je leta 1942 in Sonja Cehari-ja, ki je imela tedaj 6 let, je šla v osnovno šolo. Jasno, da je bila italijanska, saj je bila tedaj Primorska pod Italijo. Italijani so načrtno asimirali slovensko prebivalstvo. Kako? Organizirali so brezplačne otroške vrtce, kjer pa so bile vzgojiteljice samo Italijanke. Otroci so bili tepeni, če so med sabo govorili slovensko. Tudi v šoli, kjer so bili samo italijanski učitelji, je bilo prepovedano govoriti slovensko.
Fašisti so bili še bolj strogi. Če so izvedeli, da npr. trgovec govori s svojimi kupci slovensko, so mu trgovino enostavno zaprli, njega pa poslali v taborišče. Povsod so viseli napisi: Qui si parla solfano italiano! (Tu se govori samo italijansko!)
Ko je kapitulirala Italija, so prišli Nemci in tedaj je bilo Sonjinega šolanja konec. Po vojni se je Sonja, rojena v Stari Gorici,
kjer so od nekdaj živeli Slovenci, preselila v Solkan. Tedaj je šele pri 9. letih pričela hoditi v slovensko šolo. Potem je končala gimnazijo in šla v Ljubljano študirat.
Doma so skromno živeli. Oče je bil šofer, mati gospodinja, a ves čas sta povdar-jala, da je znanje, torej izobrazba, največja dota, ki ji jo lahko nudita. Znanje in trdne korenine, ter narodnostni ponos.
Tako se je novinarka "Naše žene" Neva Železnik pogovarjala s Sonjo Caha-rija, ki je profesorica angleškega jezika v Novi Gorici. Je bila kritična, a jezik se posuši, če ne miga! In povedala je tisto, kar smo mi povedali prijateljem, ko smo se vrnili s počitnic v domovini; po lokalih i« trgovinah smo bili postreženi v hrvaškei\ jeziku. In to nas je bolelo in smo tudi kritizirali. In lepo je, ter prav, daje Sonja to povedala javno, v spetembrski (85) številki Naše žene.
(Za Vestnik skrajšala in priredila Danica Petrič)
straliji. Spokala sem svoj kovček in stricev pisalni stroj, pome je prišel Jože Petrič ter me odpeljal k Angelci v Balmain.
Imeli sva majhno sobico in sva delili tudi posteljo. Našla mi je tudi prvo službo, saj je stričevih 100 dolarjev, ki mi jih je dal ob slovesu, hitro skopnelo. Angelca je delala v računovodstvu tovarne Evans Smith in ker nisem znala jezika, mi je našla delo v tovarni. Na stroj sem pakirala bonbone (ki jih še danes sovražim). Tovarna je bila majhna, kadar je deževalo je iz vseh špranj voda curljala noter in se nam je sladkor lepil na podplate. Zdelo se mi je, da sem marsovec, tako sem imela težke čevlje, ki so bili lepljivi od
razmočenega sladkorja. Delo je bilo težko, stroj je bilo treba ob petkih razstaviti in pomiti in tega se sploh nisem mogla naučiti. A bolj kot težko delo, so me motili "bossi". Zdelo se mi je, da so kot policaji, da jim manjka le še bič v roki. Motili so me tudi zvonci, ki so zvonili za kosilo in odmore. Kakor da smo sužnji. Vsak večer, ko sva se z Angelco vračali z dela, sem se razjokala. Tiho sem si pa tudi očitala, zakaj nisem poslušala strica in se raje vrnila domov, saj mije bil pripravljen plačati karto za povratek. Jaz pa sem mu rekla, da v Avstralijo nisem prišla pogledat na uro, da nisem še nič videla, da hočem ostati celo leto.
(se nadaljuje)
kaj, kje, kdo?
* * *
V edinstvenem slovenskem okolju, na Vaškem trgu pri S.D.M., sta se v soboto 15. februarja poročila Sonja Roj. Adamič in Joseph Lo Presti, solicitor.
Po veseli svatbi, ki je bila pripravljena v prostorih S.D.M., sta novoporo-čenca odpotovala na medene tedne v Adelaido. Sonja ima diplomo Batchelor of Business in se bavi z računalniškimi sistemi za medicinske svrhe. Mlademu paru iskrene željeza srečno bodočnost.
Med Slovenci v Melbournu in posebno med onimi ki prihajajo na S.D.Ml je zelo priljubljena družina Alojza Cvetko, soproga Marija in že odrasla otroka John in Silvija. Temu se ni čuditi, saj so vsi zavedni in požrtvovalni društveni delavci.
Na 22. januaija letos sta po poti iz starega kraja, ko sta se ustavila v Hong Kongu, Marija in Lojz slavila 25-let-nico svoje poroke.
Ob tej priliki jima gredo iskrene častitke prijateljev in znancev.
* * *
Koncem januaija se je težko ponesrečil Aleks Vičič, koje pri eni svojih strank ocenjeval delo, ki ga je imel v načrtu. A-leks je polagal keramične ploščice. Ko se je pri pogovoru naslonil na ograjo, je ta ' popustila in Aleks je tako nesrečno padel, da sije tako težko poškodoval hrbtenico, da so ga morali prepeljati v Austin Hospital, kjer so ugotovili, da bo poškodba imela zelo resne posledice. JNesreca do tezKo prizadela Aleksovo družino, saj sta oba otroka še mladoletna.
ZAHVALA
Gospa Rozi Lončar z družino se najlepše zahvaljuje vsem, ki so prispevali v denarno zbirko ob priliki smrti sogroga Boža Lončarja.
OBISK ORI BIVŠIH FARANIH KNEŽAKA
V januaiju in februarju letos je bil na obisku pri svojih bivših faranih nekdanji njihov priljubljeni župnik Jože Kovačič.
Povsod po Avstraliji je bil zelo prijazno sprejet, saj rojakov doma iz Kne-žaka tukaj ne manjka. Tako je g. Kovačič v par mesecih prepotoval ta naš raz-sežni kontinent Od Sydneya do Adelaide pa iz Melbourna do Pertha. Povsod je
imel priliko videti in uživati neizmerno gostoljubje avstralskih Slovencev.
Maševal je tudi po raznih društvenih dvoranah, kjer se je navadno po službi božji razvila vesela družabnost.
Župnika, katerega službeno mesto je sedaj dekan v Jelšanah je k odletu iz letališča Tullamarine v Melbournu prišlo spremit kakih stopetdeset rojakov.
Župniku Kovačiču so pripravili poslovilni večer pri predsedniku S.D.M. g.Petru Mandelju v petek 7. februarja. Prisotnih je bilo kakih petdeset bivših faranov in njih sorodnikov. Na sliki vidimo z leve na desno: Kevin Hervatin s soprpho Marijo, dekan Jože Kovačič, Ana Mandelj, Peter Mandelj s soprogo Ivo, Milena Birsa in Kristina Slavec. (Foto I.Leber)
SREČANJE Z LOJZETOM SLAKOM
Ko sem se med obiskom po Sloveniji ustavila za par dni v Ljubljani, se mi je nudila prilika sestati z vodjo priljubljenega narodno-zabavnega ansambla Lojzeta Slaka. Začudil se je, ko sem mu povedala, da prihajam iz Avstralije. Obiskala sem ga na njegovem domu v Ljubljani Sprejel me je zelo prijazno. Že takoj pri vstopu sem opazila veliko zlatih plošč in priznanj.
Rad se je spominjal svojega obiska v Avstraliji. Mislim, da je bil on prvi od slovenskih ansamblov, kateri nas je obiskal. Povabila sem, ga, da naj še pride med nas in naše izseljence v Avstralijo. Kot je povedal, v Ameriki in Kanadi gostuje skoro vsako leto. Na moje vprašanje se je samo nasmehnil in mi ni dal odgovora; ali upam, da se bomo še kdaj srečali tudi v Avstraliji.
Povabil nas je tudi v sobo, kjer ansambel vodi. Opremljena je zelo lepo v domačem slovenskem stilu. Tam ima shranjenih tudi mnogo harmonik. Nato nam je pokazal zlate ključe ameriškega mesta Cleveland, ki jih je prejel v priznanje za njihove odlične nastope.
Irena Birsa - Škofic
Zivi naj slovenska beseda !
OBISK IZ USA
prejeli smo sporočilo, da bo koncem ' j.ibra in v začetku novembra, obiskala Avstralijo skupina ameriških Slovencev, v kateri bo tudi "Ameriški kralj polk" Frank Jankovič.
Rojaki nameravajo obiskati slovenske ustanove in organizacije v Brisbane, Canberri, Melbournu in Sydneyu, kjer bi priredili tudi kulturno zabavne nastope. Obisk organizira g. Martin Serro (Cerar) iz Pittsburga, P. A.
DAN KULTURE
Po kulturnih društvih na Tržaškem in Goriškem so na week-end 16. febru-aija praznovali Dan kulture. Vrhunec proslavljanja sta bili prireditvi v kulturnih domovih v Trstu in Gorici.
V Trsu so ob tej priliki imeli slikarsko razstavo v spomin lani umrlega slikarja Avgusta Černigoja. Predvajali so tudi prvi slovenski zvočni film "0 Vrba", sta ga posnela dr. Maijan Forster in
V torek, 14. januarja 1986 sem se prvič udeležila sestanka Žveze slovenske akcije, ki nosi geslo "Živi naj slovenska beseda!" Sestanek je bil v prostorih verskega središča v Merrylandsu ob pol osmih zvečer in udeležilo se ga je dvanajst rojakov. Tajnik in pobudnik zveze — pisatelj in rodoljub, pa tudi pesnik, gospod Ivan Kobal, je najprej pozdravil vse navzoče ter predlagal, da se s kratko molitvijo spomnimo pokojnega Boža Lončar, društvenega delavca iz Melbourna, kar smo tudi storili. Nato pa je gospod Kobal prebral prispelo pošto članov Zveze iz Argentinije, Amerike, Trsta, Koroške in od drugod.
Na sestanku sem si imela prvič tudi priliko ogledati pravkar izšel Atlas Slovenije, Atlas je izšel pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani in staie 25 dolarjev. Je velikega A4 formata, v barvah in s čudovitimi slikami. Prikazana je sleherna slovenska vasica, da ne rečem slovenska hiša. Nad Atlasom smo bili vsi navzoči zelo navdušeni in smo sklenili, da se nanj naročimo. Kajti s ponosom bomo sedaj svojim otrokom, ki so tu rojeni, pa tudi svojim avstralskim prijateljem pokazali, da Slovenija obstoja, pa čeprav tam daleč na drugem koncu sveta, na kar lepem kosu zemlje.
Na sestanku smo tudi obravnavali, kako poživiti delo Akcije in informirati rojake širom Avstralije, ki jim je draga naša materina beseda. Soglasno je bil sprejet predlog gospe Saše Lajovic, da se povežemo s slovensko gimnazijo v Trstu in na Koroškem. Sprejet pa je bil tudi moj predlog, da naprosimo uredništvo Vestnika, da nam odstopijo prostorček v Vest-
niku, v katerem bi obveščali rojake o poteku Akcije. V zvezi s tem sem že napisala prošnjo uredniku in upam, da bo u-. godno rešena in da boste v bodoče več zvedeli o delu in smislu Akcije, ki nosi geslo "Živi naj slovenska beseda!".
Na naslednje sestanke ste vabljeni vsi, ki vas zanima usoda našega jezika. Predvsem mladi, ki ste maturirali iz slovenščine in ste zdaj študentje. Vabljeni učitelji slovenščine in člani akademskega društva, kakor tudi vsi, ki radi berete in pišete, pa tudi ti, preprosta slovenska duša, ki se rada spomniš pesmice "V slovenski hiši mi je zibka tekla, slovenska mati mi je kruhek pekla"!
Naši sestanki so vsak tretji torek v mesecu in sledimo razvoju "programskih jeder" v domovini. Ali ne veste, kaj so programska jedra? Naj vam pojasnim: Pred nekaj leti so v domovini izdelali nov učni načrt za šole, kateri bi drastično omejil učenje slovenščine na račun srbohrvaščine. Temu so se uprli na Kosovem in v Sloveniji, kakor tudi Slovenci na začasnem delu v Evropi in drugod po svetu. V Sydneyu je bila organizirana Zveza slovenske akcije, ki je že tudi izdala lično knjižico z naslovom "Živi naj slovenska beseda" in jo lahko naročite pri g. Ivanu Ko balu v Sydneyu. Stane samo 2 dolar-ja!
Več o Zvezi slovenske akcije vam bom poročala v prihodnji številki Vestnika, kakor se bo oglasil tudi g. Ivan Kobal in drugi redni člani Akcije.
Danica Petrič
Rudi Omota. Osrednji dogodek obeh proslav pa je bil recital "Vrnimo se k Prešernu", s katerim je skupina mladih avtorjev in glasbenikov oživela Prešernovo poezijo.
POTOVALNI URAD
CONCEPT TOURS
SHOP 1/23 PINEWOOD SHOPPING CENTRE
MT. WAVERLEY
tel. 233-8138 ali 233-3183
PO UGODNIH POGOJIH VAM NUDIMO VSE VRSTE USLUG V ZVEZI Z VAŠIM POTOVANJEM !
-	AVIONSKE KARTE ZA POTOVANJA PO SVETU IN V AVSTRALIJI
-	UREJUJEMO VIZE IN DRUGE POTNE DOKUMENTE
-	SVETUJEMO NAJUGODNEJŠE VARIANTE POTOVANJA V SKLADU Z VAŠIMI ŽELJAMI
OBIŠČITE NAS V NAŠEM URADU ALI NAS POKLIČITE PO TELEFONU -
- P0STRE2ENI BOSTE V SLOVENSKEM JEZIKU !
TEL. 233-8138 ali 233-3183
TONKA GABROVSEK
MI IN (SPODT.
MATEJA SVET VELIK USPEH MATEJE SVET
Mateja Svet, komaj 17 let stara Ljubljančanka je v smučarskem središču Skalnate Plešo v Visokih Tatrah, ČSSR, v soboto 8 februarja v svetovnem prvenstvu za ženske v veleslalomu odnesla prvo mesto. Na obeh progah je bila najhitrejša.
_ Letos je minilo 25 let odkar je Jože Slibar v Oberstdorfu s skokom na 141 m postavil svetovni rekor.
V	smučarskih skokih v Planici, 9 .feb-nuaija je na srednji, 90-metrski skakalnici zmagal Primož Ulaga, ko je skočil 92 in 91 metrov. Drugi je bil Miran Tepeš s skoki 88.5 in 89 metrov, tretji M.Debelak s skoki 82.5 in 84 metre.
Na veliki, 120-metrski skakalnici je bil prvi Tepeš ( 120 in 120 metrov), drugi Ulaga (115 in 133 metre) in tretji pa
Dolar (111 in 114 metrov).
+++
Na letalnici v Vikersundu je 17. feb-ruaija na drugem delu tekem za pokal v smučarskih poletih bil izredno uspešen Avstrijec Felder. Tudi Ulaga in Tepeš nista razočarala. Ulaga je na posameznih tekmah dosegel 8. in 6. mesto, Tepeš pa 13. in 11. mesto. S tem se je Ulaga postavil na 3. mesto v dosedanjem dosežku tekmovanj, Tepeš pa na sedemnajsto mesto.
+++
V	kvalifikacijskih tekmah za svetovni pokal v košarki je jugoslovanska ekipa
premagala Madžare s 112:82.
+++
Na zadnji tekmi švicarske skakalne turneje se je Miran Tepeš uvrstil na 10. mesto, v skupnem seštevku pa je bil sedmi. Ulaga pa je zaradi bolezni razočaral in prišel komaj na 80. mesto. Najboljši je bil Felder iz Avstrije. Od Slovencev pa so Tepešu sledili Debelak na 38. mestu, Peljhan na 49. mestu ini Dolar na 55. mestu.
Dosedanja uvrstitev za svetovni pokal je sledeča: 1. Nykaenen, 2. Vettori, 3. Felder, 4. Ulaga, 5. Berg, 6. Neu-landtner, 7. Suorsa, 8. Opaas, 9 Parma,
Po državah pa je red sledeč: 1. Avstrija 2. Finska, 3. Norveška, 4. ČSSR, 5. Jugoslavija, 6. NDR, 7. Polska, 8. Kanada,
DRAGI ROJAKI, POTUJETE V EVROPO?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italia, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba 43.00 AUS dolarjev, dvoposteljna soba 56.00 AUS dolarjev. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju.
V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaše čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak VINKO LEVSTIK
VAŠ HOTEL ! ! !
34170 GORIZIA —GORICA, Corso Italia 63, (ITALY) DOBRODOŠLI!
SPET SLOVENSKI ŠPORTNIK V AVSTRALIJI
Čim so se vrnili domov slovenski športniki — jadralni letalci, je odpotoval na tekme v Avstralijo ultra-marato-nec iz Kranja Dušan Mravlje. Namen odhoda je bil, da sè udeleži maratonskega teka v Čolac-u, Victorija. Ta tek traja nepretrgoma šest dni in je dolg kakih 900 km. Tekmuje pa petnajst tekačev.
'Na republiškem članskem judoistič-nem prvenstvu, kjer je v Slovenski Bistrici nastopilo 120 judoistov iz 20 klubov so postali novi republiški prvaki: super-lahka kategorija Fajhtinger (Murska Sobota) lahka: Oštir (.J.Reya), polsrednja: L.Špes (Impol), srednja: Fabjan (Impol), poltežka: F.Špes (Impol), srednja: Fabjan (Impol), težka: Tramontana (Olimpija), supertežka: Prepelič(Impol), absolutna: Anderle (J.Reya)
+++
Hokejisti Partizana so postali državni prvaki potem ko so premagali Jesenice z rezultatom 3:4.
+++
Na deveti slalomski_ tekmi za svetovni pokal v Areju na Švedskem je bil Petrovič najhitrejši na prvi progi, na drugi pa je na žalost napravil napako.
Križaj je bil četrti, Benedik enajsti, Čižman trinajsti. Zmagal je Švicar Zub-riggen pred 10 ooo gledalci..
To je postavilo v skupnem dosedanjem stanju rezultatov Petroviča na 8. mesto Križaja pa na 13. mesto.
Na jugoslovanskem državnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki je bilo na Ja-horini, so zmagali v smuku člani I. Bru-dar, 2. Žagar, 3. Planinšek; članice: 1. Bokal, 2. Humar, 3. M. Dežman.
+++
Na tekmah za
__________pokal republik
v umetnem drsanju so se dobro odrezali Slovenski mladinci. Dosegli so prvo mesto pred Hrvatsko, Vojvodino, Srbijo ter
Bosno in Hercegovino.
+++
V	nedeljo 16. februarja so se ob sila neugodnih vremenskih prilikah vršile tekme za državno prvenstvo Jugoslavije v slalomumin veleslalomu.
Na Jahorini je v veleslalomu zasedel prvo mesto Bojan Križaj ( tokrat že devetič) in pri ženskah Mateja Svet.
V	slalomu pa je bil prvi Rok Petrovič, med ženskami pa Veronika Šareč.
To tekmovanje je bilo tudi poslovilno za Borisa Strela, ki se bo radi težav s hrbtenico moral odpovedati tekmam v bodoče. Tako slovenski smučarji zgubljajo za Juretom Frankom, olimpijskim medalistom, še enega svojih najboljših.
Rok Petrovič je doslej dosegel dve zmagi za svetovni pokal v svetovni konkurenci. S tem se je postavil ob bok Križaju, ki ima pet zmag in Strelu z eno zmago. .
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE
POSEBNI POLET ZA VAS: 22. JUNIJA 1986 SYDNEY / MELBOURNE / LJUBLJANA
in tudi zelo ekonomska prilika
za obisk lepe Slovenije.
Na razpolago so tudi posebni poleti do Zagreba:
20. maja I986; 11. in I7. junija I986.
1. in 15. julija 1986 13. avgusta 1986
Zaradi novih predpisov glede potnega lista vam priporočamo: obrnite se na nas čim preje, da vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo.
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
Na pozabite, da je že od leta 1962 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
1042—1044 Doncaster Ruad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
KLA JE.
To us here in Australia, Slovenia has always been presented as a kind of fairytale paradise. Images of snowcapped mountain peaks, gaily dressed folk in the Gorenjska national costume, sunny summer days, green landscape, flowing rivers of cool clear waters and in the midst of all this, the jovial tunes of Avsenik. The picture being presented here is an idyllic one. It is a particular kind of image that 1 have conjured up in my mind and similar ones are being created by many immigrants from this 'beautifu' land.
Often the consistency of this kind of idealized image of the land some of us call home, causes a certain degree of homesickness among some Slovenes. The Slovenia that was left behind is now very far away and the desire to see it once again becomes increasingly stronger. In connection with these emotional responses often emerges and idealized impression of what that land really looks like. Most often is depicted in its most perfect state. If one was to take a look at some of the forms of creative art that Slovenes in Australia have been involved with, it will become manifest that there is a strong preoccupation with presenting Slovenia as being the best place on earth, with no problems of faults. This fantasized view of Slovenia in turn gives the individual a very false notion of reality. Unfortunately too few people are prepared to realize that Slovenia today has changed along with the times.
Slovenia in the Eighties has gone through quite a startling transformation though not to the extent that it would be unrecognizable. On my recent visit to this place, my initial response was that rtfi Slovenia I saw and experienced as a ,;d ten years ago hardly existed any longer. The imagined preconception that I had of slow moving cities of no major significance, of innumerable historic sites - reminders of past grandeur and the simple folk of the countryside, going about their daily chores just as their ancestors had done centuries before, was acutely diminished when I noticed how incorrect were my thoughts. Slovenia had now emerged as a more cosmopolitan and technologically oriented region. I found this particularly n&ticeable in the larger cities especially Ljubljana.
One of the most obviously new developments to be seen in Slovenia, is the dominance of computer technology, which has already been playing a major role in the lives of the Slovene people . for some years.
Like other parts of the world, Slovenia today, is not without its own social problems. Although the crime rate is substantially lesser compared to Australia (the absence of criminal events on the local news is discouraged so that it might deter woul-be criminals from committing possible crimes), drug abuse and alcoholism among the young has recently become an area of significant concern. Drug trafficking has also become an evident problem.
An area of relates to homosexuality which is also present in Slovenia. I discovered that there was a lot of interest or should I say fear, of the Aids virus. This is justified by the popularity in sales of the recently released book AIDS by Jacques Leigowitcz, already translated in the Slovenian and such a best seller that many bookshops in Ljubljana had quickly sold out of it.
I had also been informed that two people had already died in Slovenia as a result of AIDS.
Another rather negative aspect of Slovenia that I found particularly uncomfortable was the amount of chemical and • fuel pollution that was in the air. My impression was that pollution was not being adequately controlled in the cities and towns of Slovenia. On one occasion while waiting for a bus in Ljubljana, I was compelled to breathe through my scarf as the smell of car exhaust was no overpowering. There were also days when beautiful views of Slovenia could be seen however there were also days when one had to first see through the smog in order to see the view.
I have without doubt left my readers with a very pessimistic and almost grotesque account of their 'beautiful' land called Slovenia. However Slovenia is realistically part of the modern world and if it is to be acknowledged as such, it will also have to be recognized for some of its negative qualities. This is unfortunately the price it must pay to move with the times.
Irena Birsa — Škofic
AVTO V TROMOSTOVJE
Za 20 milijonov škode na ograji tromo-stovja v Ljubljani je nastalo, ko so vozilu - dvigalu v petek, 14. februaija popustile zavore, ko ga je šofer Ismet Saleševič parkiral na Miklošičevi cesti. Vozilo je začelo počasi drseti proti Ljubljanici in je potem, ko je oplazilo dva avtomobila, zrušilo nosilo za luč in ograjo v dolžini 15 metrov.
V Zgornjem Dupleku pri Mariboru je zaradi požara, dima in podhladitve poginilo 17.500 dvodnevnih piščancev. Četudi so gasilci naglo prihiteli, je zgorelo 10 kvadratnih metrov stropa in izolacije.
I---------
GRUPA
POTOVALNIH
AGENCIJ
Tromostovje je bilo zgrajeno leta Pred tem je čez Ljubljanico tod peljal en sam most. Najprej je bil to lesen, ki so ga imenovali Špitalski most. Tega so leta 1842 zamenjali s kamnitim mostom in ga imenovali po avstrijskem nadvojvodi Francov most. Bolj pa so uporabljalli naziv Frančiškanski most. Arhitekt Plečnik je staremu dodal dva nova za pešce, izoblikovana po beneških zgledih.
Povprečni osebni dohodek za lanskih enajst mesecev v Sloveniji je bil 52.428 dinarjev (gospodarstvo 51.294 in negospodarstvo 58.433 dinarjev).
Starostne pokojnine se bodo z ozirom na porast povprečnih nominalnih o-sebnih dohodkov od 1.1. 1986 povečale za 5.7 odstotkov. Vsaj tako je bilo predloženo skupščini.
1 Jo predhodni ocenitvi statističnega za-viAia pa so se osebni dohodki v Sloveniji v letu 1985 v primerjavi z letom poprej povišali za 98.1 %.
Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo bi potem znašala od 1.1.1986 dalje 34.525 din, najvišja pa 192.451 din. na mesec.
V Sloveniji so sprejeli zakon s katerim je podaljšan porodniški dopust od dosedanjih 246 na 365 dni, oziroma eno leto. Novo je tudi to, da ga dele od sedaj na obvezni del za matere, ki traja 105 dni in na drugi del, ki se imenuje dopust za nego in varstvo otroka, ki traja 26o dni. Slednjega lahko izrabita mati ali oče v obliki popolne odsotnosti z dela, ali pa s polovičnim delovnim časom do 17. meseca otrokove starosti.
Na Onkološkem inštitutu so delavci v petek 14. februaija prekinili delo radi nezadostno visokih plač. Plača običajne strežnice je 33 tisoč, srednja medicinska sestra zasluži 61.000, medtem, ko zdravnik specialist konsultant dobi 105.000 dinarjev.
V	Idriji poteka proces proti 21 obdolžencem udeležbe v izgredih lanskega septembra. Obtoženh je 21 udeležencev za dogodke pred Modro dvorano in v gostič-ču "Nanos" ter v idrijskem gradu, v katerih je prišlo do fizičnih obračunavanj in uničevanja vrednosti med delavci z južnih delov Jugoslavije in domačini.
Leta 1979 je izgubilo življenje na slovenskih cestah 750 ljudi, lani pa 464.
Letos pa so slabo začeli, kajti že do 16. februarja je v prometnih nesrečah v Sloveniji umrlo 17 ljudi.
V	veliki meri je tega kriv alkohol. Lani so miličniki naznanili radi vožnje pod vplivom alkohola 27.500 šoferjev. Pravijo, da je v Sloveniji približno tisoč voznikov, ki so bili v minulih dveh letih pod vplivom alkohola naznanjeni več kot petkrat.
Na seji komisije SR Šlovenije za odnose so 16.1.1986 ugotovili, da so odnosi z rimo-katoliško cerkvijo dobri. Istočasno pa so posvarili izdajatelja katoliškega tednika "Družina", da posamezni prispevki nenehno spodkopavajo dobre odnose med cerkvijo in oblastjo in s tem ne prispevajo h krepitvi zaupanja in sodelovanja (LD
PARTHENON
POTNE DOKUMENTE PRIPRAVIMO BREZPLAČNO BREZ DEPOZITA
PLAČA SE OB PREJEMU KART
Za vse podatke vam bo na uslugo
MIRO POPOVIĆ Manager oddelka za Jugoslavijo
259 SWANSTON ST.,MELBOURNE TEL: 66-333 21
( 7 linij ) TEL:66-313 71 ( 8 linij )
Uradne ure od ponedeljka do petka od 9h do 5h v sobotah od 9h do 12h Po uradnih urah od 6h-9h zvečer Tel: 578-1856
Informacije za posebne polete do Ljubljane ali Zagreba so vam na razpolago preko telefona. Priporočamo, da radi omejenega števila sedežev ter možnega povišanja cen rezervirate vozne karte čimpreje.
Postrežemo s potovanji na vseh letalskih linijah na vse strani sveta
oglejte si Avstralijo z avtobusom po najbolj zmernih cenah.
JCazoMucmk
Gospod Kozamurnik je hitro sklenil, da se pokaže moža. Mladostno gibčno je skočil iz svojega sedeža nazaj v zadnji sedež in se sklonil, da bi odvezal vrv. Ko je uvidel, da ne pride do nje, je potegnil samokres in trikrat ustrelil nanjo. Tretji strel jo je zadel.
Pok! se je vrv utrgala. Avtomobil je v divjem diru zletel naprej. Gospod Kozamurnik se je prekucnil iz njega in selitveni voz je z vso naglico zdrdral navzdol. Postalo je res nevarno, zakaj niti gospa Kozamurnica niti Minka nista znali ravnati z avtomobilom.
Selitveni voz je v dveh sekundah gospel na trg. Tam se je obrnil in zaletel v hišo gospoda Joža Jazbeca. Hiša ni bila kaj trdno zgraje-na.Na sliki lahko vidite kaj se je zgodilo.
In Kozamurnikov avtomobil?Kakor besen bik se je zaletel naprej na vrh in nato po drugi strani navzdol. Zdaj pa zdaj je treščil v kako ulično svetilko. Ljudje so na smrt prestrašeni bežali na vse strani. Gospa Kozamurnica in Minka sta mahali z rokami in klicali na pomoč.
ZA BISTRE GLAVE - štev. 12
VODORAVNO:
1.	Prazna vera
6.	Drevo
7.	Mnenje
9. Zdravilna rastlina
12.	Prebivalec Grenlandije
15.	Soglasje
16.	Mali del
17.	Državni urad
NAVPIČNO:
2.	Perutnina
3.	Soproga
4.	Zbirka listin
5.	Agresija
8.	Dišava
10.	Kurz
11.	Mesto v Sev. Ohio
13.	Del hiše
14.	Sorodnik
REŠITEV KRIŽANKE Stev. 11
Vodoravno: 1. ubran, 6, vrša, 7. redno, 9. opazka, 12. kumara, 15. avion, 16. avto, 17. Kanal.
Navpično: 2. Bled, 3. apno, 4. breza, 5. fazan, 8. opera, 10. Okrak, 11. umeti, 13. avša, 14. Soča.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
VESTI OB ZAKLJUČKU
SLOVENSKI FILM NA SBS
V soboto 29. marca ob 9.30 uri zvečer ima SBS TV na programu slovenski film "Moji strici so mi povedali" (My uncles told me). V filmu nastopajo Pavle Jeršin, Sonja Blaž, Radko Polič in Ivo Ban.
Film kaže razmere v družini, katere oče Štefan je bolan .priklenjen na poste-Ijo.
Toda še si dovolj opomore, da očita posest in naroči ostalim svojim trem sinovom naj zato kaznujejo brata Ivana. Ivan se radi tega maščuje. Štefanovo zdravje se poslabsa in njegovi pošljejo po duhovnika. Štefan pa ostane do zadnjega trdovraten.
DRUGI NA MARATONU
Na tekmovanju v maratonskem teku, katero je bilo pretekli teden v Colacu, je Slovenec Dušan Mravlje, o katerem poročamo tudi na prejšnji strani, dosegel drugo mesto.
Prvi je bil Francoz Ramon Zabalo, ki ki je vodil večino tekmovanja. Maratonci so morali preteči 876 km. Tekmovanje je trajalo šest dni nepretrgoma.
Tri in tridesetletni Kranjčan Dušan Mravlje je dosegel cilj 38 km za prvim tekmovalcem. Tretji pa je bil George Perdon , domačin iz Viktorije, kateremu je že ena in šestdeset let.
TONE ZAGORC
AVIATION MOTORS
(Next Door to Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363
•	Splošna avtomehanika
FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
• Športna puškama
Prodaja Lovskega orožja in municije
JOŽE URBANČIČ
Telefon: 465 1786 (Bus.)
850 7226 (a.h.)
KAL — CABINETS
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR: Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves
Če gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
15 COMMERCIAL DRIVE, THOM ASTOWN , 3074