—   196   -
Kako Kitajci za gnoj skerbe.
Ni ga ljudstva, kakor so Kitajci (Kinezje). Mar-sikteri se bo smejal, slišati, kaj Kitajci za gnoj vgan-jajo. Ko je prišel Angležki poslanec Lord Amhorst s svojimi ljudmi v Peking (poglavitno Kitajsko mesto), so Kitajci z mi ram za njimi bili, in vsaciga spremili, če je šel svojo potrebo opravit. V Pekingu nimajo stra-niš (sekretov), ampak velike perstene posode, kjer človeško in živinsko blato, in kar se scer v kuhinji prec verze, nabirajo. Je posoda polna, se berž proda ali za sočivje zamenja. Tisti vozički, na kterih sočivje v mesto vozijo, pripeljejo vselej mehkiga gnoja domii za verte. Rožniua, kosti, saje, pepe'I, perje, dlake — vse se za gnoj porabi. Brivci, ki tudi lase strižejo, jih naberajo v ža-kelj in prodajajo vertnarjem, zato tudi zastonj ljudi strižejo. — Pri ti veliki skerbi za gnoj ni čuda, de je njih polje tako neizrečeno rodovitno.
Slovenci! posnemajte Kitajce.