Dopisi. I/, niariboT.skeg-a okl-aja. (V pr a s a n je). V »Siidst. Post« dne 9. svečana t. 1. se pritožuje neki posestnik iz ptujskega okraja, da se še za nekalere občine ni davek odpisal, akoravno je ozimina lako pozebla, da mnogi posestniki še semena nis<> dobili. Gospod dopisnik meni, da je c. kr. okrajno glavarstvo ptujsko in ondolna glavna davkarija te zamude kriva. A celo resnično to mnenje ni; kajti tudi v mariborskem okraju se še davek vsled ujim v mnogih občinah ni odpisal, a tega, kakor jaz gotovo vem, c. kr. okrajno glavarstvo in davkarija nista krivi; kajti operati v tej zadevi so se že, kakor sem se sam prepričal, pred polletom in še prej v Gradec odposlali, ali o mnogih še do sedaj ni sluha, ne duha. Kdo je tedaj kriv? Omenjena urada gotovo ne! Samo vprašati se moramo, zakaj se število uradnikov, kojim se to delo da, ne pomnoži. S tem bi se pcisiagalo mnoglm davkoplačilcem, a tudi mnogiir. ubcg::r. pr;.'.:'.;k^ntom! v Iz Ptuja. (Občno bojno društvo.) V nedeljo, dne 2. svečana je priredilo »Občno bojno društvo v Ptuju« zabavni večer z jako iepo tombolo v prostorih g. Schuh »Hotel Voisk». Zbralo se je toliko občinstva, da so bili vsi širni prostori prenapolnjeni. Vse se je vršilo zel6 živahno. Krasni in mnogobrojni dobitki tombole so presenetili vsakega posameznika. Po toraboli je bila prosta zabava. Prepevalo in rajalo se je skoro do ranega jutra. — Želeli bi, da bi pristopilo k temu društvu, kolikor mogoče novih društvenikov iz kmečkih občin ; kajti društvo ima jako blag in dobrodelen namen — glavni smoter mu je, podpirati svoje bolne ude. Pristopite torej mnogi k temu druStvu in naj se vam ne usmili par novčičev, katere plačate vsak mesec! Kolika podpora je onemu, posebno trpinu, če je bolan in če dobiva med boleznijo vsak dan gotove pomoči! Al. Pintarič. S spodnjega Ptujskega polja. (Proč z nemškutarijo!) Ne morejo se mi živci drugače umiriti, zato vam javim dogodek, katerega sem oni dan na Ptuju doživel. Opravivši v mestu svoje namene, napotim se na kolodvor. Ko si rešitn vozni listek, pristopi po licu srednje stopinje olikani mož, Slovenec, h kasi ter zahteva v svoji izborno ornikani nemščini listek: >Geben's mir Rurkarte fiir Gross-Samstag!« — >Kaj, kam?« vpraša denarničar. »Rurkarte liir GrossSamstag«. — »Kaj?« vspraSa zopet oni. >Rurkarte liir Gross-Samstag!« *) Vsi smo se smejali, pokaje se po bedrih. Nato mu bliže stoječi sopotnik reče: »Recite vozni listek za Veliko Nedeljo ter nazaj!« Seveda, da sedaj dobi. Ali smeha ni bilo brez nehanja. Celo trdi Nemci so se temu sramovaje čudili. Nauk: Ljubljeni Slovenec, ne smeši sebe in naše predrage domače zemlje! Bere se ti po obrazu in obleki, tia si našega pokolenja, ali jezika domačega te je sram ? Ali se hočeš šopiriti s tujščino? Večna sramota tebi in tvoji materi, ako tako v blato teptaS mili in blagi glas svoje morebiti nekdaj Ijubljene matere ! Vzdrami se in misli: Mi Slovenci imamo dolžnost zahtevati in terjati svoje pravice na domačih tleh v domačen jeziku. Ne bodimo več podlaga tujčevi peti! Izpred vshodnega Pokorja. (Redek glas). V Vrhlogi se dostikrat kaj slabega nameri; vendar pa je nekaj tudi hvale vredno, kar se redkokedaj zgodi, posebno na kakej veselici. Tukaj je namreč pred kratkim časom na dveh ženitninah izvrstna kuharica Katarina Bračič napila glas za verne duše tako-le: »Dragi svatje, mi smo tukaj pri obloženi mizi srečni in zdravi, verne ¦) Karta za grižo za Veliko sobotol duše v vicah pa trpijo in od nas pomoči želijo. Pomagajmo jiin. kolikor kdo hoče iz tlobroga srca!« Kuharica ji- dala prva prvokrat 1 :_'M., dnigokrat 1 K tako. da se je nabralo obakrat za 8 sv. maš za verne duše. Kaj boS rekel, dragi bralecV .laz, piscc teh vrstic, kličem: liog daj dosti takih kuharic in tako krščanskih svatov! Iz Št. Jurja ob Taboru. (1'oroka). Dne 6. tebr. sta bila v Kaplji, podružniei št.-jurski, poročena pl. g. baron Gustav Wittenbacli, ondotni veleposestnik, in Balbina roj. Zwayer, bivša učiteljica v St. Juriju. G. baron je obče poznat kot vrl in vesten katoličan in od vseh čislan radi svoje priljudnosti in dobrotljivosti; ni torej plemenit le po krvi, temveč tudi po srcu, kar daje njegoveinu krvnemu plemstvu šele pravi sijaj. Gospa baronica je v teku treh let, kar je tukaj službovala, mnogo mnogo dobrega učinila, za kar jej morajo biti hvaležni stariši in vsi, katerim je kaj mar za blagor mladine. Njej namreč ni bil namen, otrokonrie vbijati čiku f glave, uiiip^n ijltiz,iLi juii luui srua. 8aj, kaKu so jo pa tudi otroci ljubili! Ker se učiteljski stan in njega važnost pogosto prenizko ceni, reklo se je čestokrat, da ie le ta stan za njo preneznaten, ki je izvanredno nadarjena in izobražena; pa bodisi kakor koli, ona ie opravljala svojo službo z veseljem in požrtvovalnostjo, zato pa tudi z obilnim uspehom. Da bi le imela v svoji službi vrednega naslednika! Njej pa in blagemu g. baronu naj podeli pravični Plačnik mnogo sreče v zakonskem stanu! L—1. Iz Hajdinja. (Razne vesti). V cenjenem »Slov. Gosp.« smo lani v štev. 20. čitali, da nameravajo naši župljani pokojnemu g. župniku Simonu Kvaru nagrobni spomenik postaviti. V dolžnost smo si šteli to izvršiti, ker so oni vse svoje premoženje za stavbo nove naše farne cerkve žrtvovali. Ta nagrobni spomenik je bil pretečeno jesen postavljen pod vodstvom g. Janeza Graharja. Napravil ga je kamnosek g. Tomaž Horvat v Račah iz belega marmorja v gotiškem slogu v občno zadovoljnost. — Naša trirazredna šola se bode razširila v petrazredno, ali žal, da se. občine zaradi prostora ne morejo sporazumeti. Večina sicer želi stavbo pri farni cerkvi, kakor se to najbolj spodobi. Najbolj oddaljena Slovenska ves pa se temu upira, ter noče šole pri cerkvi, arapak, četrt ure od cerkve na polju. Dal Bog, da bi se vsi zedinili za že poprej pri cerkvi odločeni prostor! — Imamo tudi pri nas bralno društvo, katero nas je napotilo, da smo nemški obč. pečat »v penzijon« dali ter si omislili slovenski pečat in pričeli slovensko uradovanje. M. St. Od Sv. Barbare pri Vurbergu. (Zaspanost.) Zimo imamo. Ljudem je dolgočasno; pa vedo si pomagati; 1 gredč kupico žganja pit, 2. kvartat, 3. gred6 k sodniji ali k odvetniku zavoljo kakšne malenkosti svojega soseda ali bližnika tožit, 4. tuhtajo, kakšna bq letina, 5'. starikave ženice pa s svojimi strupenimi jeziki bližnika obirajo. Bavno sedaj se nam zopet prilika ponuja, si koristnih knjig naročiti pri družbi sv. Mohorja, žalibog, da pri nas je dosti še premalo udov. In kaj pravijo Ijudje nato: Nimamo denarja in časa za branje. Glejte jih no, kako se znajo izviti! Denarja? Za strupeno žganjico ga imajo, za loterijo in za druge potrate jim ga tudi ne manjka, le za to ga nimajo, kar je božjega in svetega. In s časom? In pri vsem tem tudi zapravijo dosti zlatega časa. In ženice tudi nimajo časa brati ali poslušati; seveda pri poslušanju je treba molčati. Ge pa kakovo novico izvedč, bi imele čas,'3e iti pravit v deveto vas. Mar bi ne bilo pri nas tudi'ko-. ristno, da bi se bralno druStvo osnovalo? Saj bi se našli takšni Ijudje, kateri bi pristopili. Potem bi se pri nas sčagoma utegnilo : na bolje obrniti, in potem bi izginili tisti nemški napisi. katerih je vse preveč, in se s slovenskimi nadoinostili VoihsVp rnnKo iiom si v kralkem pnvoščil, da se uve, kakšni so pti nas ljudje.