v dobro vsehInkluzija - Vzgoja, december 2017, letnik XIX/4, številka 76 13 Inkluzivni pedagog Inkluzivna miselnost temelji na človekovih pravicah. Ena izmed teh je pravica do izo- braževanja, ki je ustavna pravica vsakega posameznika. Pri tem mislimo na izobraže- Ob koncu inovacijskega projekta sem prejel tudi risbe otrok in učiteljice z lepimi pozdravi in željami. Z risbe neke učenke se lepo poka- že temeljni namen projekta: timsko sodelova- nje dveh učiteljev pri spoznavanju literarnega dela. Veliko znanja, ki sem ga pridobil med študi- jem predšolske vzgoje in inkluzivne pedago- gike, sem tako lahko prenesel v inovacijski projekt, s čimer sem povezal teoretično zna- nje, pridobljeno na fakulteti, in prakso. Lahko rečem, da mi je študij inkluzivne pe- dagogike veliko dal – to sem imel priložnost ugotoviti v samem inovacijskem projektu. V avtentičnih okoliščinah sem lahko spo- znal pomen in vlogo inkluzivnega pedago- ga, ki v razredu sodeluje z učiteljem; me- nim, da bi morala biti zaradi heterogenosti učencev to pogostejša praksa. Delo inklu- zivnega pedagoga namreč ni bilo usmerje- no le v pomoč in podporo učencem s po- sebnimi potrebami, ampak v pomoč in podporo vsem učencem, ki so raziskovali, da bi se naučili čim več, pri tem pa so si že- leli tudi pozornost učitelja. Menim, da je prav to glavni namen študija inkluzivne pedagogike – biti inkluzivni pedagog ne pomeni samo načrtovati prila- goditve vsebin za učence s posebnimi po- trebami, ampak pomeni načrtovati pouk po meri vsakega učenca. Za takšno načrtova- nje pa je nujno poznavanje učenca v celoti, tako njegovih osebnostnih značilnosti kot učnega stila in strategij za podporo prepo- znanim potrebam. Vse to pa učitelj težko zmore sam, zato se je sodelovalno poučeva- nje, ki ga v razredu skupaj izvajata učitelj in inkluzivni pedagog, pokazalo kot poučeval- ni pristop, ki zelo pripomore k izboljšanju učne učinkovitosti, kar so že ugotovili z em- piričnimi raziskavami (Scruggs, Mastropie- ri in McDuffie, 2007), enako izkušnjo pa smo imeli tudi mi. Da se vrnemo k vprašanju, ki smo si ga zasta- vili na začetku. Kako je biti inkluzivni peda- gog? Vsekakor se moramo zavedati, da biti inkluzivni pedagog ni samo obveza, ki jo opravljaš samo osem ur in potem lahko 'od- ložiš' stvari. Inkluzivni pedagog je mnogo več – je vrednota, način življenja, poslanstvo. Inkluzija je vsekakor način življenja. Biti in- kluziven ne pomeni le, da prilagajaš vsebine otrokom s posebnimi potrebami. Pomeni bi- ti spoštljiv do vseh, demokratičen do vseh, zagotoviti vsem enake možnosti za uspeh – ne le v šoli, tudi v življenju. Biti inkluziven pomeni zavedati se razlik med ljudmi in jih spoštovati. Tudi inkluzivni pedagogi smo različni. Imamo različne svetovne nazore, posluša- mo različno glasbo, beremo različne knjige – vsak kroji življenje po svoje. Toda nekaj nam je, vsaj večini 'inkluzivcem', skupno. To so naša prepričanja, vrednote in zaveda- nje o dragocenosti vsakega življenja in pra- vici vsakega do uspeha; zato naše poslan- stvo ni omejeno le na pomoč in prilagajanje vsebin, temveč stremi k opolnomočenju posameznika za kakovostno življenje v sku- pni družbi, ki je ena za vse. Literatura • Austin, Vance L. (2001): Teachers’ beliefs about co-teaching. Remedial and Special Education, 22, 245–256. • Cook, Lynne; Friend, Marilyn (1995): Co-teaching: Guideli- nes for creating effective practices. Focus on Exceptional Chil- dren, 28, 1–16. • Scruggs, Thomas E.; Mastropieri, Margo A.; McDuffie, Kim- berly A. (2007): Co-teaching in inclusive classrooms: A meta- synthesis of qualitative research. Exceptional Children, 73(4), 392–416. Inkluzivni pedagog in izboljšanje učenja Ko skupaj poučujeta učitelj razrednega pouka in inkluzivni pedagog Inkluzijo razumemo kot proces, ki se pojavlja tako na vzgojno-izobraževalnem polju kot tudi v vsakdanjem življenju. Naloga inkluzivnega pedagoga je, da širi inkluzivno paradigmo v vseh plasteh družbe in išče optimalne pogoje za napredek vsakega otroka. V inkluzivnem okolju se otroci preko izkušenj učijo spoštovati različnost, kar predstavlja pomembno kompetenco v življenju. Ljudje smo zelo različni in ta raznolikost nas bogati. Ne glede na vse razlike si vsakdo zasluži biti sprejet in spoštovan. Mateja Gregorčič, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok in prof. edukacijskih ved, abs. mag. študija inkluzivne pedagogike, je različne izkušnje pridobila med praktičnim usposabljanjem v vrtcu in šoli ter na poletnih letovanjih z otroki. vanje, ki je kakovostno in spodbuja posa- meznikov celostni razvoj. Zagovarjamo, da morajo imeti tudi otroci s posebnimi potre- bami enake možnosti, zato je treba upošte- vati njihove pravice v enakovredni meri, kot jih imajo in uživajo njihovi vrstniki. Pojavlja se vprašanje, kako naj vzgojitelj ali učitelj, ki izvaja vzgojno-izobraževalni pro- gram z normativnimi otroki, hkrati prilaga- ja svoje delo tudi otrokom s posebnimi po- v dobro vsehInkluzija - 14 Vzgoja, december 2017, letnik XIX/4, številka 76 Inkluzivni pedagog lahko dopolni strokovni prostor pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami tako, da prilagaja učni prostor, izdeluje didaktične pripomočke, je vključen v timsko obravnavo otrok s posebnimi potrebami in oblikuje ter izvaja individualizirani program. trebami. V praksi se pogosto zgodi, da zmanjka časa, saj otroci s posebnimi potre- bami potrebujejo individualni pristop, ker delajo počasneje, nekateri učitelji pa zase tudi pravijo, da se ne čutijo dovolj usposo- bljene, da nimajo znanja in izkušenj za delo z otroki s posebnimi potrebami. Ko v oddelek vstopi otrok s posebnimi po- trebami, se dinamika in delo v oddelku spremenita, saj ena oseba težko zagotavlja vsem otrokom hkrati kakovostno vzgojo in izobraževanje. Načelo kakovosti pa je pou- darjeno v Beli knjigi (2011) in opozarja, da ima posameznik pravico do kakovostne iz- vedbe vzgojno-izobraževalnega procesa (pouka), pri tem pa je treba upoštevati te- meljne potrebe otrok: potrebo po varnosti, sprejetosti, sodelovanju in spoštovanju. Menimo, da je delo v oddelku s pomočjo in- kluzivnega pedagoga bistveno bolj kakovo- stno. Pri tem je ključno, da učitelj in inklu- zivni pedagog pri svojem delu sodelujeta, se dopolnjujeta. Učitelj ima didaktično znanje in učni načrt, ki ga vodi, inkluzivni pedagog pa s svojim specifičnim znanjem in ustvar- jalnostjo prilagaja delo otrokom s posebni- mi potrebami. Inkluzivni pedagog lahko dopolni strokovni prostor pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami tako, da prila- gaja učni prostor, izdeluje didaktične pripo- močke, je vključen v timsko obravnavo otrok s posebnimi potrebami in oblikuje ter izvaja individualizirani program. Pri svojem delu tudi informira učitelje, skrbi za opolno- močenje otrok in staršev. Pogosto je tudi v vlogi podpore otroku in staršem, v okolju odpravlja stereotipe, hkrati pa skrbi za aktiv- no participacijo in skupaj z učiteljem skrbi za razvoj samostojnosti otrok. Pomaga obli- kovati učečo se skupnost in ustvarja pogoje za pozitivno razredno klimo. Pri svojem de- lu je empatičen in fleksibilen. V vlogi drugega učitelja V sklopu inovacijskega projekta Multisen- zorno učenje, ki poteka na osnovni šoli v Lu- ciji, sem imela možnost opravljati delo in- kluzivnega pedagoga v vlogi drugega učitelja v razredu. Delo je temeljilo na sodelovalnem poučevanju in veččutnem učenju. V prvem tednu je šlo predvsem za poizkus sodeloval- nega poučevanja med učiteljem in inkluziv- nim pedagogom. Spoznavala sem učence, njihove značilnosti, zaznala sem razredno klimo, način učiteljičinega poučevanja. V nadaljevanju projekta sva z učiteljico pouk in dejavnosti predhodno skupaj načrtovali, se dogovarjali in jih nato usklajeno izvajali. Delo je bilo aktivno in dinamično, z učitelji- co sva zelo dobro sodelovali. Skupaj sva, glede na opažanja potreb otrok z različnih strokovnih vidikov, načrtovali potek učne ure ter iskali načine, kako bi vsako učno uro čim bolj veččutno obogatili. Poudarek sva dali tudi skupinskemu delu, tako da so se morali učenci precej poslušati in dogovarja- ti med seboj (v določenih situacijah so se pravzaprav učili sodelovati; sprva so bili malo manj uspešni, nato pa vedno bolj). Skrbeli sva, da je bila učna snov predstavlje- na čim bolj konkretno, spodbujali sva jih k opazovanju in občutenju (poudarek sva na- menili predvsem tipnemu zaznavanju in učenju). V ta namen sem, obogatena z zna- njem, ki sem ga pridobila med študijem, iz- delala didaktični material in igre. Šolsko de- lo je bilo individualizirano in diferencirano, s ciljem, da je bil lahko vsak učenec uspešen in da je lahko ob doseganju uspehov napre- doval. Projekt je omogočil, da je bil pouk obogaten z didaktičnimi materiali in pripomočki, ki so podpirali učni proces po vseh senzornih poteh. Učenci so bili lahko bolj slišani in so bili v procesu učenja deležni več pozorno- sti, saj sva se jim z učiteljico lahko bolj indi- vidualno posvetili, ker sva delovali v timu. Opazila sem, da na vsakega učenca znotraj pouka, učnega načrta in zastavljenih ciljev vplivajo tudi drugi dejavniki (predvsem družina – mikrosistem), in če ima otrok sti- sko, konflikte znotraj tega mikrosistema, to pomembno vpliva na njegovo trenutno šol- sko delo. To je bilo opaziti pri učencih loče- nih staršev, ki pogosteje niso želeli sodelo- vati. V takšnih trenutkih si lahko inkluzivni pedagog vzame čas za motivacijski pogovor z učencem, ki ima težave, učitelj pa lahko z ostalimi v razredu brez prekinitev dokonča učno uro po načrtih. Delo učitelja je izredno zahtevno, saj so v razredu zelo različni učenci, vsak izmed njih ima drugačen učni tempo, težave in dejavnike, ki vplivajo nanj. V tej raznolikosti so tudi učenci s specifičnimi učnimi težavami in nadarjeni učenci, ki od učitelja zahtevajo kompleksnejše izzive; naloga uči- telja pa je, da vse učence optimalno spodbu- ja pri njihovem celostnem razvoju. Realiza- cija te naloge je v primeru sopoučevalne podpore inkluzivnega pedagoga zagotovo bolj uspešna. Literatura • Krek, Janez; Globokar, Roman; Kalin, Jana; Kodelja, Zdenko; Pribac, Igor; Šimenc Marjan (2011): Uvod. V: Janez Krek; Mi- ra Metljak (ur.) (2011): Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011. Ljubljana: Pedagoški inštitut, str. 13– 16. Pisanje pisane črke ‘u’ po zdrobu (foto: arhiv Mateje Gregorčič) Tipanje didaktične kartice, kjer sta zapisani pisani črki ‘i’ in ‘u’ (foto: arhiv Mateje Gregorčič)