Kra j nf ki
Zhbelarzhik,
to je:
kratko poduzhenje
zhbele rediti,
n s' njimi prav ravnati.

Is devet in tridesetletnih skushinj spifal v' nemshkim, in
tudi v' krajnski jesik prestavit dal

JUHI JONKE,
nekdanji zhermoshnishki fajmafhter na Kozhevskiin in fo - ud
zesarske kraljeve krajnske kmetijske drushbe.

Drugi, popravljen in slo pomnoshen natis.


V'Ij ubijam, 1844.

Natljhjen in naprodaj per shlahtnimu Kleinmayrju















M*vedgovor
perviga natifa.
^'eliko je she fzer nenifhkili bukev od zhbelne reje, v'kterih je vfe sapopadeno, kar fe od zliebel, kolikor je v'ftanu zlilo vefbki um njih fkrivnoftno naturo smoclrovati, govoriti morey pa flovenfkih tazili bukev je malo ; in fhe lih, ktere fo, fe je, slafti Krajnzu, filno teshko f pridani poflushiti.
Anton Janfha, Goreniz, isRodinfke Fare, zbigar zhbelnjak fhe dan danafhnji 60 ftopinj od nove Breshnifhke farne zerkve ftoji, je savolj fvoje zhbelarfke umetnofti tako flovil^ de je bil od ranze S vitle Zefarize Marije Teresje na Dunaj poklizan, de je tam zbbelarftvo v' ozhitni flioli uzhil. Ker fam ni snal pifati; je dal fvoj zhbe-
1 *
Jarfki uk na fvitlobo po Blashi Kum er de ji, Želj-fkim krefijftim komifarji, ki ga je potlej v* kraj nf ko preftavil, s nekterimi perflavki po-ninoshii in v'Želji leta 1792 natifniti dal Janes Golizhnik, fajmafhLer v' Gristi na cShtajerfkim. Te bukviže, klere fo pofebno imenitne sato; ko isvirajo od Janfha, nafhiga domorodza, lega vel žiga vajvoda in ozhela zhbelarflva, fe najdejo Ili in tam fhe med kmetifhkim ljudftvam, in bi bile prav dobre; pa fo sa krnela malo predolge ; in savolj flabe pifarije grosno teshko brati in umeti. fSpet druge bukve od zhbelne reje fo bile dane na f v i 11 o v'Gradzu leta 1831, pa memo lega; de fo sa kmeta vfe preobilne, tudi savolj fhtajerfkiga jesika; in novih zherk, P k Čeri ni i fo natifnjene, sa Krajnza she zlo nifo.
Drusili flovenfkih, Krajnzu umevnih bukev od zhbelarije pa m en de ni.
Po ti m lazim niiflim, bi nove bukvize, ktere vfakdanje ravnanje f zhbelami, s' osoram na vfe zhafe in kraje kastejo, ne bile odvezh* Sato fini fklenil; in fzer na vddno nagovarjanje fvojih prijatlov, kteri fo imeli perloshnoft od prida in fpeba moje zhbelne reje preprizhali fe,
fvoje vezhletne fkufhrije, in fvoje per zhbe-larfkih opravilih nabrano fkufheno snanje, s'na-fvitlodanjem prizhijozhih, na kratko, kar je mogozhe po godu sdelanih, in v5prav ljudfkim, vfakimu umevnim krajnfkim jesiku natifnjenih bukviz, tudi drugim manj fkufhenim zhbelar-jem rasodeti, de bi tako tudi jeft perpomogel kaj k?rezhi, ktera fe je do sdej premalo zhiflala, in ne le korifino in pridavno ampak tudi prijetno in kratkozhafno zhbelarftvo, ktero bi bilo lahko vfaj v' nafhi, pod pohlevnim podnebjem uftvarjeni desheli, ne le veliko sboljfhano, te-muzli k'nar bogatijim perhodkam povsdignjeno, kolikor je v5mdjimozhi, budil in potifkal.
Dolsih in vifoko pifanih bukev kmet nima zhafa, in fe jih tudi navelizha prebirati, ludi ne more vfiga v* glavi obdershati, ker je le rozhniga dela vajen, ne pa fhtudiranja in tuhtanja; in fvoje kmetavfko delo vnemar puftiti, in fe sgol branja in mifhljenja violi ti, tega ne more, in to ni njegov pokliz. Glejte, ljubi kmetizhi! sato fe vam podajo tukaj prav kratke in umevne bukvize^ ki jih lahko vfak v'kratkim zhafu prebere in vfe v'njih sapopadeno, bres de bi fi
— 6 —•
glavo lomil, lahko ume in v' fpomiriu ohrani« Defiravno fo pa te bukvize kratke, vonder vfe v' febi imajo , kar je potreba kmetifhkimu zhlo-veku vedi ti od zhbeln ■ reje, de bo gotovo prid is nje imel. Sato je vfe modrovanje in preifko-vanje uzhenih od zhebel, in vfe kar le prašno radovednoft pafe, in v' gofpodarfki prid ne bije, letu ispufheno, in le to ob kratkim povedano kar zhbelar mora vediti, de per fvojih zhbelah ne bo sgube, ampak dobizhik imel. In prav to je sa krnela.
Sato, ljubi zhbelarji! berite radi te bukvize, in ravnajte fe per fvojih opravilih f zhbelami svefto po njih; in porok fim vam, de kmalo ne boste imeli usroka, nad flabim fpeham fvojiga zhbelarftva pertoshiti fe, in ne bo tolikokrat flifhati, de f zhbelarijo nizli ni.

I*ve€igovorzHiU.
d ruši g a natifa.
o
H ar fe drusiga natifa teh bukev tizhe -je pomniti y cle fo na vezli krajih, kakor fo nove fkufhnje uzhile, popravljene, s'novimi fk ufhnjami slo pomnoshene, in (le je vef dnar, ki ga bodo vergle, sa podpiranje ene poboshne naprave namenjen.
V Kozhevju mefza cSvezhana 181:3.
Pifariz.


■



-f











v - ; »«* i r:. itn": t' '-.-f	,<] t<	saši;^ ffii ~
'• • r -m: tii a i ; -»* uiifb fp f&ta&l skj j§11 h d? f -
S i
Od zhebel /ploh.
H^i ga plemena shival in infektov, ktero bi bilo tako zhtida polno in nesapopadljivo, kakor fo zhbele. Njih nesmerna Ijubesen do fvoje matere ali kraljize , njih bratovfka edinoft in nevtrudna pridnoft sa delo , njih roozhnoft in natanknoft v' sidanju, njih smerno in lepo sliivljenje in njih lepi red per mnogih opravilih, kjer fe sdi, de hozhejo ena drugo sad puftiti, de bi fplofhno frezho povekfhale, fo sgol refnizhni fprizliljeji mogozhnofli in modrofti ftvarnika, — In ref, zhe bolj natanko fe zhbelni roj pregleduje, vezli zhudniga fc vgleda.
§. t.
Od mnogih plemen ali fort zhebel.
Troje forte zhbele ali buzhele *) fo, namrezh: 1- Kraljiza; to je, matiza, mazhiza ali materni-
*) Na Tifokim Gorenfldm in po Korofbkim jih imenujejo buzhele ali bzhele, po drugi nafiii desheli zhbele, na tShlnjeifkim zhele, zhelize, po Pemfko «li Zhefhko wzbele in po Doljno-ilirlVo p z h e 1 e.
— 10-
za*), kteriga sadnjiga imena fe tudi hozhemo dershati;
2.	gnianj ali delavne zhbele, in
3.	Troti ali trotje.
S- 3.
Od maternize.
Materniza je nekoliko vezhi in veliko daljf hi od delavnih zhe bel. Njene fhtiri Ietavnize ali perotnize fo sdijo rasmerjn proli dolginiu sadnjimu konzu prekratke, in zhe leti, fliume bolj glafno kakor perotnize drugih zhebel. Itaslozlii fe nadalje od drugih zhebel po fvojim daljfhirri shivotu in po rijaveji far bi, Materniza je mati vlili drugih zhebel; sato je s'njeno sgubo tudi vfak panj sgubljen, zhe ni vonjem vezh sa isle-shenje nove maternize dobre salege, ali pa zlie fe mu ne da druge maternize. Ona je lilno rodovitna, in sa-more eno leto nad 60,000 zhebel roditi. INje rodovit-noft fe ravna po njenim sdravju , po podobi njeniga shivota, narvezh pa po njeni ftarofti.
Materniza sliivi navadno 3 ali 4 leta, nektera tudi dalj, in je v' pervili dveh letih veliko rodovitniji kot posnej; ker tretje in zheterto leto she 3 ali 4 tedne posnej roji kot kakof lina mlaji, iri zhe prav roji, vzhali
*) N* vifokiin Goicnfkim m a t e rn i z a, fzer m a ti z a , 111 a z h i z a.
— line more vezli leteti, temuzh pade prezej s? brade fvoji-ga panju na tla.
veliki Harofti nje rodovitno/l slo odjemlje, in ftavi vezbi del le fhe trotovfko salego, kar je gotovo snamnje, de ni vezh sa nobeno rabo, sato navadno sdaj kmalo umerje.
Nje rodovi tnofi/ ali nerodovitnoll fe laliko fposna tudi po salegi. Ako je namrezh v' fatju salega vezbi del le ene forle, to je, šgol jajzbki, sgol enako veliki zhervizhki ali pa sgol sbe sadelana ali salotana na pol isleshena salega, fe da fkleniti, de je materniza slo rodovitna; ker je bila v' nanu na enkrat toliko enake salege naftaviti. Ako je pa x' fatju vezh fort salega ena per dnigi, to je, jajzbki P zhervizbki in s'sbe na pol isleshenimi zhbelaini, je snamnje, de je materniza na enkrat le malo salege naftavila, de tedaj nje rodovitno!! savolj ftarofti ali savoljkakof line bolesni she slo odjemlje, in de taka materniza sa prihodno ni vezh sa rabo; sato fe mora s'mlaji in rodovitnifhi sameniti, zlie fe liozbe od takiga panju fhe kaj dobizhka perzhakovati,
Ako ima tedaj kak panj fzer veliko zhebel in medii, pa veuder ne roji , pridno ne dela, in fe ne der-ahi tako dobro kakor drugi, ki fo ravno tako mozlini in dobri kot on, je tega le materniza kriva; ker sa-voljo ftarofti ali pa tudi savoljo kakofhniga drusiga usroka ali ursbaha ni vezh rodovitna* Takimu panju vsemi ftaro mate mize, in mu daj nainefto nje mlado in
— 12 —•
sdravo, pa fibo kmalo pomagal, in tvojim sheljam popoln ama sadovoljil.
De fe pa ftaroft materniz more sa gotovo vediti, morajo bukvi z e imeti fe, de fe roj dne leta materniz sapifujejo vanje. Le fe maternize pervih rojev ali pervi-zov, ker smiram ftara materniza , s1 njimi gre, ne fmejo imeti sa mlade maternize v' tiftim letu isleshene, dru-gazhi ko bi bil roj pevfki roj.
Vajen in fkufhen zhbelar pa she tudi is farbe in druge shivotne podobe vgane, koliko bi vtegnila materniza ftara biti; ker je ftara veliko debelejiga shivota in rijaveji farbe; zlie fe pogledajo, in takoplafhna, in pozhafej po panju fem ter tje lese kot mleda.
Maternize enake ftarofti pa samorejo le zhbele farne raslozhiti, ker ni vfaka sanje; temuzh isvolijo smed vezh, karfe per pevzih sgodf, eno fi, mende nar ftarji, nar shiveji in narrodovitneji, po kteri fi fvoje ohranjenje in muoshenje nar bolj sagotoviti upajo, vlih drugih pa, zhe jih je fhe toliko, fhe ne porajtajo ne; temuzh raji na ftari panj nasaj gredo, kakor de bi ktero smed tih namefto she is vol jene fprejele. Sato fe mora per pojavljanju odvezhnih materniz pasiti, de fe jim ne vsa-me prava, to je, od njih she isvoljena. Zhe tedaj materniz potrebujefb, in odvezline maternize pevzov, to je; drujizov in tretjizov poloviti hozheMi; deni vfako pofebej v7 hifhizo, in jih v'panj, v'kteriga H roj ogre-bel, kar nar dalj morefh, eno od druge poftavi, in
— 13 —
%
zhbele bodo kmalo she isvoljeno obfule, drugih pa ne bodo zlo nizh ali pa le malo porajtale, ktere snafh bres premiflika isnetL Le nikar ne satnudi, jim prave, to je, ktero fo obfule, is hifhize fpuftiti. Nar bolj prav pa fe flori, zhe fe pozhaka, dokler zhbele materniz, kar jih je prevezh, farne ne odsheno; sakaj zhbele preganjajo te maternize doftikrat she prezej per ogrebanju roja, vezhi del pa jih odshenejo v'novim panju sad, ali pa jih fpode fkos shrelo is panju, kjer fe dajo na vezher ali v'jutro drusiga dneva bres truda poloviti. Le fe ne fme nikoli dveh materniz v' eno hifhizo sapreti, ker bi ena drugo umorila.
Maternize fe isleshejo is ravno tifte salege kakor delavne zhbele, zlie fe jajzhki, is kterih imajo maternize islezhi fe, v' maternizhne pifkerze denejo, ali pa zhe jih zhbele vanje prenefejo. Ne ve fe pa vender, kako zhbele dobro in rodovitno maternizo srede. Ali je morebiti she dovolj, de fe le isleshe v' fvojim kraljevim s'veliko potrata vofka narejenim pifkerzu, ki ga navadno na robu ali na kraju falja v' shelodovi podobi prav navdoli naredijo, ali pa ji morebiti tudi kakofhno bolji hrano dajejo kot drugi zhbelni salegi.
Vfa salega panju, is ktere fe maternize, delavne zhbele in trotje isleshejo, je od maternize, ki fe sato tudi matiza alikraljiza imenuje; ker ima le ona mozh jajzhke fiaviti, is kterih fe isleshejo mnogotere plemena zhebel Ni pa fhe fkasano, kar terdijo nekteri
zhbelarji, namrezh: de je Irotovfka salega ob zhafu jalovine od delavnih zhebel; sakaj zheravuo fo vfe zhbele shenfkiga fpola, ker le saniore is ravno liltih jajzhkov, is kterih fe isleshejo, tudi materniza islezhi; fe vender ni najdlo do sdaj per delavnih zhbelali fhe nikakorfhno snamnje fpolniga uda, nofezhnofii ali sa-fajanja jajzhkov, kar fe lahko vidi per maternizi, kadar j aj z like Ila vi. Menitev; de delavne zhbele samorejo le trote ali maternize mof hkiga fpola; ne pa tudi febi enakih islezhi, je tudi na turni pollavi nafprot; ker inende ni nobene shivali, ktera ne bi obojiga fpola rodila, ker bi drugazhi njen rod mogel nehati.
Tudi fe materniza vezhkrat vidi fpomladi in poleti, de v' dopoldanfkih urah od zhebel fpremljena, ali kakor nekleri pravijo, r fvoje telefno ftrasho (vahtoj lese po fatovju, in majhne jajzhke sa delavne zhbele v' majhne pifkerze, vezbi pa sa trote v' vezbi pifkerze fpufha, in jih pred ogleduje, zlie fo prasni in zhifti, de bi fe salega vanje djala; kar fe pa do sdaj per delavnih zhbelali fhe ni fpasilo.
Kdor fe pa hozhe popolnauia preprizhati, de je menitev, defo delavne zhbele malere trotov, ali devfaj biti samorejo, napzhina, naj vsame enimu panjumaterni-zo, naj isreshe is njega vfo salego, in naj pufti farne delavne zhbele in trole v' njein, pa bo vidil, de ne bodo nikakorfhne salege naredile; kar bife moglo vender sgo-diti, ko bi bile delavne zhbele v' ftanu salego ftaviti.
— 15—-
Tedaj je trot.ov.fka salega, kije doltikrat odvezh, in ki je vzhafih zlo v' zhbehiih pifkerzih, le od fkashe-nih in takih inateriiiz, ki nifo vezh fa rabo.
De pa zhbele ne po tratijo p revež h medu sa tro-tovfko salego, fe jim mora ali -vseli , ali pa fe vfaj savolj trotovfke selege podaljfhanipifkerzi delavnih zhebel s'ojftrim noshem perreshejo, de jih sainorejo zhbele, po tem, ko fo narnefto fkashene maternize sdravo in rodovitno dobile, fpellepo ozhediti, in sa pravo salego perpravne ftoriti.
Zlibelna salega, ki jo je prava in rodovitna materniza v' mnogotere pifkerze fpuftila, je od sazhet-ka podobua majhnim, helim jajzhkam, ktere delavne zhbele nepreneliama grejejo, de fe sainorejo islezhi.
treh dneh fe jajzhki fpremene v' zhervizhke, ktere zhbele 8 ali 9 dni rede, dokler toliko ne naraftejo, de jih je pol pifkerzov, ktere snolraj f tanko mren-zo obdajo; kar je pa flie prasniga proftara, ga zhbele napolnijo fkafho, ki jo is medu, zvelne moke in v6de> naredijo, in sadnjizh fhe pifkerze sadelajo. V' tem ftanu zhbele salego fhesmiram fkerbno pokrivajo, in grejejo dokler fe sadelani zhervizhki vJ punzhika ali na pol isle-shene zhbele ne fpremene,insadnjizhpopretezhenih 8 ali 9 dnevih popohiama zhbele ne polianejo, ter pifkerze f fvo-jim sobmi prejedo, is njih islesejo, fe f pomozhjo drugih zhebel ozhedijo in ofnashijo, in fhe 2 ali 3 dni v1 panju oltanejo, defesafvoj prihodni pokJiz popolname vterdijo*
— 16 —•
Zhe je pa materniza ahe preftara , leshe pred fvojo fmertjo le fhe trotovfko salego, karfe permeri vzhafih tudi mladi maternizi, in fhe zlo pevfkim r6jem, usrok tega je mende kaka bolesen, ker taka materniza vezhi del ne shivi vezh dolgo, temuzh odmerje kmalo po na-ftavljenju fkashene salege.
Doftikrat fe tudi permeri, de panj tazhaf materni-zo sgubi kadar nima nizh vezh sa isleshenje nove ma-ternize dobre salege. Zhe fe to permeri, isleshejo zhbele novo maternizo is she preftariga zhbelniga zhervizh-ka ali pa fhe zlo is punzhike, to je, is na pol godne delavne zhbele, ki je she v9 sadelanim pifkerzu. Taka materniza pa fe zhbelam ne da vezh popolnama isrdelati; satoraj nima tudi prave podobe, defiravno zbbele nje rojflen pifkerz sdaljfhajo, in kolikor je mogozhe, po-vekfhajo. To fe prav velikokrat permeri, pofebno per isrojenih ftarzih, zhe maternizo per prefhenju ali obhodu sgube. Zhe fe takim panjem prezej pervi vezher, ko fo jo sgubili, ne da druga materniza, je drugi ali tretji dan she nozhejo vezh; ker doftikrat she pervo nozh pofkufhajo is fhe neisleshene salege novo maternizo islezhi li. De je panj maternizo sgubil, dajo zhbele f tem na snanje, de slo fhume, hitro v* panj in is njega letajo, nenavadno hitro fem ter tje tekajo, in de fo vfe smefhane in shaloftne. Taka materniza, ki fe sa-volj fvoje nepopolnama isleslibe komaj raslozhi od delavnih zhebel, fe imenuje prav sa prav trotniza, ker je
— 17 —•
mende nje orodje le sa trotovfke jajzhke dobro; sato samore tudi le trotovfko salego ftaviti , ki jo sadnjizh tudi vVpifkerze delavnih zhebel naftavi, satoraj fo trot-je, ki fe v' zhbelnih pifkerzih isleshejo, veliko manjj od drugih, ki fe y! trotovfkih isvale.
Sadnjizh fe vtegne tudi permeriti, de je po od-merjenju trotnize le fhe trolovfka salega v' panju, is ktere fi zhbele, ker ali kak trolen pifkerz vezhi na-rede, ali pa trotni jajzhik v' kak maternizhin turnizh prenef6, fpet fhe maternizo isvale, kakorflina fe pa od navadniga. trota le po nemalo daljim sadnjim shivotu raslozhi, in ker je mofhkiga fpola, sanikakorflmo salego ni.. Defiravno taka materniza ni liizh drugazhi kot drug trot, vender zhbele nozhejo druge maternize, dokler je ta med njimi, ker njeno nemozh njih šaro d mnoshiti od nature tako malo vedo, kakor sanikernoft kake druge pokashene maternize.
tSploh naj fi zhbelar samerka, de naj nima nikoli flarjih kakor triletne maternize med fvojimi zhbelami, pa inu bodo tudi flabe letine, zhe jim. bo le dobro ftrčgel, flie prerade rojile; ker je v' panjeh, kteri. imajo mlade, tedaj slo rodovitne maternize, salega navadno fhe Liftognoja iii Profenza slie fpet. JStarji maternize pa pred nehajo in posnej sazhnejo salego flaviti.
Materniza mora fvojimu ljudftvu, to je, drugim zhbefam pofebno perje tub difhati, ker njeno sgubo ali
2
— 18 —•
pobegnjenje is panju she po duhu fposnajo, in ga po-febno per rojenju nafledjejo.
Dalje ima materniza tudi kakor druge zhbele selo ali shelo, pa fe ga nikoli ne poflushi, kakor v'finerlni nevarnoifi, ko bi jo perlifnil, ali pa v'hoju T kako drugo maternizo.
4*
o
Od sgube maternize ali jalovine.
Panj vtegne is mnogih usrokov in po mnogotero ob maternizo priti; sakaj ali umerje savolj flarolli, ali pa sgubl po kaki drugi nefrezhi shivljenje. Ako je per njeni finerti flie mlada salega, to je, jajzhki ali eni fhe ne zlies 3 ali 4 dni ftari zhbelni zhervizliki v' panju, njena sguba ne flori veliko flikode , ker fi zhbele zhes 14 ali 15 dni fpet novo maternizo isleshejo; ako je pa ob zhafu njene sgube salega Ihe ftarji, kar fe nameri doftikrat per tiftili panje vi h, kterim materniza savolj ftarofti umerje, ker nektere dni pred fmertjo vezhi del neha pravo zlibelno salego ftaviti, fi narede is nje zhbele fzer tudi fhe maternizo, ktera pa ne more vezh prav isleshena hiti, kakorfhna je k' vežhiinu fhe sa tro-tovfko salego, in v'tem ftanu mora vfak panj v'nizh priti, zhe fe mu ne da namefto pokashene kmalo dobra materniza.
par bolj prav fe pa flori, zhe le tak panj f k te-
—19 —
rim fi bodi drugim fklene, in do terganja pufli, de vkup delata, kjer fe doftikrat, pofebno dobre leline, permeri, de zhbele oba panja polna nanofijo, kterih le vtegne edin ali drugi poljubno porabiti.
Zhe je rnogozhe fhe pred fklepanjem panjev po-kasheno maternizo dobiti, in jim jo vseti, je fklepanje gotovo frezlmo; fzer pa bi fe lahko permerilo, de bi zhbele fkasheniga panju, pofebno zhe je mozhneji kot tifli, r kterim fe fklene, pravo maternizo umoiule, in fe tako T fklepanjem vezh Ihkode kot dobizhka ftorilo.
Ako pa umerje materniza siinne mefze, ko zlo liizh salege v'panju ni, oftane tak panj jalov; ker fi v' tem ftanu zhbele fhe fkashene maternize ne morejo islezhi. Zhbele dajo po mnogotero fvojo jalovino fpo-snaii. Jalovzi, 'zhe imajo tudi fhe dovolj zhebel, letajo le pozhafi; in vezbi del le o poldanfkih urah, ne nofijo nizh ali pa le malo obnosbja^ roparzam fe ne branijo liizli ali pa vlaj ne tako ferzhno kakor drugi, sraven tega fo tudi vfi pobiti in slialoltiii.
Ako fe v'kakim panju trotje smiratn bolj mnoshijo, in fe sadnjizh tudi zlo majhni v' zhbelnih pifkerzih is-lesheni perkashejo, zhbele jih pa vender fhe smiram preganjajo; je gotovo snamnje, de imajo pokasheno maternizo ali trotnizo. Ako pa putfe trote v'miru v'panj in is panjii letali ob zhafu , ko fo jili sile vfi drugi panje vi pregnali; je snamnje, de materniza vezh ne šhivi, tedaj taki panje vi radi vsamejo >fako maternizo
2 *
— 20 —•
Ires raslozhka. Lepevzi, zhe maternize per praihenjri sgube, nozhejo mlajih materniz, kakor fo njih bile. Sato sa take mlade roje, kleri per prafhenju v* pervili 8 ali 9 dnevih,, tedaj fhe pred, kakor fo mogli sa-lego safaeliti, ob maternize pridejo, ni druge pornozhi? kakor jih s'drugimi fkleniti, ali jih pa fpet na njih ftare panjeve sagnati. Ni pa dobro take panjeve f1 per-vizi ali ftarzi fklepati; ker savolj neenakofti maternizi zhbele ftarrh materniz ne fprejmejo rade zhbebel mladih materniz^ temuzh jih vezhi del pomorijo, Sato je per fklepanjii panjev pasi ti; de fe fklepajo pevzi f5 pevzi ali I' ftarzi, ki fo fe she isrojili; pervizi le f'pervizi, ali f1 takimi ? ki fhe nifo rojili > kteri iinajo tedaj fhe ftare maternize.
Velikokrat fe imajo panjevi sa jalove, kteri imajo te savolj ftarofti nerodovitno, bolno al drugazhi po-kasheno maternizo. Ako fe jim da vT tem ftanu nova materniza, ne de bi njih pokasheno vfaj en dan ali eno nozh pred is panju fpravil; jo s grabijo zhbele, kakor Li mignil, in jo umore bres odlafbanja, ali pa jo fpode per luknji fpet is panju, per kterim preganjanju doftikrat milo zvili, in da fvoj mili glaf tako glafno flifhat.i, de fe lahko raslozhi. Sato fe panjevam, od kterih fe prav ne ve, ali imajo le bolno ali pa jnimao iiikakorflme maternize ne fmejo maternize nikoli profte dati, ampak le v' hifhizah saperte, de fe vidi, ali fo jih zhbele per volji fprejeti ali ne. Ako fo zhbele per volji maternizo
— 21 —•
f preje ti, obfujejo s1 vefeljem bifhizo, in kasliejo fvojo sadovoljnol'1 s' vefelim fhumenjem; zhe pa nifo s1 maternizo sadovoljne, obfujejo tihama hifliko, ter fllijo fkos omreshje aU gallerze vanjo, de hi jo umorile.
Tudi fe pomaga jalovimi! panju, zhe fe vsame is panju, kteri ima veliko muh, fat, v'kterim fo jajzli-ki in zhervizliki delavnih zhebel, in fe ravno tako po-ftavi v' jalov panj, kakor je v prejfknjim flal, de ga zhbele dobro pokrijejo in na fvojo ofnovo perterdijo ali perlotajo. Is take salege, in fzer is zliervizlikov v' 14 ali 15, is jajzlikov pa The le v' IS, 19 ali 20 dnevih5 fi bodo xlibele nekoliko novih materniz izlegle, ktere vdiaCih tudi pojo in rojijo, zhe ima panj veliko zhebel 5 En zhe je vreme lepo.
Vender fi panje vi, kteri fo (i take maternize is-iezhi mogli, le malokdaj pomagajo, kerprevezhob zhbele pridejo; sakaj prava materniza fe isleshe is zhbelni-ga jajzhka fhelezhes 20 dni; smoslmoft salego ftavili dobi fhe le deveti ali defefci dan po fvojim rojftvu ali islesenju is fvoje sibele; salega je pa fpet fhe le zlies 20 ali 21 dni prav godna. Is tega fe vidi, de fkoraj 50 dni pretezlie, predinpanj, kteiu fi je tako maternizo islcgel , pomozli od mladih zhebel dobi. Ta zhaf pa pride tako ob zhbele, de fi vezhi del ne more vezh pomorili, iu fhe tifto leto kaj dobizhka pernefti.
22
5 5.
Od prafhenja ali obhoda mater niz.
Mlada materniza dobi rodovitno!), eli bolj prav rezlii5 smoslmoft jajza lezhi, ali salego ftaviti, fhe le deveti ali defeti dan fvoje ftarofti, do kteriga zhafa v' panju nima nobeuiga opravila; satoraj fi ta zliaf v' vefelje oberne, ter vfak dan o poldanfkih urah enekrat is panju in V panj sle ti. Ta kratkozhafnoft materniz sunaj njih prebiva I ifh fe imenuje prafhenje ali obhod materniz. Is tega nekferi fklepajo , de mlade maternize takrat na fvoje oplemenjenje 16-tajo 5 in pravijo, de i'o sunaj panjev od trotov ople-men j ene.
K' poterjenju fvoje menitve pravijo, de fe kone$ zhafa njih prafhenja, to je, 8. ali 9. dan po tem, ko fo jele isletati, na njih sadrijim sbivotu vidi fled ftorjeni-. ga oplemenjenja. Pa de fe sdaj njih sadnji shivot bolj od-pert vidi, je mende le snamnje njih popolnama godniga jajzhnika in njih dosorele nofezhnofti j ker taka materniza vezhi del she drugi dan salego ftavi. Meni lev, de fo maternize sunaj panjev od trotov narodovi hijene ali oplemen jene, mende she sato ni refnizhna, ker fo tifte maternize, ktere ob zhafu prafhenja fvojih panjev fhe zlo ne sapufte ne, po tem pretezlieniRi zhafu vender tudi rodovi I ne in smosbne salego ftaviti,
— 23 —•
Snu a j prafhenja ne sapufti materniza nikoli fvojiga panju, ra,sun zhe gre is njega s' rojem vred.
Per prafhenju fe mladim maternizam lahko permeri, de fo od ptizhev ali ferflienov v^sraku (Ijuftu) posherte, ali pa de nasaj pridejozhe fvoj panj sgrefhe, in v1 drujiga gredo, kjer fo prezej s g rabljene in umorjene, zhe ne morejo hitro per luknji uiti. Slafti sajdejo maternize rade v1 fofednje panjeve, zhe fo njihovim pre-bliso, zhe imajo njihovim enake brade in luknje, in zhe fe ravno tifti zliaf prafhijo; ker maternize vezhi del na lake panjeve lete, kjer je na bradah nar vezh zhebel. Od tod pride, de nekteri pevzi, to je, panjevi s' mladimi maternizami, k' kterim fe fhtejejo tudi is-rojeni ftarzi, fvoje maternize ob prafhenju sgnbe. Sato fe roji s1 mladimi maternizami ne fmejo de vati v' fredo med druge panjeve, ampak v1 nar sgornjo ali v'narfpodnjo verfto, ali pa na kraj in na vogle ulnjaka. Verli tega pa fe morajo panjevam tudi fhe kake pofebne snamnja narediti, de jih maternize nasaj grede losliej najdejo.
Ta previdnoft fe ne "me fpred ozlii fpuftiti tudi zlo per tiftih ftarzih, kteri fo rojili, ker fe vtegnejo tudi tem maternize per prafhenju sgubiti, kar fe pa per njih ne samerka tako lahko, kakor per novih rojih, kteri, ker nimajo fhe ni zli salege, is ktere bi fi novo maternizo islegli, v1 Tvojim panju zlo oftati nozhejo; temuzh fe ali v1 ftari panj povernejo, ali fe pa k' fo~ fedam podajo, zhe fe jim ne dajo bersli fpet druge
— ZA —
per h ranjene, in vfaj tako Tiare, zlie ne flarjimaternize, kakor fo njih bile, ker mlajih ne fprejmejo rade.
tStariz pa, zhe prav per prafhenju ob maternizo pride, fvojiga panju ne sapuftf, kakor mladi roji; ker ima ob tem zhafu fhe smirain nekaj od ftare maternizo ftavljene salege, isktere fi, kakor je bilo she rezheno, fpet novo maternizo isleshe, ktera pa salo, ko je ta salega she preftara, ne more vezh prav po godu is-nalezhi fe, in je k1 vezhimu le sa trotovfko salego. Ker fe pa taka materniza po velikofti od delavne zhbele komaj raslozhi, in fe per fhe tako natanknim preifkanjn lahko ne najde, meni veliko zbbelarjev, de tudi delavne zhbele trotovfko salego ftavijo.
S-
Kako fe samore zhbelar ss maternicami prefkerbetij in jih dalj zhafa per slavljenju ohranitL
Ob zhafu rojenja fe to prav lahko sgodi, sakaj pevzi imajo vezhi del vezh materniz, smed kterih fi le eno isvolijo, druge pa preshenejo ali pa pomore. Zhbe-lar naj tedaj polovi take preganjane maternize, in zhe jih prezej ne potrebuje, naj jih sapre vMiifhize, in jih da takim panje vam na rejo, is kterih je ftara materniza she f pervizam fhla; ker laki p a nje vi vfako mlado maternizo
— 25 —•
radi [prejmejo, in jo redijo, dokler sadnjiga pevza ne dajo. Kadar fo pa sadnjiga pevza dali , fe jim morajo maternize, ki fo jih na reji imeli, prezej vseli, ker bi drugazhi fvojo maternizo, klera je sa sadnjiin pevzam fhe v' panju oflala, in ktera je sa prihodno gofpodarflvo namenjena, umorili, ali pa vfaj ne bi saperte nizh vezh porajtali.
Maternize Te pa tudi dalj zliafa v' shivljenjn ohranijo, zhe fe sapro f kakim Ho zhbelami fvojiga roja in s'enim latam vred v' flikatlizo, in fe fpravijo na takim kraju, kjer mrasa ne umerje jo. Bres drugih zhebel pa saperta materniza ne sliivi zhes 3 ali 4 dni, defiravno fe samore Tarna nahraniti ali najefti, in tedaj ni treba, kar nekteri zhbelarji miflijo , de bi jo druge zhbele pitale.
Nadalje fe zhbelar tudi prefkerbi s1 malernizami, zhe vsame is panju, kteri ima veliko polka, fat v* k te-rim fo jajzhki ali pa fhe prav majhni zhervizliki s' ni-koliko zhbelami vred, in ga poflavi v'trushizo alinalogo med dva fata ravno tako, kakor je pred ftal, de ga zhbele lahko pokrijejo; in te zhbele fi bodo V 14, 18 ali 19 dnevih nekoliko materniz islegle, stned kterih fi bodo eno svolile, in jo zelo poletje imele, zhe fe im pufti kakor drugim zlibelam is njih majhniga pre-hivalifha letati, in zhe fe s'njimi ravna, kakor s1 drugimi roji.
— 26 —•
- §. 7. Od inaternizJiniga petja.
Nekteri zhbelarji menijo, de je petje f mladih materniz vknpklizanje zhebel, ktere fo sa novi roj odbrane, in napoved, de fe blisha zhaf rojenja; jeft pa menim, de je to petje Inamuje, de mlade maternize v' panju ena drugo preganjajo, de hrepene fvobodne ali frej biti, in de sliele kmalo is panju sleteti; sakaj maternize ne terpe fvoje enakofti , sato salesjejo s' nesrezhenim fovraslitvam ena drugi shivljenje, ker je po zliudnomodri napravi drushniga shivljenja zhebel sa eno d ni sh in o le en fam gofpodar odlozheiL Sato mora tudi ftara materniza f' pervini rojeni 5 ali 6 dni pred iti, kakor mlade fvoje sibele sapufte, fzer bi jih ftara prezej per rojftvu pokonzhala, kar mende zhbele she farne vedo, ker ftaro maternizo, zhe sa-volj flabiga vremena perviga roja ne more odpeljati, vfelej pred umore, kakor fo mlade svaljene, de ni njih slavljenju nevarna, in od tod pride, de fe maternize vzhafih she per pervih rojih dajo flifhati.
Novorojena materniza sadobi popolnama letezh-noft, to je, mozh prav leteti, flie le 2. ali 3. dan; sato panj, ki ima tako maternizo, nikoli ne roji she pervi ali drugi, ampak vfelej flie le tretji ali zheterli dan po tem , ko je jela peli.
— 27 —•
Zhe prav zhbele vfelej, kolikorkrat maternize le-shejo, is njim perrojene previdnofti, ko bi fe vtegnile ene fkasiti, vez h isleshejo jih, fe vender per parijeh, kteri vezh nozhejo rojiti, in tedaj tudi vezli kot ene maternize ne potrebujejo, maternizlmiga glafii vezh ne flifhi, ker zhbele po tem, ko fo fi smed novoisleshe-nih materniz eno svolile, druge vfe koj per rojftvu pomore, ali jih pa she v'nego dni salegi istergajo, de bi njih isvoljene preganjati ne mogle, kar fe per pevfkih rojih sgodi.
Od delavnih zhebeL
Drugo pleme zhebel v' panju fo navadne ali delavne zhbele, ktere morajo med nabirati, in vfe druge dela farne opraviti. Teh je nar vezh v'panju, in po njih fhtevilu fe ravna bogaftvo panju, zhe ima verh tega tudi sdravo materniz o. Rasun simfkih mefzov, ko ne morejo letati, innofiti, nifo nikoli bres dela, in opravljajo fvoje mnogotere opravila sverfteno, sa ktere jih njih ftaroft, njih jim perrojeno fposnanje potrebnofti dela in fhe druge okolifhine namenijo. Tako fe vpirajo ene s'notranjim delam, sidajo ali napravijajo fatje, delajo v'panju s' buzhenjem in mnjanjem perotniz gorkoto in salegi potrebno toploto v'panju, ofkerbljujejo salego, ali fo per luknji na ftrashi (vahti), tretji ali zhe-
— 28 —•
terli del jih pa isleta, med, ki fe imenuje tudi fterd *) in roshno ali zvetno moko brat, sa kar fo mende nar ftarji namenjene; ker fe vezbi del ftare, ki fe po njih. fivfhi farbi in bolj rafterganih perotnizah lahko fposna-jo, is panju in v1 panj letati vidijo.
To 5 kar na nogah nofijo, ni vofik, kar nekteri menijo, ampak Ie.zvetni prah ali zvetna moka, ki jo s' medain smefhajo, in is tega nekak mleku podoben podmet sa mlado salego naredijo. Vofik je is medu, od kteriga fe v'zhbehiih shelodzih lozlii, in ki ga potlej v'podobi belih peniz is febe ispote, in sa sidanje fatja obdelajo; sato tudi v1 panju vfelej lahko sidajo, zhe le dofti medu sa vshitek dobe. Sa tega del jeft dam vfakimu roju, defiravno zhbele ne gredo f'prašnimi shelodzi v1 f v oje novo prebivalifhe, ampak fleherna nekoliko shivesha is ftariga panju f1 fabo pernefe, prezej pervi vezher eno koritze medu, de losliej sazhne sidati, in fzer na tiftim meftu v' panju, kjer hozhem, namrezh ondi, kamor mu korilze poflavim.
Predin sazhnejo sidati, oglodajo f1 Tvojimi sobnri do zhiftiga mefto, na kterim miflijo fvoje delo sazheti, po tem ga vgladijo , s' nekakofhno rumeno mokroto pomashejo, ter sazhno is nekakofhne fmolnate rezhf, pifkerze delati. Sdaj fpravljajo pridno vofik fkupaj, ki ga per dobri nofhnji medu obilno ispote ? in sidajo is njega rasne zhbelne pifkerze. Pervi pifkerz, ki je dno
*) IVa vifokiin Gorenfkim fterd. fzer med.
— 29 —•
zeliga fatii, je le fhtirvoglat, drugi fo pa savolj per-varvanja proftora in vofika vfi fheftvoglati , in fo tako umetno ali kun0it.no sverfteni, de nizh proftora med njimi ne oftane, teinuzh ftraniza eniga pifkerza je tudi lira niza sravniga, in dno eniga pifkerza je tudi dno nafproti ftojezhiga.
Pifkerzi fo vfi tako narejeni, de fo nemalo gori nagnjeni , de fe med is njih ne zedi\ Zhe fe tedaj zhbelam da naloga , fe fatje ne fme napzhno oher-niti, ker hi jim na doli nagnjeni pifkerzi ne bifi ne sa salego | ne sa med.
Akoravno zhbele fvoje dela le v' temi in fzer savolj potrebne gorkote le v' fredi fvojiga kupa oprav-1 jajo, je vender vfe njih delo tako natanko po vladinah ali regelzah ftorjeno , in fi tako podobno, de f fvojim sidanjem tudi nar bolj prebrifane mojftre vshugajo.
Per opravljanju fvojih notranjih del ne potrebujejo nobeniga drusiga orodja, kakor fvojih sob in fprednjih nog, ki fo jim namefto rok. Zhudno je per zhbelah, de tudi nar mlaji, ne de bi fe bila uzhila, zelo si« davftvo tako dobro sna, kakor nar ftarji, in de f(e-herna, ne de bi fe bila od drugih nauzhila, sna P fvojo pridnoftjo in P fvojim delam v' vfih rezheh in per vfaki perloshnofti fplofhno frezho , kar je nar bolj mogozhe, povikfhati.
Vfe zhbele imajo tako rekozh, le en um in eno voljo. ^Sleherna ve, de je delo potrebno, in fleherna
— m —
ga je perpravljena opraviti, ko bi imela tudi shivljenje sgtibitL Nekaj jih nanafha med, kteriga is mnogoterih zvetliz, rosh in rasniga zvetja, ob zbafu medene rofe pa po drevefnim Iiftju in drugih seljfhih in is blata liftnih vflri ferkajo, in per nabiranju in douiuletanju v' Tvojih shelodzih dobro fkuhajo , in ga sa daljno I-hranjenje po fvoji volji v' pifker ze devajo. Druge nabirajo zvetno moko , to je, slesejo v' zvetlize, in fe valjajo tako dolgo po njih , dokler nifo vfe f' zvetno moko oprafhene, po tem fe zhedijo f fprednjimi nogami, in devajo zvetno moko tako dolgo v'malih kepizah na ftegna sadnjih nog, dokler tako velike kepe ne na-raftejo, de jih je vredno domu nefti. Kadar pride tako obloshena zhbela v' fvoj panj, pahne kepe s' nogami v' pifkerz; ki je she sa zvetno moko perpravljen, druga zhbela pa jih prezej pollazhi. Tako napolnijo vezh pifker-zov nemalo bolj kot na pol f'zvetno moko, drugi pro-ftor pa s1 me dam. Po tem jih sadelajo s' vofhenimi po-Jrrovzi, de fe ne pokvarijo ali pa ne fkifajo,
Doftikrat je zvetna moka v' buzlmim, dinjinim in kumarnim zve t ju tako mokra, de je zhbele ne morejo na ftegna sadnjih nog fpraviti, temuzh lete polne rumeni ga prahu domu, in fe dajo drugim zhbelam ozhiftiti.
Kadar je dobra pafha, to je, ob zhafu medene rofe in ob ajdovim zvetju nanafhajo zhbele med in zvetno moko oboje na enkrat, vender nofijo zvetno moko vezhi del le v'majhnih in nepopolnamih kepizah. Dobra
— 31 —•
pafha ali medena rofa pa je le v' gorkim in foparnim vremenu, zhe namrezh jug ali pa sapadnik (veter od folnzhniga sahoda) vlezhe, in zhe je nebo polno zhornih teshkih oblakov, in fe sa desh perpravlja.
Deliravno le malo zhebel zhes eno leto shivi, ker popreThnje poletje rojene, ktere fe po rijaveji farbi lahko posnajo, odmer j 6 vfe do mefzaKimovza; jih ven-der savolj delavniga shivJjenja, nevtrudne pridnofti in veliko fovrashnikov, ki jim vedno po shivljenju (Ire-shejo, le malo naturno fmert ftorf.
Iier fe pridnoft in delavnoft panjii le po rodovitno fti njegove maternize ravna, sato 111 med zhbelanii glede njih dobrote nobeniga raslozhka. De fo pa nekte-re zhbele nemalo vezlii ali manji kako!* druge, pride od tod, ker vfaka zhbela, ko fe isleshe, v1 fvojim pifkerzu tanko mrenzo ali koshizo pufti, Pktero fvoj rojften piTkerz od snotraj obda; sato fo pifkerzi zhe dalje manji, in tedaj tudi zhbele, ktere fe isleshejo v'ffcarih pilkerzih, ki je bila she velikokrat salega v' njih, nekoliko manji, kot druge, ki fe v1 novih pifker-zih isleshejo.
Ta raslozhik je pa tako inajhin, de fe komaj fpo-sna, in kar fe pridnofti zhebel tizhe, jim nizh ne fhkodje. Vender ni dobro imeti ftarjih panjev, kakor tri- ali fhtirletnih, ker fo zhbele v' novih panjeh, kjer imajo lepo belo fatovje, ferzhneji in pridne i, kakor v' flarih, ki je she zherno fatovje v1 njih. Nar
— 32 —•
dalje naj fi zlibelar persadeva , de bo imel smiram mozline panjeve, to je5 take, kteri imajo veliko zhebel. Zhbelne prebivalifha naj fo raji prevelike kakor premajhne, sakaj en mozhen roj da vezh dobizhka, kakor trije frednji ali vezh flabih. Vsamimo, de fe v'enim panju potrebuje sa potrebno gorkoto in domazhe opravila 6000 zhebel, jih vender, zhe ima panj 24.000 zhebel, fhe 18.000 med nanafha, zhe ima panj 12.000 zhebel, jih med nanafha le 6000, zhe ima pa panj le 6 ali 7000 zhebel, jih je komaj 1 ali 2000, ktere med nanafhajo; tedaj da mozhen panj trikrat toliko dobizhka koker fredenj, in vezh kot defelkrat toliko kakor fiab.
Is te rajtmge, fhe bolj pa is Iaftne fkufhnje, fe mora vfak zhbelar prebrizhafci, de je sdrushenje flabih panjev, to je, drujizov f'tretjizi, koriftno, in doftikrat edina pomozh llabe panjeve k' pridu fvo-je zhbelarije per shivljenju ohraniti.
Tudi fe je per zlibelarji varvati vfiga nenavadniga in preumetniga ali prekunfhtniga ravnanja f zhbelami lemuzh naj fe jim pufti, de po fvoji naturi shive. Le f pridnim klajenjem naj fe jim pomaga, pa bodo gotovo vezh dobizhka dale, kakor zhe fe fhe tako umetno s' njimi ravna. Vender fe v' enim zhbelnjaku ne fme vezh kakor 40 ftarih panjev imeti, ker bi jih vezhi f htevilo ne perneflo dobizhka, ki fe od njih perzliakuje.
— 33 —•
JSkerbin zhbelar naj tudi, zbe mu le žhaf per-pufti, vfak dan fvoje zhbele obifbe, de bo videl, zbe ni morebiti kak panj ob maternizo perfhel, in je v'ne-varnofli od roparz pokdnzban biti, ali pa zbe fe ni morebiti kaj drusiga pergodilo, zhemur bi bilo treba hitro pomagati, de fe vezbi fhkoda ne ftorf.
Od zhbehiiga pika.
"Vfaka delavna zlibela ima slielo, ktero obftoji is dveh fhpizbiz , med kterima je f ftrupam napolnjen mehurzhik. Na konzu fhpizbiz je vezh nasaj sakrivlje-nih kavljizhkov, kteri fe s'golimi ozbmi komaj vidijo. Od tod pride, de globoko sapiknjeno slielo v'rani oftane, in fe raji is zhbele potegne, kot bi fe dalo is rane is dre ti. Mehurzhik f ftrupam napolnjen fe raslije per vfakimu piku v'rano, od kodar tudi bolezhina pride, ki le sa pikam zliuti, in otok, ki per mladih in kervopolnih ljudeh velik narafte, in vzhafih zele tri dni terpL
Zhbele od nature nifo togbtne. Sunaj fvojih panjev in 20 ali 25 ftopinj daljezh od fvojih prebivalifh nikomur nizh shaliga ne ftore. Ko bi jih prav s' zve tja in rosh , ki med in zvetno moko na njih nabirajo, sgnati in jih navlafh k' jesi drashiii hotel; vender raji perjenjajo in drugam slete, kakor de bi fe vftavljale in
3
— 34 —
maflievale. Veiidcr (e permeri, de ktera koga bhsd fvojiga prebivaliflia pizhi, kar fe pofebno rado sgodi tople iu medene dni. To pa ftori le is fkerbi sa shivljenje fvoje kraljize, ker je vfaka zhbela perpravljena fvoje shivljenje dati sa obrambo in frezho fvojiga drushtva. Naj tedaj zhlovek fhe tako previdno s' njimi ravna, in fe sa vfak opravik per njih tudi f zhbelarfko kapo -in rokovizami previdi, fe vender ni v' flanu vfelej in per vfaki perloshnofti obvarvati, de bi ga nikoli nobena ne kufhnila. Zhe fe je tedaj kaj takiga sgodilo, fe mora shelo, ktero vezhi del v1 rani saftane, bersh islezhi, in ftrup, kolikor je mogozhe, is rane istlazhiti. Rana fe mora hitro s!medam pomasati, ali zhe ni medii, fe mora trot ali druga zhbela, nar bolje pa tifta, ki je vpizhila-j ker mora savolj sgube shela tako umreti, na nji smezli-kati, in tako fe bolezhina in otok3 zhe vfa ne neha5 vender slo smanjfha.
Tudi peft perfti na rano poloshene vezhi del dobro ftori'. Tudi pomaga, zhe fe rana s' merslo vodo dobro vmije, in fe to vezhkrat ponovi. Dalje fe perpo-rozha v1 veliko zhbelarfkih bukvah tudi fivkino shganje (Čatfcnbef^etfl:) soper zhbelni pik. De fe pa zhbelniga pi~ kanja kolikor je mogozhe, obvarvafh, morafh s1 njimi fzer ferzhno, pa vender smiram pozhafu in nikoli s1 odkrito glavo v'zaker hoditi , in kdor fe jim bres zhbelarfke kape blisha,naj fiobrasdo ozhis1 ruto pokrije, kerzhbe-le nar raji v'obras in vezhi del v'ozln zhlovčka merijo,
— 35 —•
Ako kterikrat ena ali vezh zhebel she f ferditini buzhenjem krog koga leta, in ga preganja, stroko ali f' klobukam kar ne fine po nji mahniti, ker bi fi tako le fhe liliji ftoril; temuzh obras naj fi s1 rokami sakrije ^ in odtegne naj fe pozhafn od ulnjaka, ali fe pa na tla vleslie, in tako dolgo na miru oftane, de fe vfe hude zhbele raskrope*
Pofebno pa fe mora varvati b de fe zhlovek poten zhbelam ne blisha, ker jim je foparza od ljudi kakor od shival nesrezheno soperna, tedaj fe mora vedno fkerbeli, de kaka doma zli a shival ^ potni konji in tako dalje bliso uliijaka ne pridejo, ali pa memo kakiga roja, ki je ravno v1 s raku ali ljuftu, ne tezhejo, ker zhbele nizli teshej ne terpe kot hitro gibanje*
Verli tega fo zhbele takih ulnjakov, ki fo bliso hifli , memo kterih morajo ljudje vezlikrat hoditi, veliko manj hude, kot is famotnih ulnjakov; ker fo zhbele, zhe fe bolj okoli njih hodi, bolj domazhe in krotke. Tudi fe jih zhbelarju, kteriga she po duhu posnajo, ni treba tako bati; kakor kakimu ptujimu jim neposnanimu zhloveku*
.§. i«.
Od trotov.
/
%
IT tretjintu plemenu zhebel fe fhtejejo trotje. V'pa-ujeli, ki imajo veliko zhebel, fe vgledajo she Velkiga Travna, v1 drugih pa fhe le Roshniga Zveta. Trotje le
3 *
3«
kralek zhaf shive, nar daljo nekako do konza Kini o v za 9 kjer jiii druge zhbele bres ufmiljenja pomore. Zhe pa paflia fhe pred neha, kar fe vezhi del sgodi, ali zhe vftane lakota, jih pomore velikokrat she vvRoslmimZvetu ali Malim jSerpanu, ja vzhafihjih ifter gaj o is pifkerzov fhe zlo v" negodni salegi* Panj y ki fe mu je to permerlo, roji malokdaj vezh tiflo leto. Velkiga jSerpana ali Ki-movza fo pa vfelej od zhebel9 ktere imajo dobro ma-ternizo, odgnani, v*zhemur fe mora zhbelam tudi, kai* je mogozhe, pomagati, ker bi fzer v' ihkodo drugih potrebnih opravil prevozil zhafa sgubile; sato naj fe smezfckajo in odpravijo slafti trotje, ki fe svezher na bradah panjev ali pa snotraj luknje v1 želih kupih shirajo, ker fzer doftikrat panjev o luknjo tako samalhe, de fo zhbele v' nevarnofti v' njim sadufhiti fe. Zhbele mende po fvoji naturi vedo , de jih lahko pogrefhajo, in de bi v1 prihodnim njih drushtva kakor nepotrebni jedzi le nadlego delali; ker fe le s' nar boljim inedain pafejo 9 in zhe prav V lepim vremenu v' poldanfkih urah letajo, vender nizh ne nanafhajo, ker fe nikjer ne vfe dej o. Sato menijo nekteri zhbelarji, de fo odvezh in nepotrebni, kar pa ne more biti, ker bi bilo to nafproti modrofti ftvarnika, ki je v1 zhbelnim kraljeftvu pofebno ozhilna. Njih fhtevilo ni v' vfakim panju enako; sa-kaj ftarji maternize rode vfelej vezh trotovfke salege kakor mlaji. Tako je v' neklerih panjevili s' tri- ali fhtirletno maternizo zheterti ali peti del zhebel sgol
— 37 —•
trot. nalproti pa imajo panjevi, ki imajo mlade malernize, le malo trotov.
Trotje fo vfi mofhkiga fpola 111 k1 oplemenjenju malernize namenjeni. Le fe fhe ne ve, kako fe s'maternizo sdrushijo* To je do sdaj ihe smiram fkrivnoft iiature, defiravno veliko naturosnanzov terdi , de fe materniza po navadno f troti sdrushi, in od njih ople-meni ali narodovitni. Oni ifhejo fkasati to f tem, de imajo trt) f je ref pravo rod i ven ud, fkterim samorejo s'maternizo prav po naturno s-edini ti fe; sakaj zhe fe trotov sadi\ji shivot ftifce, fe pokasheta is njega dva mefnata vilizam podobna roshizhka, ki fta rodiveu ud, r kterim fe s'maternizo s-ediniio; in ker trot ni vezh v1 ftariu tega uda nas&j vafe fpraviti, temuzh mora umreti, pravijo, de vfak trot samore le enkrat s' maternizo s-ediniti fe. Nekteri zhbelarji fhe z\o terdijo, de fo nafhli take mertve trote s1 isdertim rodi\Tiim udam na bradah panjev.
Per vfim tem je pa vender zliudno, de do sdaj JTlie nobeden ni vidil, kako de fe trotje s'maternizo s'-edinijo. Tudi fe fhe ni fpasilo, de bi materniza imela do trotov ali pa trolje do nje kako pofebno nagnjenje, kakor ga imajo delavne zhbele do fvoje mater nize, ktere jo neprenehama fnashijo, Iishejo, gladijo, jo s' medam pitajo, defiravno ga tudi farna lahko savshiva, jo povfod fpremljajo, in fo smiram perpravljene fvoje shivljenje sanjo dati. Trotje pa , zhe tudi kteri s' ro-
— 38 —•
jem gre-, takih snaminj ljube sni do fvoje kraljice nikdar ne kashejo, kar bi fe mčglo sgoditi, ko bi kako pofebno nagnjenje do nje v' febi zhutili. Defiravno fe ne ve 5 kako de fe materniza opleineni^ je vender gotovo, de fe ne more bres trotov oplemeniti. Sato nekteri zhbelarji menijo, de je materniza she v' sjbeli ali pifkerzu fhe ko je zhervizhik, in morebiti zlo fhe v'jajzh-ku saperta, iii fzer na vezh rodov5 kar naturosnanzi od liftnih ufhi terdijo, od trotov f foparzo ali pa fftrefenjem rodivniga femena oplemenjena; ker je vfaka mlada ma-^ terniza, kije ob zhafu, ko ni nobeniga trota v"panjii, zhe tudi is zhbelniga jajzhka isleshena, she rodovitna, in samore she po malo dneh pravo zhbelno salego ftaviti, bres de bi fe bila pred f kakim trotam sdrushila, kar bi ne moglo biti, ko bi taka materniza ne bila prejela rodovitnofti she od fvoje matere ali babize.
Ako bi bilo ref, de morajo trotje novorojene maternize oplemeniti, bi jih mende tudi zhbele nikoli ne pokonzhale, dokler mlade maternize fvojih sibel ne sapuftijo, kar fe pa vender sgodf, in kar je she gotovo tudi marfikteri zhbelar fkufil, zhe fe po tem, ko fo perviza dale, f kterim je ftara materniza fhla, ali zhe je bil kunfhten roj narejen, per kterim je v' enim panju le salega oflala, kakiga panju pred lakota loti; kakor mlade materriizhize fvoje sibele sapufte.
To oflane tedaj flie smiram fkrivnoft f t varjenja; ki jo je nefkonzlma niodroft boshja febi per hranila,
— m —
Ravno tako fe tudi ne da obftavno dokasati, de morajo trotje maternize vfako leto vnovizli oplemeniti; ker je veliko flabih panjev, kteri, ker nimajo upanja, de bi rojili, defiravno zelo poletje nizli trotov nimajo, vender vedno rodovitno maternizo imajo.
Nadalje trotje tudi nimajo shela, sato jih zhhele tudi nikdar ne umore f' fvojim shelam, teinuzli jih Je s' sobmi grisejo, in fem ter tje valjajo, dokler nifo mertvi, ali pa is panju ne pobegnejo.
s. 11.
Od ulnjaka ali zhbelnjaka. *).
Ulnjak ali zhbelnjak fe mora ravnati po fhtevilu panjev 9 in pp tem kakofhni de fo panjevi, de fe lahko perpravno poftavijo. Sato mora ulnjak sa vfako forto panjev drugazhi narejen bili, to je, drugazhi sa fto-jezhe in Ieshezhe panje ve, drugazhi sa flamnate plelarni-ke ali pehare, in fpet drugazhi sa trushzlmike, to je, sa take panjeve , ki fo is ene na drugo poftavljenih trushiz ali fhkalliz. Pofebno pa je fkerbeli, de je ulnjak tako pofl^vljen, de je tifta ftraji, ko zhbele vun lete, prav proti poldnevu obernjena, de folnze slo zel dan na brade panjev fije. To ftalifhe ulnjaka je zhbelam slafti sa fpomlad potrebno, ker v' tem hladnejiin letnim zhafu
IVa vifokim Goreiifldin L z }j e I li j a k , izer ulnjak, iiluik,
p h h c 1 n j ak..
_ 40 —
veliko s5 roslinim praham tesliko obloshenih zhebel 9 is pafhe grede pred ulnjakam trudnih na tla pade, pre-din do brada dolete. Sdaj zhe folnze ta proftor flie oblije, fpetslete, in dofeshejo frezhno fvoje domovanje, nafproti pa, zhe v' fenzo padejo, fe ne more nobena vezh vsdigniti, kjer, zhe gre po nozlii desh ali fneg, ali zhe drugi dan folnze ne fije, vfe poginejo, ker fe zhes dva dana od inrasa oterpnjene zhbele vezh ne dajo osliivi ti.
Tudi fe mora per ftavljenju ulnjakov pofebno fker-beti, de fo na zhbelam perjetnim kraju, kjer je veliko roshnatih travnikov, mnosiga shitniga polja s'deteljo, ajdo, bobam, gorzhizo ali shenfam in f femenfko repo. JSkerbeti fe mora, de je ulnjak na takim kraju, kjer je veliko fadnih drevef, pofebno pa lipnih, ko-ftanjnih, fmreknih in jelknih gofliav.
Ulnjaki morajo biti tako narejeni, de fmejo zhbele tudi po simi bres nevarnofti v'njih oftati, de fo namrezh pred burjo po drugih zimprih, sidih, platovih ali fadnih drevefih ovarvani, in de bliso ni mlinov, volovniz,
zegelniz, kovazlmiz, ležt.arniz, zukerniz in tudi ne ve-
. • • .. * ■
likih rek ali voda in jeserov, kamur doftikrat niozhna fapa zhbele vershe, in morajo poginiti.
Ker pa vender zhbele, kakor vfe druge ftvari bres vode ne morejo biti, imajo prav rade bliso febe male potoke ali vodne gnojnifha ali gnojnize; fzer fe jim pa mora ne daljezh od ulnjaka napraviti vodno korito, de
— 41 —•
ob zhafu fuflie is njega pijejo, v' ktero fe mora tudi nemalo mahu ali plavajozhiga lefa vrezbi, de Te zhbele, kadar pijo, nanj vfedajo.
Proflor pred ulnjakam naj je fuh in vfaj eno klaftro fliiroko r pefkam pofut in bres trave in drugih raflij, de zhbele, ktere letu na tla padejo, fpet lahko slete.
Slafti ljubo je zhbelam, zhe morejo profto ali frej letati, pofebno zhe imajo per rojenju vfaj 20 ali 30 ftopinj dolg in fhirok proflor pred fabo, de fe roj poljubno kvifhko rasfhiri, in nesadershevan vefel okrog 111umi. Sato naj je zlibelnjak vfaj 20 ftopinj od zefte ali kolovosa poftavljen. Ne daljezh pred ulnjakam naj ftoje nifke fmrezhize, palme, jabelka ali druge fenzhna-te drevefza, de fe roji nanje vfe daj o, is kterih jih je lahko in perloshno ogrebati.
Kjer pa ni takih drevef, fe vfadijo sa tifti zhaf, dokler zhbele rojijo, kunfhtne drevefza, ktere fe, ko fo ovenile, isderejo, prezh vershejo, in nameflo njih selene vfade.
Dalje naj je ulnjak proftoren in dofii velik, de fe panjevi lahko in rozhno is njega in vanj nofijo, in fe f zhbelami od sad V ulnjaku bres napotja ravna.
Ker pa panjevi ne fmejo prebliso vkup foftavljeni5 ampak zhe proflor perpufli, vfaj en žhevelj narasen biti, de fe zhbele ne bojujejo, in ne motijo, je vfelej bolje, de je ulnjak prevelik kakor premajhen. De bo pa ulnjak perloshen, naj ne bo previfok.
— 42 —•
Prav sa prav fine ulnjak le tri verfte imeti, jšpodnja naj ni vifhi od 1 y2 zhevlja ? sgornja pa ne vi.flri od ene klaftre« .	^
Dalje mora biti ulnjak od vlili ftrani sabit 5 tako de fe le fprednje konzhnize in brade panjev vidijo, in de na panjeve ne more ne folnze fijati, ne desb iti, in zlie fe ftreba ne more tako narediti, de bi kaplje od desbja in fnega vfe od sad f ftrebe kapale, fe mora fpred slileb narediti, de jih od fprednje ftrani ftrehe odpeljuje, ker bi fzer zhbele v'kaki nagli plohi od ftrefli-nili kapelj opovirane bile fvoje domovanja najti.
Eni ftavijo tudi ftebre, kteri ulnjak nofijo, na votle vogelne kamne, in napolnijo votline krog peta ftebrov s* vodo, <Je bi ne mogli mravljinzi, pajki in drugi zhbe=-lam flikodljiv merzlief do njih,
Od divje zhbel arije in zhhelnih prebivali/h ali panjev,
Zhbele fo po naturi divje shivali, ktere V divjim ftanu v' votlih deblih ali duplih y in zhe teh nbnajo, tudi v' raspoklinah sidov in fkalovja prebivajo ; sato pobegnejo tudi roji, zhe fe v' pravim zhafu ne ogrebejo, v' gojsde , in fe fpravijo v' fvoje she pred poifkane prebivalifba.
— 43 —•
Ker fo pa gojsdje ali Iefovi prave zhbelne prebivali [ha , salo je fhe dan danafhni v'nekterih deshelah, kakor na Rufovfkiin, na Poljfkim , in na nekterih krajih Vogerlkiga divja zlibelarija v'navadi. De fe tedaj zhbe-lam perpravne prebivalifha perpravijo , fe svotlijo navlafh drevefa, kterih votline fe potlej fpet I' perpravnimi dilj-zaini sabijejo, druga ftran drevefa fe pa s'velikim fve-dram preverta, de imajo zhbele shrelo ali luknjo.
Divja zhbelarija ima fzer ta dobizhik, de zhbelar-ju ni treba zhbelam ftrezhi; in rojev ogrehali , ker fi farne poifhejo fvoje prebivalifha, in fe tudi farne, ne de bi jih filil, vanje fpravijo. Zhe pa od druge ftrani pogledamo, ima vender divja zhbelarija veliko vezhfhkod^ Ijiviga kakor navadna domazlia; ker per divji zhbelariji ni tako lahko zhebel po simi hudiga njrasa obvar-vati kakor v'ulnjaku; tudi fo smiram pred fvojimi fov-rasliniki v' veliki nevarnofti. Velikokrat fe permeri, de medvedje ali kune vezh takih zhbelnih prebivaliflj. obropajo. Nadalje fo v'gojsdih ali Iefeh mnogi ptizhi5 ferfheni, metulji ali motoviljzi 5 kebri, mravljinzi, pajki in drugi zhbelam fhkodljiv merzliei, zhefar fe per do-inazlii zhbelariji vezhi del ovarjejo,
Sadnjizh fe tudi per divji zhbelariji ne more zhbe^ lam ob zliafu lakote klafti, temuzh fe morajo puftiti, de jih sadene, kar jim je odfojeniga, kjer fe rado per^ meri, de vezhi del poginejo.
Od prebivanja divjih zhebel v' votlih deblih ali
- 44 —
panjeh pride, de fe vfako zhbehio . prebivaliriie Iploh panj imenuje; naj je ali votel lefen lerkelj ali panj, ali flamnat pletartiik ali pehar , ali is fliib ali protja (pleten kofhik, ali pa is dilj narejena truga*
Nekteri zhbelarji poftavljajo v1 fvojih ulnjnkih te is trobliga lefa narejene terklje ali panjeve pokonzu, in jih sato imenujejo ftojezhe panjeve; drugi jih pa polagajo podolgama, in jih sato imenujejo leshezhe panjeve. Taki panjevi fe mende zhbelam nar bolj per~ leshejo, ker rade vonjih prebivajo, fn fe tudi rade re^ dijo, pofebno zhe fo gladko in permerno sdobljenL
tStojezhi terklji ali panjevi fo bolji od Ieshezhih, slafti zhe imajo sdolaj letavno luknjo; ker fe zlibelni pot loshej odteka, fatovje ne fplefnuje tako rado, in zhbele fvoje merlizhe in sdrobljen vofik , v' kterim fe radi molji sarede , in panju veliko fbkodo delajo, loshej is panju fpravijo, kakor is panjev, ki imajo sgo-raj luknjo. S' leshezliimi panjevi je pa loshej in per-pravnej ravnati kakor f ftojezhimi, le fe morajo tako poloshiti, de leshe na dilji, ktera votlino podolgama sakriva, in de je ta dilja tudi letavna dilja, de fe samo-re vfelej poljubno prezli vse ti, ker zhbele fvoje sno-tranje delo ali latje le sgoraj in na ftrani, nikoli pa tudi fpodaj ne perterdijo.
Defiravno fo ti 3 ali 4 zhevlje, nekteri, ki imajo po dva predela, tudi flie zhes klaflro dolgi svotljeni terklji ali korita, ki fe navadno panjevi imenujejo,
— 45 —•
zhbelni naturi nar perjetneji, savolj zhe far tudi zhbele v7njih nar raji prebivajo, ter fe prav rade rede, vender taki panjevi fploh nifo perporo zhe vati, ker fe ne morejo kakor diljnati, ki fe dajo vfak Tebi djati, s1 nakladami in podkladami po potrebi povekfhati ali pomanjfhati.
Is tega usroka dam jeft vfe fvoje panjeve, ki fo navadno dva zhevlja in pol dolgi, ofim pavzov vifoki in eden zhevelj in tri pavze fhiroki, is dilj lep i ga, beliga, kerhkiga, ne preterdiga in tudi ne premehkiga bukoviga lefa narediti Taki panjevi nifo dragi, in fo zhbelam prav perjetni, ker fe ne pote tako kakor is firoviga in terdiga lefa narejeni. Taki panjevi varjejo zhbele nar bolj po simi prevelikiga mrasa in po leti prevelike wozhine.
Nadalje je v* takih panjeh nar perpravnifhi f zlibe-
o
lam v' zaker hoditi, ali jih verdevati in ogledovati, ker fe da ne le fprednja in sadnja konzlmiza ampak tudi dno prezh vseti, in je tedaj lahko po volji f'zhbelam ravnati in jili ogledovati.
Panjevo dno fe fine is terdiga lefa narediti, de dalj terpi, in naj fe le toliko perbije, de ne odpade. Taki panjevi fo tudi fhe sato dobri, ker novovgrebe-nim rojem ni treba vliga prasniga proftora dati, kar jim velikokrat, pofebno zhe je flaba pafha, ferzhnoft vsame, in jih toshljive ftorf. Per takih panjeh fe pa da prasin proftor fperpravno diljzo, ktera fe bolj ali manj v'panj porine, povekfhati ali pomanjfhati.
— 46 —•
Kjer pa ni tak i ga lefa, naj fe panjfcvi nafe.de iš dilj kak i ga drusiga lefa*
Zhe ravno fe take is terdiga in liro vi ga le Ta vre-* sane dilje5 slafti po simi, ko fe panjevi mozlmo pote* rade krivijo ^ i« zhebel nikoli tako dobro mrasa ne varjejo 5 kakor druge , fo vender taki panjevi per ogrebanju rojev in per prefelovanju zhebel v' druge kraje perpravnifhi, kakor ena na drugo poftavljeno trushize ali pa Kamna ti peliarL
Tako imenovani trushzhniki , to je, panjevi is ene na drugo poftavljenih trushiz , fo gotovo v' mnogim osiru bolji kakor drugi panjevi; ker fe dajo is njih narejene zlibelne prebivalifha po volji povekfhati ali po-manjfliati, zhbele fes'novimi podkladami lilijo? de fo vedno delavne, tudi fatjefe lahko ponovi, zhe fe sgornje trushize vfako leto odvsamejo. Ker je pa vender ne-^ perpravno s' njim ravnati, nifo fploh perporozhevatL Tako poftaviin nima vfak zhbelar rad te fkerbi, de bi vfelej v1 pravim zhafu nove trushize podkladal in od-jemaL
Trushize, ki fe ena na drugo poftavijajo, morajo fhtirvoglate biti, in vfe enako velike, namrezh: 5 ali 6 pavzov vifoke in 11 ali 12 pavzov dolge in fhiroke* Dilje, is kterih fe delajo, snajo 1 pavez debele biti* Trushize morajo sgoraj na vlili ih tirih ftraneh pol pav-za fhiroke poljizhize imeti, de fe per podkladanju in od-jemanju lahko primejo. Snotraj fe v' trushize sareshejo
— 47 —•
tanke in ofke diljze dva pavza ena od druge, de zhbele lahko med njimi v' sgornje in (podnje trushize hodijo; fvojes fatje na nje perterdijo, in de je tako zelo fatje vfake trushize bolj terdno. Diljze fe pa morajo tako sape sati, de fo vfhtriz poloshene in fzer podolgama po trusliizu Tudi naj ima sadnja konzhniza vlake trushize tri pavze dolgo in dva pavza fhiroko oknize , de fe snolranje delo zhebel lahko pogleda. Oknize naj je f flekleno ali glashnato fhipo prevideno, in s' diljzo saperto.
Trushiz, ki fe ena na drugo poftavljajo, ni treba sakeljevati ali samasovati, ker morajo tako narejene biti, de fe prav ena druge primejo. Trushize ne Imejo letavnih lukinj imeti, ampak letavna luknja fe sareshe v'letavno diljo, in fzer tako, de je sunaj !/2 zhevlja fhiroka, snotraj pa zhe dalje osheji, de fe letavna luknja s' naprej- in nasajpoinikanjem trushiz po potrebi lahko povekfha ali pOmanjfha. Per odjeinanju fe mora sgornja trushiza s1 dietam toliko vsdigniti, de fe tanek pa vender terden shelesen ali mefingaft drat lahko fkosi potegne, in fe fatje sgornje trushize bres vel i kiga motenja zhebel od fat ja fpodnje odreshe. sSaino pa fe ve, de fe mora fpoduja trushiza preže j fperprav-nim pokrovzam pokriti.
Trushize fe snajo kadar fi bodi odjemati, vender fe to nar loshej sgodi sjutraj in svezher, kadar druge zhbele ne letajo.
Tudi is dilj narejenih panjev, is flamnatih pe-liarov in lefenih terkljev fe lahko trushzhniki narede, zhe fe jim dajo naklade ali podklade , tode fe morajo terklji ali panjevi pred gladko povoblati, de fe jih naklade primejo. Ako tedaj hozhefh kakimu panju naklado dati, savertaj f fvedram, ki je sa vehe ver tati, v' pokrov eno ali dve poldrugi pavez veliki luknji 5 de lahko zhbele Ikosi nje gori in doli hodijo , vsemi nakladi dno ter jo poloshi tako na panj, de fe ga bo prijela in samashi s' mehkim in vlezhezbim kravjekam vfe odpertine, ki fo med panjem in naklado, de ne bo mogel srak ali ljuft vanje iti, ali de kakofhna shival vanje ne slese. Zhe to ftorifh, prevsaniefh zhbelam veliko dela, ker bi fzer farne te fhpranj ize sadelale, in f' tem veliko zhafa sgubile. V' nakladi pa mora vfaj en fat biti, in fzer ravno nad luknjo fpodnjiga panju, de zhbele lahko po njem v'naklado hodijo, in sraven njega fvoje novo sidanje sazhnejo; ker v1 prašnim pro-ftoru ne delajo rade, zhe jim ni treba fkosinj hoditi, ali zhe ni prav dobra pafha. Zhe pa hozhefh panju pod-klado dati, to je, zhe hozhefh polnimu panju prasniga podftaviti, (kar je bolje, ker zhbele raji pridno delajo, kakor dolgo zhafa fkos prasin proftor hodijo), fe ve, de morafh pred ko jih s-edinifh sgornjimu panju dno vseti, in na pokrovu, to je, verhni dilji podklade potrebne luknje svertali.
Zheterta forla zhbelnih prebivalifh lo flamuati
— 49 —
pletarniki ali pehari, kteri fo rasne velikofti in podobe. Nekteri fo na konzeh oslieji kot na fredi, vezhi del pa fo na verhu okroglo sapleteni ali pa f' pokrovzam pokriti, in fo podobni ali prasni polovizi kugle ali pa va l j er j u, ki ima naverh okroglafto fhtulo. Taki peliari fe rabijo ali nužajo kakor ftojezlii ali pa kakor leshezhi panjevi. Nekteri pletarniki fo is flamnatih pafov ali obod , in fe rabijo kakor ena na drugo poftavljene trusliize. Te zlibelne prebivalifha fo nar zenejfhi in sato tudi nar navadnillii. Po simi, nar navarnifhim zliafu sa zhbele , fo topleji in fuheji , tedaj tudi sdraveji kot lefeni panjevi. Le poleti, zhe je velika vrozhina, fo pregorki. Nadalje fo tudi vedno v' nevarnofti, de bi jih mifhi, podgane in molji ne pofhkodevali. Sadnjizh je tudi vezhi del per vfih zhbelarfkih opravilih ne-perpravnej s' njimi ravnati kakor s' drugimi lefe-nimi zhbelnimi prebivalifhi. Zhes fredo vfak i ga pe-hara fe mora nekoliko okroglih palizhiz krishim po-Ioshiti, de samorejo zhbele fvoje sidanje na nje per-terditi.
Shrela morajo per vfaki forti panjev prav sa prav tolikofhne hiti, de zhbele in trotje lahko Ikosi lesejo, ne pa tolikofhne, de bi tudi mifhi lahko vun in noter fmukale.
4
— 50 —•
Kako je f zhbelami po simi ravnati
Na dobri in fkerbni siuilki poftreshbi zhebel je veliko lesliezhe; sakaj zhbele morajo dolgi zlial od Lifto gnoja do tSufhiza vezbi del v' fvojih ftanovanjilj prebivali, in fo ta zhas velikokrat v'nevarnofti lakote, mrasa ali mokrote pomreti, ali od mifh, podgan in drugih med ljubezliih shival obropane in pofhkodovane biti.
Veliko panjev mora doftikrat od prevelikiga mrasa pomreti, ker fvojo hrano savolj vedniga buzhenja, de v'panju potrebno toploto ohranijo, presgodajpovshijejo, ali pa fe sadufhe; ker jim zliiftiga sraka ali ljufta manjka, bres kteriga tudi zhbele, kakor vfe druge shivali, ne morejo sjiiveti. Marfikteri panj, defiravno ima veliko medu, vender sato lakote umerje, ker zhbele, po tem ko fo med po vsilile, ki fo ga v1 fvojim simfkim gnjesdu imele, savolj mrasa do daljniga medu vezh ne morejo, kar fe slafti per takih panjevi h rado sgodf, kteri imajo fatove ne podolgim ampak pozbes narejene
Sa pleme ali sa zlies simo fe morajo odbrali panjevi, ki imajo veliko zhebel, mlade maternize in od 20 do 30 liber medu. Takih panjev fe ne bo lahko kleri fkasil, drugazhi ko bi fe sadufhil savolj pomanjkanja . sraka. ali ko bi ne bil prevelikiga mrasa dofti ovarvaiu
— 51 —
Nafproli pa morajo panje vi, ki imajo le malo zhebel in medli, vezhi del lakote iti mrasa pomreti, pofebno zhe imajo verli lega tudi malo fatovja, kjer bi simfko gnjesdo naredile. Taki panjevi Te morajo v'hudim inrasu mozh-no napenjati , de s* vedtiim buzhenjem potrebno toploto ohranijo, sato tudi vezh fnedo kakor mirno fedezhi. Tudi fe velikokrat permeri, de morajo od medlofti in flabofti vTredi panju Ivoje blato od febe dati.
Po žimi je sa zhbele nar bolje, zhe fo vodnjaku, ki je dobro burje o varovan in ziinru ali glashnati ftani-zi podoben; ker fe jim na njih poletnim ftanovanju vfelej v' lepim shnlkim vremenu lahko odpre, de fe ofnashijo. Le fe morajo panjevi s1 otavo, maham, pre-divam ali konopnino in drugimi takimi rezhmi od vfih ftrani dobro odeti, in mlfh ovarovati, kar fe nar loshej sgodi, zhe fe mifhi v' pafti ali pafze love.
Mladi panjevi, kteri imajo fhe le malo in fzer fhe zlo noviga fatja, samorejo veliko manj mrasa preterpeti, kakor ftari f fatjem napolnjeni; ker ftaro fatje dalj gorkoto ohrani, kakor novo, v' kterim fhe ni bilo salege, in ktero satoraj tudi fhe nima pifkerzov snotraj s' mrenzami ob-danih, ki jih mlade zhbelize sa fabo v' njih puftijo.
Kdor nima dobriga ulnjaka naj ima fvoje zhbele po simi v'toplim in fuliim kevdru, v-tihi kamri, kjer ni mifhi, griljev ali fhurkov, ali kar je nar bolje v' temni prasni ftanizi, kjer ne obzhutijo prezej premenjenja su-nanjiga vremena.
4 *
— 52 —•
- V takim simfkiin ftanovanju zhbele ne bodo le ne smersnile, ne sadufhile fe, temuzh tudi pol manj per-hranjeniga sliivesha potrebovale , kakor ko hi bile v' ulnjaku oftale; in ker fe ne pote, tudi njih fatovje ne plefnuje tako kol per unih, ki fi morajo le s1 gibanjem in buzhenjem potrebno gorkoto delati. Vender fe morajo tudi ti, flaft.i pa flari in taki, ki imajo veliko zhebel v1 hudim mrasu vezhkrat pogledati , de jim shrela ne samersnejo 5 ko bi jim shrela popolnama sa-mersnile, bi fe lahko savolj pomanjkanja zhiftiga sraka sadufhile.
Sato jeft po simi Ivoje panjeve tako poloshim, de fe pot ne odteka fkosi luknje ampak od sad. Per flamna-tih peliarih pa te previdnofti ni tako potrebno kakor per lefenih ena na drugo poftavljenih trushizah in per trugah; ker fo topleji, in satoraj samorejo tudi v'ne-sapertim ulnjaku ali zlo sunaj ulnjaka pod nebefam ob-ftati, zhe fe le nemalo f fhtorjami, flamo ali praprotjo sadelajo, in fe f'tem hude burje ovarjejo.
Dalje fe morajo zhbele po simi, kolikor je mogozhe, ovarvati, de jim veter skosi panj ne vlezhe, sato fe morajo vfe fhpraujize njih prebivalifh Ikerbno sa-masali, in luknje le toliko odpreti, kolikor je treba, de fe savolj pomanjkanja sraka ne sadufhe. Sato dam jeft v\jefeni panjevam, ki imajo veliko zhebel, zhe jih ne podreshem, prasne naklade ali podklade, de imajo po povekfhanju snotranjiga proftora vezh Ijufta.
VUilujuku fe jim luknja ne fine nikoli popohiama sa-inafliili, ja fhe zlo s1 luknjizhaftini pleham fe ne fme popolnania sadelati; ker njegove luknjizemersle dni savoljo snotranje foparze lahko samersnejo, in zhbele sadufhe fe«,
Zhbele naj imajo smiram proft is- hod is panju; ker je bolje, zhe ftare, flabe in bolehne sunaj panjii, kakor zhe v1 panju uinerjejo. Le fe mora f ker beti, de fo v' temi in de nifo v' fvojim simfkim pokoju tudi s nar manjim preniikovanjem nadleshevane.
Nekteri zhbelarji poftavljajo panjeve v' njih simfkim ftanovanju tako, de je sadnji konez nekoliko pav-
zov vifhi kot fprednji, de fe voda, ki is foparze pride,
\
loshej fkosi slirelo odteka. V1 mehkih simali fe to fzer fme sgoditi, v' ojftrili in dolgo merslih pa, ko voda she v1 slirelu smersne, je smiraj nevarno, in fzer she sato^ ker zhbele vofhene drobtine in fvoje mertve vezhi del snotraj slirela nakup de vajo, in ga velikokrat, ker voda fkosinj ne more , popolnania samafhe. Tedaj je var-nifhi, zhe fe mokrota, ki po simi is potu pride, fkoa luknjo odteka, ki je sad na panjevim dnu svertana.
Ulnjakovi laputuiki naj fe fhe le takrat saprejo, ko sazlienja ffnegam mefti, in ko mersli viharji na-ftopijo. Verh tega naj fe tudi s' defkajmi ali fhtorjami sadelajo.
Tudi je treba vezhkrat pogledati, slafti kadar mozlino mede; de fneg lukenj ne samede, kar bi zhbelam ziniti srak saperlo.
Zhe fe pa zhbele prenefo is fvojiga poletnima ftano-vanja, to je, is ulnjaka v' drugo simfko ftanovanje, po-ftavim v' shitnizo, fenfzo ali na hlev, kar kmet mora flori ti, zhe nima dobriga ulnjaka, fe to ne fme pre~ sgodaj v1 jefeni sgodili; ker bi v' toplejim vremenu fpet isrile ali pa sadufhile fe. Prenafhanje naj fesgodi, fhe le v'sazhetku siine, to je, predin fneg pade, in fe huda sima sazhne. Prenalhati pa fe morajo pod ve-zher, de fe po nozlii fpet v1 pokoj fpravijo, v1 kterim fo bile f prenafhenjein motene. V takih simfkih ftano-vanjih luknje ne fmejo biti popolnama odinafhene, pa tudi ne popolnama samafhene ; ker bi jih fzer mifhi nadleshevale, ali bi fe pa sadufhile.
V takim ftanu fvelujem luknje s' brinje vi in ali fmrekovim vejzami prav rahlo in fzer tako sadelati, de ne morejo ne zhbele is panju, in tudi ne kakofheu drugi merzhef vanj hoditi.
Nar bolje je zhbelam v' njih simfkim pozbitku, zhe dajo pohleven, tih glaf flifhati; ker jim takrat ni premerslo ne pretoplo, temuzh imajo ravno prav gorkote in sraka, de fe ne šadufhe in ne pote pre-vezh, de bi (atovje plefnovalo. Mozltno buzhenje je snamnje, de jim je pregorko ali pa premras. Ako jim je pregorko, naj fe luknja odmafhi, in jim srak da^ ako jim je premras, naj fe jim s'odejo ali kurjavo pomaga.
§. 14.
\
Kdaj fo zhbele viui pojtaviti.
JSpoinladi naj fe zhbele, kar je nar dalj mogozhe, v1 fvojih simfkih ftanovanjih saderslie, in Ihe le, kadar naftopi, topleji pomladanfki zliaf, namrezh, kader sa-zhne zvetoviz ali muzoviz, to je, mazhkovna zvefti, kar fe so-odi doftikrat she Svezhana ali v' sazhetku
o
jšufhiza, fe prenefo panjevi lepo, toplo, tiho dopoldne proli devetim ali defetirp fpet v' poletne flanovanja. De fe pa vfe medfabojno ropauje ovarje, naj jih preftavijo 5 zhe je mogozhe tudi vfi fofeduji zhbelarji ravno ob tifti uri; tiftim pa, ki fo bili po simi v' poletnih prebivalifhih, naj fe ravno ob tiflim zhafu luknje odmafhe, ker zhbele, ko fe jim pervi pot odpre, prav velel glaf sasheno, f k te rim pluje pervabijo , in od vefelja roparjev fhe ne p o raj t aj o ne.
Med ispoftavljenimi panjevi je vzhafih tudi kteri, ki fe sdf, de je mertev.
Zhe je tak panj fhe le pred d verni dnevi od lakote ali mrasa safpal, fe samore s' gorkolo in klajo zhiftiga medii sopet oshivetu Tak panj prenefi v'toplo liifho, pa bodo zhbele kmalo sazhele oshivljati fe, in po sa-vshitku jim daniga medii sdrave in vefele perhajati. Vender fe mora potlej takiinu panju vfa salega isresati, zhe je ni fhe fam istergal in fnedel; ker je ob zhafu
— 56 —•
fmertniga fpanja savolj pomanjkanja potrebne gorkote urnerla. Ko bi pa salega v'njem oftala, bi fe ga fzlia-fama gnjiloba lotila.
3 Dalje naj fe per ispoftavljanju, zhe je le mogozhe, vfak panj fpet na ftaro mefto poftavi; ker fe fzer zhbele rade fpet tje smofujejo, kjer fo bile prejfhnje lelo, ker tega proftora ref fhe nifo posabile, in fe ne morejo lahko noviga letanja navaditi.
Tudi fe morajo zhbele v' fvojim poletnim fta-novanju, dokler ne* naftopi topleji poletje, fhe smi-ram s1 otavo ali f' kakofhno drugo tako rezli j o dobro odevati, in kar je nar bolj mogozhe prihodniga fpomladanfkiga mrasa varvati^ ker jim je sdaj savolj veliko salege fhkodljivfhi kakor kadar fi bodi drugikrat.
Kadar fo vfi panjevi v'pravi verfti, to je, vfak fpet na fvojim ftariin meftu, fe jim luknje popolnama odpro, in fpufte fe zhbele is njih simfkih jezh. Sa tem fe mora na letanje vfakiga panjii pofebej gledati, de fe vidi, ali ima fhe maternizo, ali pa je po simi ob njo perfhel. Ako jih pride nekaj kmalo f zvetno moko ob-loshenih nasaj, je to gotovo snamnje , de imajo ti panjevi maternizo, in ref she mlado salego. Nafproli, ako fe vgleda per kterim panju, de zhbele vfe sha-Ioftne in otoshne is luknje gledajo, ali pa obupne po panjevi bradi lasijo, in zlo nizli ali pa le na pol nogah in majhne kepize nofijo, je panj bres maternize ali ja-
— 57 —•
lov, kar fe mora bersh ko bersh pogledati. Ako fe ref jalov najde ? fe mora fhe tifti vezher f kterim fi bodi fvojim fofedam sdrushiti, od kteriga fe ve, de ima materniz o. Potlej fe pufteta oba tako dolgo vkup, de je v' obeli nova salega in zhebel sadofti, de fe fmeta fpet bres fhkode raslozhiti* Ako fe vidi, de je eden smed tih raslozhenih panjev mozhneji, namrezh vezhi del tifti, v' kterim je per lozhenju materniza ofta-la, fe mora mozhneji nemalo is fvojiga mefta premakniti, in tako bo flabeji kmalo toliko na zhebelah obogatil, de bofta oba enako mozlina. Kteri smed raslozhenih panjev pa de je per lozhenju maternizo obdershal, fe lahko fposna is njegoviga mini in is shaloftniga if kanja drusigal Jeft pa imam navado take panjeve tako dolgo fklenjene puftiti, de rojijo, in fe dajo mlade maternize druji-zov fiifhati; potlej jih fhe le lozhim, kterili mi eden in vzhafih tudi oba fhe enkrat rojita. Ta je edina forta odrojev ali odvsetih rojev, ki jo moram fvetovati, ker fim per drugazhnih do sdaj fhe smiram vezh fhkode kot dobizlika imel; ker per zhbelarftvu ne gre sa veliko fhtevilo panjev, ampak le sa njih mozli in bo-gaftvo, in zhbele she tako prerade rojijo, tako de mora previden zhbelar gledati rasdeljeuje in veliko-kratno rojenje zhebel bolj braniti, kakor buditi.
Nektere širne je prav veliko fnega, kteri velikokrat v' nar lepfliim in nar perjetnejim poniladanfkim zhafu fhe smiram semljo pokriva. Tu fe zhbele ne dajo
lahko vdershati , in sazhuo f lili) is panjev riti, kar fe jim tudi ne fine braniti; ker bi vtegnile fzer sadufhiti fe. Tu ni druge pomozhi , kakor puftiti jih , de po svoji volji letajo. Le fe mora fneg, kar je mogozhe, fpred ulnjaka fpraviti, ali pa f fiaino , praprotjo ali s'defkami pokriti, de zhbele vfaj pred uhijakam vanj ne padajo, ker ne morejo, slafti zhe je fenza, lahko fpet is njega sleteti.
Po tem ko fo fe zhbele fpomladi ispoftavljene nad fvojo fpet sadobljeno proftoftjo povefelile, in na per-: viin isletanju fvojiga zelo simo sadershaniga blata ofna-shile , naj fe perzhnejo zhediti. Namrezh odvsame naj fe vfakimu panju fpodnja dilja, naj fe ozhedi od mertvih zhebel, med kterim je velikokrat tudi materniza, in od fterlih vofhenih drobi,in, ki fe ne fmejo savrezhi; potlej naj (e panj oberne, in isresliejo naj fe plefnivi ali she ftari in zherni slafti pa trotni^ fatovi, in to bo delavnofl zhebel vnovizh vnelo, in njih pridnoft grosno budilo. Per ti perloshnofli fe mora zhbelar tudi vfiga drusiga preprizhati, kar mu je vediti treba slafti pa pogledati, ali imajo zhbele fhe kaj shivesha, ki bi ga moglo ta zhaf vfaj fhe pol biti, ali pa zhe jim bo treba klafti.
Po tem ko fo fe zhbele ispoftavile , kar fe po vremenu in kraju ravna, in fe vzhafih she tSvezhana, navadno pa fhe le tSufhiza, in vzhafih tudi fhe le Maliga Travna sgodi, naftopi vezbi del fhe viharno vreme, in
velikokrat fhe f fnegam mede. Zhbela, ktera fe v1 takim vremenu is panju perkashe, pade prezej v'fneg, in ne pride vezh lahko do fvojiga panju. Nar bolje je, zhe fe v'takiiii vremenu zhbelam luknje popolnama odmafhe, de sunanjo mersloto bolj zhutijo, kar pomaga, de ne lilijo is panju, in zhe fe prav ktera is njega napravi, fe vezhi del prezej, ko gerdo vreme v gleda, she is panjeve brade nasaj verne. Nafproti, zhe fe jim letavna luknja samaflu , ne zhutijo tolikanj sunanje merslote, in ifhejo okoli samafhene luknje pot is panjii, dokler jih mras ne premaga; ker fe nobena zhbela, ktera je Tvoje mefto sapuftila, in od oftalih odlozhila fe, fpet farna od fehe ne poverne , dokler fe od sunanjiga vremena ne preprizha. Zhe fe pa v' takim vremenu vender kterikrat folnze pokaslie, fe farno ve, de fe ne fme puftiti, de bi na le lavne luknje fijalo. Po nozhi fe pa morajo luknje vender dobro sadelati, de mras salege kaj ne pofhkoduje.
Prafhenje zhebel fe sgodi, kadar mlade zhbelize pervi pot isletijo, Vpoldanfkih urah namrezh pridejo mlade zhbelize ena sa drugo na panjevo brado, kjer le nekrat saverte, in fe ritinfko, to je, s glavo v*panj obernjene , pozhafi v' srak vsdignejo , v1 kt6vim vfe
15,
Od
— 60 —•
okoli ulnjaka natanko pregledajo; in s* vefelim roju podobnim glafain kratek zhaf letajo , in fe po tem fpet ' V fvoj panj verne j o.
Panjevi, kteri fe fpomladi sgodaj in pogofto pra-fhe, fo navadno nar bo!ji; ker imajo sdrave in rodovitne maternize.
§> 16. Od rojenja zhebel.
^Spomladi, pofebno mefzaMaliga-in Velkiga Travna in Rosliniga Zveta fe zhbele prav hitro mnoshijo, in panjevi, slafti s' mladimi, to je, ne veliko zlies eno ali dve leti ftarimi maternizami, dobivajo, ako je vreme sato; smiram vezh zhebel, tako de fo jim njih prebiva-lifha ali premajhne, ali pa de fe dofti mozline zhutijo, v* vezhmanjih drushinah sliiveti. Potlej rojijo-, kar fe sgodi tako le: Po tem, ko je materniza ne le vfe prasne zhbelne inu trotovlke , temuzh tudi vfe maternizlme pifkerze ali turnizhe, kteri fo na kraju in na voglih fatovja, s'salego nafadila, pobegne s'eno trumo fvojiga dosdanjiga polka is ftariga panju, de bi v'drugim prebivalifhu novo g6fpodarft.ro sazhela, k' zhemur je od zhebel po rasode vanju mnogoterih snaminj njih jim perrojeuih shelja mnoshiti ali gmerati fe, slafti pa po filnim fem ter t je tekanju W panju, in hitro is panju in vanj letanju, in s1 nenavadno vefelim (humani napelje-
— Šivana, in vzhafih, zhe nozhe farna s1 njimi is panju, od njih f lilo isgnana, zhefar fe samoremo doftikrat is rniii-gazviljenja preprizhati, ki ga malo pred, predin islete, velikokrat slie y'panjn Bifhati da.
Ta zhbelna truma, ki s' maternizo is panju pobegne, in je navadno tretji del vfiga polka, fe imenuje per vi roj ali perviz. Ako vreme fhe lepo oftane, ali zhe ima panj sraven dofti salege tudi fhe veliko medu, da ofmi ali deveti, vzhafih tudi fhe le defeti ali enajfti dan fhe drujiga roja ali drujiza; zlies dva ali tri dni po tem tudi fhe tretjiza, in vzhafih zlo fhe zlietertiza, slafti zhe je ftariz slo zlibelen, in fta perviz in drujiz majhna bila.
Ako je pa drugi roj od gerdiga vremena sader-shan, fe permeri velikokrat flie le 17 ali 18 dan. Dalj pa zhbele odvezhnih materniz ne terpe, in jih pomore rasun ene vfe, sato potlej to poletje od tega panju ni vezh roja upati, rasun kako lepo jefen ob slo medenim ajdovim zve t ju.
Tretji roji ali tretjizi fe namerijo le v' dobrih zhbelnih letinah, zlieterti roji ali zhetertizi pa prav malokdaj, kteri fo tudi zlo majhni, in fe morajo ali med fabo fkleniti, ali pa fpet na ftari panj sgnati, de fe kaj prida dobi od njih,
V1 goratih krajih bliso gofliav, kjer fo mnoge drevefa in vfaktere ternjevja, germovja in roshe, rojijo zhbele veliko raji, kakor na ravnim; ker letu vezh
— 62 —•
zvetne moke in perprave salegi sa fok najdejo, kakor na golih prodorih, mozhernih ravninah ali fhirokih poljih*
V' takih krajih, slafti v' dobrih zhhelnih letinah in lepim vremenu, fe jim zlo P povekfhanjem njih pre-bivalifh, s' nalagami in podlagami doftikrat ne more vbraniti, de bi ne rojile. Le na sadnjo visho fe more roj vzhafih vdershati, namrezh zhe fe fhe dofti sgodaj k' rojenju nagnjenimu panju drugi prasin tako podloshf, de fo zhbele inorane fkosinj hoditi.
To fe mi sdi zlo per nar obilnijim nanafhanju medu ob zhafu ajdoviga zvetja losliej, sloshnifhi in per-pravnifhi, kakor fitno preganjanje zhebel, ker zhbele ne gredo rade fkosi prasin proftor, in veliko raji na-doli kot nagori delajo.
Tedaj je nepotrebno, kar nekteri zhbelarji delajo, namrezh de nektere panjeve odlozhijo sa rojenje, druge pa sa delanje vofka in nanafhanje medu. Zhbele farne snajo to nar bolje isbrati, ker ni gotovo, de bodo nar mozhneji ali pa tifti panjevi rojili, ki imajo nar vezh medu, ampak le tifti, ki imajo nar mlaji in nar rodovitneji maternize.
Ako ima panj maternizo tri ali fhtiri leta ftaro, roji posnej, kot drugi s'mlaji maternizo, in ne pred, de je do polniga nadelan, in de zhbele nimajo vezh proftora v' njem, temuzh fo permorane sunaj panjeve luknje na kupu prenozhevati. Zhe je pa materniza fhe
— 83 —•
le eno ali dve leti ftara, in tedaj fiie slo rodovitna9 roji tak panj, zhe je tudi vreme lepo, doftikrat pred, kakor ga je pol nadelaniga, in doftikrat Ihe zlo pred, kakor je vfe fatovje s' salego nafajeno iti f zhbelami pokrito. Kakor hitro tak panj ene dni prav pridno leta, veliko zvetne moke nofi, po nozlii pokrovze od tro-tovfkih pifkerzov, ki jih zhbele ne morejo tako lepo obdelati, kakor pifkerze delavnih zhebel, is panju nofi, in zhe svežher in po utehi fhe inozhno fhuim; roji navadno she drugi dan.
Sdaj, ko je dan k'rojenju isbran, in zhe je vreme lepo, zhbele takiga panju ta dan zvetniga prahu, k ga na fvojih nogah is polja domu nofijo, ne fpravl'ajo s'nog, in tudi ne lete mozhno, temuzh zhakajo raji doma, kdaj bo zhaf vsdigniti fe. Ko ta zliaf pride, sazhno zhbele smiram bolj gomseti, fe, kar morejo, medu napil i , in smiram bolj pogoftim in mozhneji is panju in vanj letati, tako dolgo, de fe sadnjizh vsdi-gnejo , fe vrzelih kepah s'vfo filo fkosi luknjo pre-kuzjejo , in fe s' nesnano vefelim in glafnim fhumam kvifhko vsdigajo, ene minute, vzhafih, zhe je materniza Ihe mlada, tudi okoli pol zheterti ali firteljza ure v' krogu verte, in sadnjizh letanja trudne bliso na fenzhino drevefze na kiip ali v1 kepo vfedejo fe.
Ako fe zhbele smiraj bolj vkup shirajo, in mirno ena na drugo obefhajo, je snamnje, de je materniza med njimi, zhe pa nemirne hitro fein ter tje tekajo.
— 04 —•
je materniza ali v1 panju oftala, ali pa ni mogla leteti, temuzh je na tla padla; satoraj fe mora proftor pred panjem, ki je rojil, fkerbno pregledati in preifkati, ker je morebiti ondi obleshala.
Ako fe permeri, de materniza ob zhafu, ko bi panj imel rojiti, umerje, panj pa ima flie sa islesheiije mlade maternize,dobre salege, isleshejo zhbele vezh mladih materniz, ker navadne zhbelne pifkerze nekoliko podaljfhajo, ali pa jajzhke sa islesheiije delavnih zhebel namenjene v' maternizhne turnizhe prenefejo. Take maternize sazhno 14. ali 15. dan po finerti prej-fhnje maternize peti, in tretji dan po tem rojijo, zhe je lepo vreme, akoravno panj pred ni bil perpravljen in mozhen sadofti, de bi bil rojil. Taki roji fo pa navadno majhni, sato fe jim mora kakor tudi ftarzam, ki fo jih dali, en zliaf pridno klafti, ako fe hozhe kaj dobizhka imeti od njih*
Ako sgodni roj tifto leto fpet fhe eniga ali dva roja da, fe jima pravi devizhnika ali devifhka roja, deli ravno f' prednjim rojem ftara materniza fpet gre. Devifhki roji pa fo vezhi del bolj v' fhkodo kot v' do-bizhek, ker fe po navadi preposno nakljuzhijo, in fi ne morejo ne farni, ne njih ftari panjevi, rasun v1 dobrim ajdovim zvetju, vezh dofti pomozhi.
Vzhafih gTe vef polk f'fvojo maternizo is panju, in ga sapuftf popolnama, namrezh zhe ima panj gnjilo salego, ali zhe fo od ponozhnih metuljev in vefh v'
— 65 —•
panju sarejeni zliervi nektere Tatove she prejedli, in fe v1 podobi pajzhin vanje vgnjesdili, ali zhe fe bravljinzi (mravljeJ prepogofto krog' panju shirajo in vanj lasijo, sadnjizh zhe je eden ali vezh griljev ali flnirkov v1 panju kterih finradu zhbele ne morejo prenefti, in raji sapufte panj, salego in med, kakor de bi jih sgrabile in f filo isvlazhile.
Ako fe to sgodi, fe zhbele v'prej f h nje panjeve, zhe fo fe prav ozhedili, ne fmejo djati, temuzh nove prebivalifha fe jim morajo dati, in v' zhbelnjaku fe ne fmejo na ftaro mefto poftaviti, kjer bi ne oftale rade, temuzh bi vtegnile fpet pobegniti, slafti zhe je bil panj gnjiloben ali ufmrajen, in ni vezh dobre pafhe na polju.
Beraflikih rojev, od kterih nektere zhbelarfke bukve veliko govore, prav sa prav ni, ker zhbele per popolnim pomanjkanju pafhe raji vkup umerjo, kakor de bi v1 lakih okolinah rojile in fe delile; ker mende she po fvoji naturi vedo, de morajo v1 novim in- prašnim Ran o vanju pred lakote umreti, kakor vTtarim, kjer imajo vfaj gotovo fatovje, v1 ktero samorejo med per nafto pij enju bolji pafhe fpravljali, in sa prihodno f-hraniti.

Od ogrebanja ali vfaj arija rojev.
v.
Zhbelar mora she pred' vfe perpraviti, kar je per rojenju potrebnima, de ga nizh ne sadersbuje per ogre-banju rojev. Tedaj mora imeti perpravljenih potrebno fbtevilo prašnih zhhelnih prebivalifh. Ako ima panjeve ali flamnate pletarnike, kterih je fhe zliedno fatje, naj ogreba roje nar pred y' te; ker fzer molji \ tople-jim vremenu fvojo salego vanj denejo, is ktere fe kmalo zliervizhi s vale, ki potlej fatje prejedo, in f'pajzhino sapredejo.
Ako ima zhbelar kake lepe bele Tatove, ki imajo pifkerze delavnih zhebel, naj jih Itaja na verhu nemalo na luzlii, in naj jih dene ravno tako v'novi panj, kakor fo bili v' poprejfhnjim, pa bodo zhbele prav rade fhle v'tak panj, bodo te fatove fhe bolj perterdile, in fvoje novo fatje ravno tako obernjeno jele delati, kakor je fatje poftavljeno, ki fo ga v1 panju naj d le.
Prasne panjeve, predin fe roji vanje ogrebajo, f1 kakimi lep6 difhezliimi seljfhi masati pa ni le nepotrebno ampak je tudi fhkodljivo, ker zhbele ne terpe mozhne difhave, in nizh ne ljubijo tolikanj, kakor na-turno fnago. Tedaj naj fe le panjevi ozhedijo; kotikanj je nar bolj mogozhe zliifto prahu in druge nefnage, in naj fe panj snotraj s" medam pomashe ondi, kjer fe she-
— 67 —•
H, de bi fe roj vfedil, pa bodo fhle zhbele rade vanjT iii bodo rade v'njim prebivale.
Panjevi fo ali rasne ali enake velikofti. Zhe fo rasne velikofti, to je, eni vezhi od drugih, fe morajo vezhi roji v'vezhi panje ve ogrebati. Zhe fo pavli panjevi enako veliki, fe mora toliko flabih rojev s-ediniti, kolikor jih je treba, de samorejo kakor farna fvoja drushina shiveli; ker je sa zhbelarja vfelej bolje, zhe ima malo dobrih in mozhnih, kakor pa zhe ima veliko flabih in lohnih panjev,
Kakor hitro je panj rojil, in fe roj v* kepo vfedel, naj fe vsame bersh panj ali pehar, ki mora she pred perpravljen biti; in naj fe hiti roj vfaditi, de med tem
zhafam kak drugi panj ne roji, in fe s'njim ne sdrushi,
- ' ! i
kar fe vezhi del sgodi, in doftikrat veliko smotnjavo napravi, pofebno jalie ima eden panj ftaro drugi pa mlado maternico.
Kako fe roj nar loshej in nar liitrej y* prasin panj fpravi, fe fploli sa vfelej ne more prav natanko povedati, ker je per ogrebanju gledati na kraj, kamur fe je roj fpuftil. Lajftna pamet in fkufhnja bofte pre-brifaniga jzhbelarja to nar bolje uzhile.
Ako fe je roj vfedel na kako drevefno vejo, it* v'podobi dolsiga grojsda od nje vifi, ga je zlo lahko ogrebftL Drusiga treba ni, kot prasin odpert panj, tode s" sataknjeno luknjo, fpod ravno pod nar vezhi grozho poltaviti, in po veji mozluio vdariti, in roj pade
5 *
— 68 —•
ob kratil v1 panj, kteri fe mora fhe tako dolgo fpodaj dersliati, de tudi druge zhbele, ki lo na tla popadale5 fpet slete, in fe k1 roju podajo. Zhbele, ki fe med tem zhafam na kraj, kamur fe je roj vfe del, fhe smiram shirajo, fe samorejo fpet s" vdaram na tifto vejo ali pa s1 vezhkratnim ogrebanjem k1 roju fpraviti. Po tem fe oberne panj prav pozhafi, in fe poflavi prav fpod v' fenzi naftol, de fe fhe druge po farnim krog Ietezhe zhbele vanj podajo.
Ako kashe novovfajeni roj fvoje vefelje nad novim flanovanjem T tem, de sazlnie veliko zhebel, ki fo na panjevi bradi ali pred luknjo, proti panju obernjenih f' fvojimi perotnizami mozhen in vefel flmm gnati, zhbele pa, ki fo na unim meftu, kamur fe je roj v lede! , hitro fem ter tje Iasiti, je suamnje, de je materniza she med njimi. Ako fo pa zhbele v' novim panju kmalo po ogrebenju nepokojne, in fpet na prejfhnje mefto letajo, je goTovo, de je materniza nekdi oftala, tedaj fe morajo zhbele vnovizh ogrebfii, in kar je nar liitrej mogozhe jih s' maternizo vred fpet v' pan j fpraviti, ker bi drugazhi zel roj fvoj panj sapuftil, in je tje podal, kjer je pred fedel, ali pa fhe zlo od fvojiga gofpodarja flovo vsevfhi pobegnil.
Ako fe roj vfede v1 vezh kep, in zhbele mirno lede, kar fe le per pervizih sgodl, ima toliko materniz na kolikor kep je rasdeljen. Odvezhne maternize naj fe polove, pofebej v'majhne fhkatlize sapro, ter fe
— 09 —•
jalovzam dajo. Ako fe, pa hozliejo vfe maternize v' en panj ogrebfti, fe mora sazheti per nar vezhi kepi, ki fe je na kakofhen neperloshen kraj vfedla; potlej fe ogrebajo druge po verftL
Kmalo po tem, ki je vef roj she v1 panju, fe mu samafhl luknja, zhe prav nektere zhbele fhe okoli njega letajo. Potlej fe dene v1 ulnjak na odbran kraj, kjer fe mu sa nekoliko minut luknja odmaflri, ter fe mu pufti, de leta, in fe vefeli nad fvojim novim ftanova-njem, ne de bi fe kaj porajtalo na une zhbele, ktere ne morejo s a volj maternizhniga duha kraja posabiti, kamur fe je materniza vfedla; ker fe podajo vfe fpet v1 fvoj ftari panj. Prav mlade zhbelize, to'je, tifte, ki fo per rojenju fhe le pervi pot is panju flile, vender ne gredo na ftari panj, ker fhe ne snajo pota nasaj. Te zhbe-"iizenajfe svezher, dene slele; s1 vodo pokrope, v'kako p o fo do o g r e b e j o, ter k1 fvojim u roj u d en ej o.
Ako fe pa v lede roj na vfoko drevo, v' god ter-nje v gerrn, na kak sid, ali na kako drugo nep&rprav-110 mefto, je per vfajanju she vezli previdiiofti in pet'-sadeve treba. Nar pred fe mora fkerbeli, de folnze ne fije predolgo nanj, ker mu to tako teshko de, de bi vtegnil fpet sleteti in uiti. Tedaj fe mu mora nar pred fenza narediti, potlej naj fe dobro s'vodo pokropf, iu sad nji z h feprekadi, f kadezho vervijo ali zunjo v1 panj ali pa kam drugam. Zhbelar naj ima tedaj srni raj nekaj majhnih panjev ali fhkalliz perpravljenih, v'ktere
— 70 —•
fe samorejo roji s' vifokih drevef in drugih neperprav-nih krajev lahko ogrebfti, in potlej is njih v1 njim namenjene panjeve ali pehare pregnali.
Pollejfhni roji imajo navado maternizhni duh flede na tifte kraje vfefti fe. kamur fe je she pred kak roj fpultil. Ako fe hozhe to savolj neperpravnolti per vfa-janju vbraniti, naj fe pomashe tilio inelto f'peliiiamali hbatam, in savolj teg*a soperniga duha fe ne bo noben roj vezh tje vfedel.
Mladi pervizi f1 Ilaro maternizo fe fmčjo v' ul-njaku poftaviti, kamur 1! bodi, pevzi s1 mladimi ma-lernizami fe pa ne Vrnejo nikdar poftaviti v1 fredo drugih panjev, ampak vfelej le na kouze verfta, ker bi fi fzer materniza per prafhenju lahko v4 kak drugi panj safhla, kjer bi bila prezej umorjena.
- '	& ia
Ocl liekterih vladin ali regelž, po kterih fe je per rojenju zhebel pofebno ravnati j in od nekterih pofe-bnih permer z ki fe s naj o per rojih
nakljuzhitL
1. Prezej ko kak panj sazhne rojiti, kar fe sgodf od devetih dopoldan pa do treh popoldan, v"vrozhim vremenu velikokrat fhe pred in vzhafih po okolinah
tudi fhe posnej, morajo vfi ljudje in shivali, kakor kokofhi, pfi ali prefhizhi, kteri fo bliso zhbelnjaka odftopiti, in zhbelam mora pulliti fe po volji rojiti, ker fe ljudi in shival ogibajo, in velikokrat raji pobegnejo, kakor de bi fe bliso njih vfedle. Zhbelar fam naj le od daljezh roja gleda, in pasi ali ni morebiti materniza na tla padla, in ne more vezh sleteti. Nar manj pa fe fine takrat, kar ne-kteri pozhenjajo f kofaini ali svonzi klenkati, ali kakor fi bodi ropotati, ker zhbelam nizh teshej ne de, kakor ropot, jš1 tem fe samore tudi velikokrat rdj, ki v1 sraku leta, peljali kamur fe hozhe, ali zlo ftrani odguati; ker fe zhbele kakor druge shivali ljudi le varjejo in fe od njih odtegniti ifhejo. Ako tedaj hozhefh, de bi fe roj ne vfedel na ta ali uni kraj, pojdi fam tje, kamur hozhefh, de fe ne bi vfedel, in bodi tam, pa fe bode prezej drugam obernil, in fi drugej pokoja ifkal. Vzhafih materniza per perviin roju ali savolj fta-rofti, ali pa ki je savolj pofebne plemenitofti pre-teshka, ne more vezh leteli, in pade per rojenju pred panj*na tla, kar fe is letanja in flmmenja r&ja prezej lahko fposna, ker taki roj ne leti, kakor drugi, s1 vefelim in glaftiim fhumam v1 krogu, te-inuzli fe rasftrefe daljezh krog okoli f' puhlim in shalollnim mermranjem, in iflie maternize fem ter tje. Letu fe ne fme zhakati, fzer fe roj poverne
fpet v' prej f h nji panj; temuzh iiiatemiza naj fe prav pred panjem iflie, in fe hode tudi lahko nafhla, ker ima fhe smiram nekaj zhebel krog febe^ ki je tudi v' tem (lanu ne sapufte.
tS' temli jeft delam velikokrat nar lepflii kratek zhaf. Maternizo d enem bersh v' navlafh salo narejeno hifhizo, in jo dershim na dolgi palizi, kar nar vifhe morem, pod rojezhe zhbele, ktere jo po duliu kmalo fposnajo, tudi prezej vefeleji flium sashenejo , in fe krog nje shirajo.
S daj imam she zel roj v' rokah, in kamur inaternizo nefem, gredo zhbele sa manoj , le fe farno ve, de fe moram pozliafu premikali, de zhbele maternize fpred ozlii ne sgube, temuzh jo lahko smiram po duhu nafledjejo. Potlej poftavim na poljubnim kraju prasin panj na dol ali na miso v' fenzo, in denem nar pred maternizo s1 hifhizo vred vanj, ker bi roj drugazhi. prezej fpet is panju sle-sel. In sdaj gredo tudi zhbele T pofebno vefelim fhumam rade sa maternizo v'panj, kar lihi velikokrat s' vefeljem gledal. tShe gotovfhi in perprav-nifhi pa je, zhe fe per taki germerf poftavi prasin panj na inefto isrojeniga, in fe materniza fpuftf profta vanj, pa fe podajo vfe zhbele, ko bi trenil, sanjo. Ko je she vef roj v'panju, fe fme bres premiflika, kakor vfak drugi roj na tillo mefto Prenefli, ki mu je namenjeno, Perftaviti pa moram
vender tudi tukaj, de laka materniza, slafti zhe savolj ftarofti vezh leteli ne more, sa daljno rejo vezh ni 5 in malokdaj fhe prihodno simo preshivf; salo ftori zlibelar, kteri je fvoje roje sa daljno rejo namenil , bolj prav, zhe pulti roj fpet. na flari panj nasaj iti, ker po tem zlies 7 ali 8 dni s' mlado maternizo fpet roji. Taki roji fo potlej vezhi del od vlili liram nar h olj f hi , iu gotovo fpet nadomeftijo, kar f zhakanjem na mlade maternize sarnude.
Ako fe pa roj poverne slie pred kot fe materniza najde, ali zel ali pa vfaj vezhi del od njega na fvoj ftari panj, naj fe fpufti fhe materniza sa njim. Tak panj roji drugi dan, zhe je drugazhi vreme sato, ob ravno tifti uri, defiravno materniza ne more leteti, in per rojenju sopetna tla pade.
Ako pa ni vreme lepo, de bi rojile, zhbele ne lerpe llare maternize zlies dva ali tri dni, temuzh jo umore fhe pred kot mlade maternize fvoje sibele ali pifkerlie sapuftijo, ker hi jim fzer po shivljenju ftregla.
Ako sazhnejo mlade maternize peti, je gotovo snamnje, de ftare ni vezh med njimi, in de ima roj, ki fe nakljuzhi 7 ali S dni po pervim isroju in 3 ali 4 dni po tem, ki jo jele peli, she eno ali %*ezh mladih materniz.
Vzhaiih fe tudi permeri , de pervizova materniza oftane v' panju. Kadar fe lo sgodf3 fe
— 74 —•
poverne tudi roj, zhe le je prav she kam vfedel, na fvoj ftari panj nasaj, in roji navadno drugi ali tretji dan. fpet, ali pa mora materniza fvoje zha-kanje, ker nozlie s1 rojeni iti, s1 slavljenjem pla-zliati.
3. Doftikrat fe permeri, de dva ali vezh panjev oh enim kratu roji, in fe vkup vfedejo. Ako fo vfi pervizi f' ftarimi maternizami fe bres veliko okoli-flnn lahko raslozhijo; ker navadno v'toliko kepah lede, kolikor je materniz. Jelt imam navado, de ogrebem v'prasin panj vfako kepo pofebej, in tako jih raslozliim vezhi del frezlmo. Ako pa fede vfi roji na enim kupu, rasdelhn zelo gruzlio na vezh panjev, jih ogrebem per eni permeri v1 vlak panj glih , potlej pollavim vfe te panjeve eniga sraven drusiga ali pa eniga verli dni s i ga na Itol, in zhbele fe faine prav rasdele, ker zhbele, ktere nifo nobene maternize dobile, nifo dolgo mirne, temuzh sapufte kmalo fpet fvoj panj , in fe na takiga podajo, kije materniza v'njim.
Ako mi fe pa roji tako ne dajo prav raslo-zhiti, jih lozhim fhe drugazhi, in fzer, zhe fo fe vfi v1 en panj fpravili , pollavim ta panj sraven drusiga, v' kleriga hozliem eniga roja fpravili? na rasgernjeno rijulio , potlej sajemam s1 veliko shlizo frfajaciuzoj tako dolgo zhbele od smefha-uih rojev, in jih de vam v'prasni panj, de vidim,
de je tudi ena materniza f fvojimi zhbelami vanj fhla, ravno tako delam tudi s'drugim ali tretjim panjem, zhe fta fhe dva ali vezh rojev vkup. Tako delam, dokler ne fpravim vfakiga v1 fvoj panj. Po tem poftavim vfe te panjeve ria Itol, in fzer ali eniga sraven drusiga ali pa eniga verh drnsiga, de fe zhbele farne rasdele, kakor je prav. Zhe vidim, de je eden ali de fta dva sme d rasi o zh enih panjev veliko flabeji od drugih, vsamem od mo-almejih ene shlize zhebel, in jih denein v" flabeje; kjer pa moram dobro merkati, de f zhbelami vred tudi maternize ne sajmem, ker bi fzer vef roj fvoj panj sapuRil , in sa fvojo maternizo fhel, in bi fe moglo lozhenje vnovizh sazheti.
Ako fo pa zhbele, ktere ob enim zhafu rojijo, farni drugi ali tretji roji, to je, vfi s1 mladimi ali tiftimi maternizami , ki pojejo , fe malokdaj vkup v' eno gruzho vfedejo, ampak v* vezh kep ali zofljev, kteri fe snajo vfak pofebej vfaditi, in tedaj she tako raslozhiti, zhe fe lozhenje koriftno sif. 4Szer pa nimam navade dveh drujizov ali Lre-tjizov kdaj lozhiti, temuzh fhe le fkleniti, ker sdrusheni veliko vezh dobizhka dajo kot pofamim.
Vzhafih roji tudi na enkrat vezh pervizov, drujizov ali tretjizov, kjer fe ne more nikoli dofti pašno in previdno ravnati, ker imajo rasne ma-lernize, to je, ftare in mlade, in jih roj roju fhe
na drevefu rad pomori, zhe fe jim ne pride l)ersh na pomozli. Tedaj kakor ti rasni roji le kam fpu-fie , in fe sazhno vfedati , fe mora gledali maternize eno sa drugo v' hifliize poloviti. Malernize fe pa lahko najdejo; sakaj zhbele sgrabijo pluje maternize, ko bi mignil, in ker jih hozhe vezh na enkrat pokonzhati jih, fe fpravijo v'majhne kepe, v' kterih velikokrat tudi na lla popadajo , in fe farne med faho pokoljejo , ker ne morejo vfe do maternize. Te zhbele^ ki fe v'takih kepah ena druge derslie, fe morajo bersh vfakfebi fpraviti, fe materniza is frede vseli, in fe v'hifhizo prav farna sapreti, fzer bi jo tudi ena farna zhbela umorila, ko bi bila s' njo v" hifhizi.
Kadar fo lako vfe malernize polovljene, fe dene vfaka f' fvojo hifhizo v1 prasin panj. in zhbele fe bodo farne raslozhile, in Fe vfak roj k'fvoji malernizi podal. Pofebno bodo pervi roji fvoje ftare po rodovitnofti difhezhe maternize s'velikimi sheljami ifkali, in njih hifliize s'vefelfem obfuli. Ravno tako bodo tudi drugi ali tretji roji sa fvo-jimi mladimi maternizami, slafti tiftimi, ktere fo fi she isvolile, fhli, in njih hifliize obfedli.
S daj, ko fo fe zhbele prav raslozhile, iti pomirile, fe prenefo panjevi v'ulnjak, in fe pufte po volji letali, maternizam pa fe fhe le proli vezheru njih jezhe odpro, in njih polk jih fprejme s1 ve-
— 77 —•
Peljem, zhe le per preganjanju nifo hile od ptujih zhebel fmertno ranjene.
4. Ako je en roj she v' sraku, in fe she fpet drugi perpravlja iti, fe fine ene ftopinje, namrezh lako daljezli na ftrannefti, de fhuma uniga roja ne more flifhati in fe s1 njim ne smefhati, in pulti naj fe tam is roji ti, de fe pole hej vfede. Med tem pa fe mora na njegov prolior prasin panj pofiavili; de med tem zliafam is pafhe pridejozhe zhbele vanj gredo , ne pa k1 foledu. Kadar je pa isrojil, (e tako ve, de fe mora prezej na Tvoje prejThnje me-Ito prenelli. Nar loshej pa je, zhe je zhbelen slia-kelj per rokah, de Te roj vanj vjame, is kleriga fe fhe le potlej v1 panj ftrefe.
Tudi fe samore roj nekoliko zhafa perder-shati, ali pa fe mu sna zlo vbraniti, de tifti dan ne roji, zhe fe dim tlezhiga babjiga pesdiza ali vmasane kuhinf ke zunje fkos luknjo vanj pifhe.
5* Ako fe je kak roj fzer she vfedel, pa fhe ni vfa-jen, in she drugi gre, naj Te sakrije pervi, zhe je mogozhe, s'rijuho, de uni ne bode mogel k' njemu, in Te ne bo s1 njim smeThaL Ako Te pa pervi The ni Tve vTedel, temuzh The le nar mozlmej vkup leti, naj Te vsame v'vTako roko na palizo navesana slo dimnata zunja , Te vftopi tako na tillo Hran, od ktere fe hozhe sdaj is panju dere-zhi roj k' temu blisliati in k' njemu priti, in sa-
— 78 —•
kadi naj fe kar nar vezbi dim more, in zhbele sadnjiga roja , ker jim je dim fploh sopern , fe bodo kam drugam vernile, in fi kje drugej pokoja ifkale.
6.	Ako roj ne more pred deshjem, ki fe ima lih kar vliti, ogrebfti fe, naj fe ta zhaf le na miru pufli, in fhe le po deshju ogrebe , ker mu desh manj fiikodje, zhe v'kepi fedf, kakor ko bi fe takrat s* ogrebanjem mamil in rasftrefal. Nar bolje pa je ga ta zhaf T zhem odeti, in tako deshja ovarvati.
7.	Ako bi fe kak roj ne hotel vfefti, temuzh prezej bres pozhivanja v' novo" ftanovanje , kL fi ga je she pred po fvojih tako imenovanih fhpijonih poiskal, potegniti, kar roji s'mladimi malernizami radi narede, slalii zhe fo letavne luknje njih llar-zpv tako velike, de lahko hitro in ob kratu is njih isdero, ali zhe fo rojezhi-panjevi vifoko po-Itavljeni fpodaj pa bliso ulnjaka ljudje ali kaka do-mazha sliival: fe mu njegova mifel nar loshej od-verne, ter fe permora oftati , s' na drugo ftran obernjenim pifhtolnim ali pufhnim ftrelam, in f' kropivnizo, ktera fe mora pa tako dersliati,de kaplje od sgoraj doli kakor desh na zhbele padajo. V lili fe sna roju, ki liozhe uiti, tudi pefik, prah ali perft nafproti metati, f zbemur fe je rojem she velikokrat vbranilo, de nifo uflili.
Saloraj je dobro, zhe fo nekoliko ftopinj od
— 79 —•
ulnjaka kake fenzhnate drevefza, de fe roji lahko vfedajo na nje. Kjer pa lakih drevefez ni, fe sna jo sa t lili zhaf, dokler zhbele rojijo, kake ftnrezhize alijelkize vladi ti, ktere tako hitro ne vfahuejo.
Zhe je pafha v1 okolini popolnaina nehala, sa-pufte doliikrat posili roji fvoje jim fzer povoljne prebivalifha, zhe fo slie tudi jeli vonjih delali, fhe le zhes 4, 5 ali S dni farno sato, de fi v'gojsdih bolj i pafhe poifhejo. Sato fe mora takim rojem vfnj pervi teden pridno klafti, de mozh dobe, in vefelje uiti sgube.
§. 19.
Kako fe panjevi f f klepanj eni ali sdrushenjem mozhneji Jtore.
Jelt imam navado drujize f1 tre tj i zi ali s'drugimi drujizi s - edini ti, in zhe drujizi nifo zlo preflabi, naredim is treh drujizov ali tudi is treh tretjizov dva roja, to je, eniga tih treh rasdelim, in ga dam uniina dvema vfakimu pol, ali po meri njih rnozlu tudi vezh ali manj od tretjiga, in dobim is treh flabih vfaj dva dobra roja, ktera mi gotovo vezh dobizhka dafia, kakor ko bi vfak safe oftal.
^Sklepanje ali vkupde vanje pa fe dela takole: Svezher fhe nemalo pred mrakam rasgarnem na ravnim
—•^80 —
proftoru pred ulnjakam platneno rijuho, in vsainem per-vizh panj ali pehar, kteri ga hozliem mozluiejiga ftoriti ali zhe imam dva mozhneji Aoriti, vsainem oba panja, kterima fe morate mishivnizi ali luknji sainafhiti, jih poltavim fhtriz na rasgernjeno rijuho, jima odvsamem sadnje konzlmize, zhe pa zhbele sad lede ; fprednje konzlmize, jima vpibam nemalo dima , de zhbele vun ne gredo. jšlamnati kofhki ali pehari pa fe morajo tako vifoko od Tvojih letavnih dilj vsdigniti, in f kakim lefain podpreti; de morejo zhbele vanje ili; lefeni terklji ali klade pa Te morajo tako ober-niti , de zhbele tudi vanje lahko gredo. Potlej vsa-mem roj, ki ga miflim rasdeliti, in mu vpiham tudi nemalo dima , de jim sadiflri , in ga ftrefem s1 mp-zlmim vdaram pred una, ktera liozhem mozhneji ftoriti, na rasgernjeno rijuho, kjer je potlej vefelje gledati, kako rade k'Tvojim priliodnim tovarThizam gredo. In de Te prav po meri rasdele, Te jim sna tudi s'lefeno shlizo pomagati, ali jih pa s1 dimam pregnati, kjer pa na maternizo zhifto nizh gledati ni, ker jo zhbele v' panju tako umore. Materniza Te sna zhbelam tudi vseti, dokler To The na rijuhi, in Te sa drugo potrebo ober-niti. De To pa novi goftovi prijasnifhi Tprejeti, dam nemalo medu s'njimi v1 panj, kar je nar bolji pomozh To sna ti in fprijasniti Te.
Ako fe pa hozhe tretji ali zheterti roj Tpet na ptari panj saverniti, Te ravno tako dela, t ode Te ma-
terniza ne fine vanj puftiti, ker bi fzer drugi dan fpet rojil.— Letuje fhe pomnit, de fe morajo roji, kteri fo fe k'pomnoshenju ali pogmeranju drugih namenili; prezej po vfajenju sraven tiftih panjev poftaviti, f' kterimi fe miflijo fkleniti, de fe kakiga drusiga letanje ne navadijo.
Roji s? rasnimi maternizami, to je, s' mladimi in ftarimi, fe nikdar ne fmejo fkleniti, ker take zhbele ene drugih ne terpe, temuzh rade ene drugim maternize pomore.
4Slabe panjeve V preftavljenjem mozhneji delati^ to je, flabi panj v'ulnjaku tje poftaviti, kjer je pred mozhen, in mozhniga tje, kjer je pred flabi ftal, jeft nimam tako sa dobro, kakor nekteri zhbelarji to ravnanje f zhbelami hvalijo, ker vfelej nekaj zhebel ob shivljenje pride, indobizhek, ki ga ima flabi panj od tega, ni nikoli tako velik, kakor je fhkoda, ki fe mozhnimu s sgubo njegovih zhebel sgodi. Zhe fe pa preftavijo panjevi, ki imajo rasne maternize, fe ne pomore le zhbele med fabo, ampak vzhafih fi umore zlo ene drugim maternize
5	v
Ako ima tedaj zhbelar v'fvojim ulnjaku panjeve, ki imajo malo polka, in jih hozhe mozhneji ftoriti, nar bolj prav ftori, zhe da ftarim panjevam ene shlize zhebel od mozhniga perviza, pevfke roje pa med fabo sdrushi, kakor je bilo she rezheno, kjer fe pa tako ve, de fe mora mnoshenje f, perdjanjein zhebel kakor tudi rfklepanjem dveh panjev vfelej svezher sgoditi.
— 82 — §.20.-
Od perf iljenzov ali kunfhtnih
rojev.
Perfiljenzi alikunfhtnirdji fo fkor v1 vlili zhbelarfkih bukvah pofebno hvaljeni; jeftfe pa od njih velikiga prida fhe nikoli nifim mogel preprizliati, ker zhbele, zhe fo prav rejene in mlade maternize imajo, na zhemur je nar vezh leshezlie, zhe je sraven tudi dobra paflia v> polju in vreme lepo, fhe farne prevelikokrat in pre-rade rojijo. Tudi fo ponaturfki roji smiram bolji od perfiljenih.
Zhe je pa vender komu vezh na fhtevilu, kakor na inozlii panjev leshezlie , jih sna tako le narediti : Presbene naj is panju , ki ima veliko polka , en del zhebel s^matemizo vred v' prasin panj, naj odmakne ftari panj nemalo od njegovi ga prejflmjiga mefta, in poltavi naj noviga tako sraven njega, de vfak pol prejfhnjiga proftora pobereta, tako bo jel odroj, kakor vfak nov roj prav pridno delati. tStari panj bo pa ti is salege , ki je fhe, zlies 14 ali 15 dni fpet nektere mlade maternize islegel, in vzhafih, zhe ima dofti zhebel, in je pafha dobra, tudi fhe rojil. Ako ima pa zhbelar kako perliranjeno maternizo, sna tudi vseti od vezh panjev zhebel, ktere lahko pogrefhajo , in en roj is njih naredili, tode fe jim materniza ne fme prezej prolta dati;
ampak le v' hifhizi saperta. tShe le drugI dan fe fme is nje fpuftiti, fzer bi jo v? pervi sniotnjavi sa p tuj o imele, in pred umorile, kakor bi Te preprizhale, de prejfhnje nimajo vezh. Tak panj pa fe mora ene tedne vfaj pol ure daljezh nefti, ker bi fe drugazhi njegove zhbele fpet na fvoje ftare panjeve povernile.
Ali pa fe sna tudi zhbelam dati le fat, ki ima sa isleshenje maternize dobro salego, in zhbele li bodo is te salege v' pred rezhenim zhafu eno ali vezh materniz islegle , in li smed njih eno svolile. Ravno tako fe zhbelar lahko tudi fhe sa druge potrebe s' maternizami saloslu.
Sadnjizh je navada tudi od ene na drugo poftavlje-nih trushiz ali tudi takih panjev perliljenze delati, kteri imajo naloge, in to prav lahko in fe tudi fme. Namrezh zhe je v' panju in v' nalogi salega, fe naloga odvsame, fe ji da fpet prejfhnja fpodnja dilja, in fe poftavi sraven ftariga panju, kjer bo odroj kmalo sazliel letati, laftno drushino nabirati fi, in f5 pofebno pridnoftjo fam safe gofpodariti, In zhe fe mu tudi fhe ktera per-hranjenih materniz da, zhe je prava v* ftarim panju oftala, bo toliko gotovflii dober. Ako je pa odroj fta-ro maternizo f' fabo vsel, fe mora ftarzu nasaj dati.
Tudi naj feperfiljenzi vfelej le popoldne, ko zhbele nar bolj lete, delajo, ker fe svezher nar loshej vidi, ali je perfiljeniz maternizu dobil, ali pa je per ftarzu oftala,
6*
kar mora zhbelar vedi ti, de bo vedil per dalnjih opravilih f temi roji kaj ftoriti.
,Sploh naj fe vfako opravilo f' zhbelami k' odver-nenju napak, ki fe letu lahko nakljuzhijo, vfelej le na vezher prevsame, ker zhbelarji ob tem zhafu druge zhbele, ki fe med take zhbehie opravila tudi rade vtikajo, nar manj nagajajo.
& 21.
Kako fo zhbele pregnati
Ako hozhejo zhbele is eniga panju v' drusiga pre-gnati fe, kar je doftikrat savolj ponovljenja ftariga fatja ali tudi savolj kaj drusiga dobro, fe vsame tifti panj ali flamnat pletarnik is fvojiga mefta, fe dene nekoliko ftopinj od ulnjaka na fenzliriat kraj, fe mu vpila nemalo dima, de zhbele is njega ne lete. Potlej fe oberne, fe mu vsame letavna dilja; ki je sdaj po obernjenju šgoraj , fe mu od vsame tudi /prednja ali pa sadnja konzhniza, in fe poftavi prasni panj ali pehar, v'kte-riga fe hozhejo fpraviti, tako ije, de zhbele lahko tekajo. Potem fe terka zhe dalje bolj na panj, is kte-riga fe isganjajo, odsad pa fe pifhe dim fkadivnim orodjem ali f' tlezlio zunjo na zhbele. Tobakar sna tudi fajfni dim nanje puhati, in kmalo bodo zhbele zhutile, kaj fe s' njimi mifli, fe bodo medu do fitiga napile, ter s' mozhnim fhumenjem novo ftanovanje fprejele.
— 85 —•
Ako fe per preganjanju zhebel vidi, de je materniza tudi flila f fvojim ljudftvam v* novi panj, lcar
je treba dobro merkati; fe je preganjanje po frezhi is-
$
fhlo , in novi nafelzi bodo fvoje novo gofpodarftvo F pofebno pridnoftjo sazheli. Ako fe pa materniza per preganjanju ni mogla vgledati, in zhbele sazhnejo v7 fvojim novim ftanovanju kmalo fpet nemirne biti, je snamnje; de je materniza v' ftarim panju oftala, ali pa je bil zlo jalov, to je, bres maternize. Ako je materniza v'ftarim panju oftala, fe mora hitro poifkati, in k'pregnanim zhbelam djati; zhe je bil pa panj ja-ov, fe morajo zhbele fpet v' prejfhnji panj pregnati, potlej pa je s' njim ravnati kakor s' drugimi jalovzi. Dalje naj fe preganjanje sgodi, kar je nar hitrej mogozhe, de fe salega ne f-hladi. Panj, is kteriga fo fe zhbele pregnale, naj fe da drugimu panju, kteri ima veliko zhebel, sa nalogo ali podlogo, de bo sa-I ego islegel, in fatje s* medam napolnil.
§. 22.
Od zhbelnih bolesin.
Zhbele nifo tolikim kugam in bolesnim podver-shene, kakor druge shivali. Njih lepo in smirno shivljenje, njih smiraj enaka hrana in nevtrudna delav-noft, in njih edinoft med fabo jih varje bolesin. Verh
-a 86 —
tega je tudi njih sli i vije nje zlo kratko, ker shive komaj eno leto , in zhe nar dalj 5/4 leta. Nar vezh jih pomerje ftarofti, lakote ali pa po njih mnogih fov-rashnikih, kteri jim per njih opravilih famogoltno po shivljenju ftreshejo, in jih per nabiranju medii is rosh in zvetliz fhapnejo, ali pa letezhe vjamejo in s5 veliko ramogoltnortjo poshro, tako de jih le malo rasun sime naturne fmerti umerje.
Vender Te bere v' nekterih zhbelarrkih bukvah od
vezh bolesin, de fo jim.zhbele podvershene, kakor od
fteklofti, roshizhkine bolesni. grishe in gnjilobnofti ali
ufmrajenja. Perva pravijo, de isvira od nekakiga malo-
pridniga saftrupnjenja, po kterim morajo vboge zhbčli-ze, te tako koriftne ftvari, kakor v'nekaki norofti ali
fteklofti v' bolezhinah shivljenje konzhati.
Roshizhkina bolesin ni take file. Ta bolesin fe vidi le nektere leta Velkiga Travna in Maliga Serpana, zhe je vlashno ali mokrotno vreme. Namrezh nekterim zhbelam raftejo na glavi med roshizhki ali tipavnizami kakor majhen pufhelzhik ene tanke nitke pokonzu, v' kterih je nekakofhna rumena mokrota. Sdaj kader zhbele per nabiranju medli glave v'roslie vtikajo, fe prime zvetna moka tega pufheljzhika, in fe s d i, kakor de bi fi bila zlibela farna sa lepfhiga voljo venzhik na glavo naredila. I(er pa to zhbelam per njih mnogoterih opravilih ni sadershljivo, fhe manj fhkodljivo, to prav sa prav fhe bolesin imenovati ni. ker ti pu-
fheljzhkam podobni israfki bres drugih fhkodljivih na-fledkov ali farni prejdejo , ali jih pa zhbele is glav ftergajo.
Grisha pravijo, de isvira is nesdraviga medu, ki fe jim poklada, ali veliko bolj od nesdraviga zhbelam fhkodljiviga Ijufta . zhe fe predolgo v' njih simfkim prebivalifhu perdershe. Ta boiesin pa fe vftavi, zhe fe pufte letati, ali pa zhe fe jim da zhiftiga medii, ne pa, kar nekteri terdijo, zhe fe jim s5 vinam ali s' shganjem smefhaniga medu poloshL
Jeft pa menim, de prav sa prav nikakorfhne gri-she ui per zhbelah; ker bi fe fzer, ko bi ref bila, vfak zhaf leta in per vlili paujeh bres raslozhka pokasala, in fe tudi kakor vfaka nalesljiva bolesin rasfhirila, kakor fe po-ftavim gnjilobnoft rasfhiri , kar fe pa per grishi ne sgodi. V panjeh, ki imajo veliko polka, ki fo polni fatja in mrasa dobro ovarvani, ni nikoli njeniga fledii, lemuzli le v1 mladih in flabih panjeh. Blato, ki ga imajo zhbele zelo simo v' fvojih shelodzih, je, kakor vfak ve, vfelej rjavo in rudezhkafto , blato pa od frove moke, ki ga dajo poleti od febe. je bolj belo in rumeno. — Napenjanje telefnih mozhi, ktero dolgo terpi, jih oflabi in ispeha. Slabi panjevi, ker imajo malo zhebel in fatja, in fo tedaj bolj mrasu podversheni kakor polni, li morajo vhudihsimah le s' vednim majanjem perotniz potrebno gorkoto delati, kar ftori, de fo zhe dalje tru-dneji in flabeji, in de sadnjizh savolj flabofti she ne
morejo vezh blatu v' febi dershati; temuzh ogerdijo pred fmertjo fatje, ftranize, luknjo, fprednjo konzhni-zo, in vfe,kodar fo fhe drugod is-hodais panjn ifka-Je, kar fe vidi per vlili panjeh, kteri mras in lakoto terpe ter mrasa in lakote pomerjo. Sato naj vfak zlibe-lar fvoje flabe panjeve, ki fhe nifo do polniga nadelani, dobro samashe, jih po simi mrasa varje, in jih fpomladi prezej, ko je lepo vreme, ispufti, de fe ofna-shijo, pa gotovo per fvojih zhbelahne bo nikoli grishe doshivel.
Vfe drugazhi pa je s' gnjilobnoftjo. Ta pa je nevarna. Ta vtegne zele ulnjake konzhati, zhe fe zhbe-lar ne poflushi fhe bersli do zhafa pravih pomozhkov, in fe ne persadeva, te kuge vftaviti. Gnjilobnoft pride od vshitka nezhiltiga in nesdraviga medu, ali pa od prelil adenja salege v' panju.
Nekteri zhbelarji imajo navado vino ali pa druge vpijanljive pijazhe zhbelam med pafhni med raefhati, de bi, kakor pravijo , bolj ferzhnoft soper roparze imele, in de bi jih drugih bolesin ovarvali. Tedaj fo farni krivi te nefrezhe, ker je tak med fzer zhbelam nefhkodljiv, salegi pa, zhe fe s' njim pafe, vfelej v' fmert.
Pogofto fe permeri tudi, de po kakim roju na-ftopi prezej merslo vreme, ktero zhbele, ki fo fhe v' panju oftale, permora bolj vkup ftifniti fe, tako de fe salega na krajeh fatovga prehladi ? slafti zhe je rdj vef
nabrani med is panju f'fabo vsel, in fe mu opufti kla-Iti, savolj zhefar fo zhbele takiga panju smiram bolj tihe, otoshae in flabe, tako de salegi potrebne gor-kote f tvojim fhumenjem ne morejo vezh obdershati, v'kterim shaloftniin ftanu salega mrasa in lakote po-merje, in sadnjizh gnjiti in fmerdeti sazhne.
V* sazhetku, dokler fe gnjilobnoft ne rasfhiri fhe po viim panju, li zhbele vfe persadevajo odpra-viti jo. Sato fe najde navadno vfako jutro sunaj na bradi gnjilobniga panju rjavo, fmerdljivo blato, ki ga zhbele po nozhi vun nofijo, in tu leshati pufte, ker fe ga fpet ne dotikajo rade. Pasljiv zhbelar tedaj she samore is tega snamnja bres daljiniga pre-ifkovanja gotovo gnjilobnoft ali ufmrajenje takiga panju fposnati.
Dalje fe gnjilobin panj ravno tako kakor jalov lahko is otoshniga in shaloftniga letanja, in is fmerdljivi-ga duha fatovja fposna. Pokrovzhki gnjilih pifkerzov nifo kakor per dobri salegi vsdignjeni, ampak vderti, in na fredi vezhi del prejedeni. Salega v' njih je kakor rjav gnoj, kteriga zhbele, po tgim ko je jel fmerdeti, vezh ne morejo is panju fpraviti.
Gnjilobnoft je tako nalesljiva bolesin, de zhe fta v* sazhetku v'panju le edin ali dva taka gnjila pifkerza, bodo fzhafama tudi drugi okusheni, tako de fe fkor vfa salega ufmradi, kar je zhbelam [tako soperno, de raji vef med, kar ga je, in fhe sdravo salego v panju sa-
— 90 —•
pufte, in pobegnejo, kakor de bi v'tem fihradu bile. Sato sa gnjilobin panj ni druge pomozhi, kakor ga bersh ko bersh pregnati, in od ulnjaka odnefti, de kaka druga zhbele ne pride, in tega medu ne okufi, ker je sa-legi ftrup in zlies vfe nesdrav, zhe je prav ljudem popolnama nefhkodljiv.
Zlo prašno fatovje is takiga panju, in zlo Ief ali flama od njega je tako kuslino, de fe per zhbelariji ne fme nizli vezh rabiti ali nuzati, temuzh pervo fe mora ftajati in drugo foshgati, zlie hozhe vbraniti fe, de fe gnjiloba ne bo dalje safadila. Tudi zlo proltor vodnjaku, kjer je gnjilobin panj leslial, fe mora dobro po-brifati in f' kropam siniti, predin fe fpet drugi panj nanj poloslri. Vender pa ni treba, kakor nekteri terdijo, zhebel gnjilobniga panju f' kakimi selifhi kaditi ali kopati; doftije she , jih [is gnjilobniga^ v* prasin panj pregnati, kterimu fe po tem, zhe ni dobre pafhe, mora pridno klafti, ker bi fzer ne oftale rade v' prašnim panju.
Zhe pa gnjilobin roj ali fvoj panj fam sapufti, ali pa is noviga, v'kteriga je pregnan bil, fpet pobegne, tudi v novim panju ne fme fpet na fvoje ftaro mello priti, temuzh ravnati fe mora s'njim kakor s' novim rojem, in fe v' ulnjakn drugam poitaviti; ker na tiilim meflu, ki ga je savolj gnjilobofti sapufti I, nikakor vezh nozhe biti.
Dalje fo vfe druge sdravila, po kterih ljudje iu
shivali sgubljeno sdravje fpet. sadobe, zhbelam pravi ftrup in salegi vfelej v' fmert, sato sa bolne in 1'Iabe zhbele ni druge pomozhi kot zhifti med, kteri jih vfake bolesni osdravi, in jih vfakiga slega obvaruje.
V zhafih potrebe in lakote dobe zhbele kakor druge shivali, tudi uflu', ktere fo pa tako majhne, de fe s' golimi ozlnni fhe ne morejo viditi; sgube fe pa farne fpet, de le bolji paflia naftopi, ali fe pa zhbelam kakor gre klade.
S- 28.
t
Od Jter^di ali medic s a klajo.
Sa klajo fe morajo vfelej nar lepflii in nar zhifteji fato vi vseti, v' kterih je nar manj zvetne mokeCobno^hineJ in v' kterih ni nizh salege. Nar bolji sa klajo in nar dalje perhrani fe med , ako fe od vofka odložili, kar fe f1 preflio sa ined^ fhe bolje pa tako le ftori: Vgorki, temni hifhi ali kevdru, kjer ni muh ali mravlja fe oshamejo fatovi prezej ko fe is panju vsamejo, dokler je med v' njih fhe gorek in tekozh v' sa to perpravljen jerbafhizh ali v» kakofhno sa to perpravno lito; podinj fe p o (lavi pofoda, de fe med vanjo odteka, in le prasne vofhene tropine oftanejo, ktere fe snajo potlej fhe oslieti , ali fe pa mediza is njih kuha . ali jefih naredi. To delo naj fe vfak dan
dvakrat ali trikrat ponavlja, dokler fe vef med sa klajo ne dobi.
Ali pa fe vsamejo velike perftene fklede, na nje fe poloshe perpravne fi-ta, \r> ktere fe she smezhkani fatovi denejo; potlej fe poftavijo fklede v* gorkopezh, dokler fe med, kteri savolj fvoje teshe prezej, ko fe otaja, v'dno gre, od voflun popolnama ne odlozhi. Per tem delu je dobro pasiti, de fe med ne sgreje prevezh, ker bi fe fzer tudi vofhine Itajale.
Tako ozhifheu med fe na kakim merslim kraju kmalo fterdi kakor maflo, in oftane vezh let dober zhe fe le v' hladnim kevdru in v' dobrih pofodah hrani, in fe vfiga merzhefa varuje. Kar fe pofode tizhe, fo pozinjeni perfteni lonzi boiji od lefenih desh. Bakrena in shelesna pofoda pa savolj selemze(©riinfpan) in rije ni sa rabo. Le fe mora med, ki fe v' vrozhih poletnih mef-zih poverhu ftaja, vzhalih pofneti, ker bi fe fzer fkifal.
Nadalje je med od ajdniga, lipniga in fadniga zvetja in od mnogih roshin zvetliz bolji kot koftanjev, fmrekov in jelkov. Ravno tako je tudi med fufhnih in toplih poletij bolji in loshej perhraniti, kakor fterd mozhernih in merslih letin«
Ako li pa hozhe kdo delo, med lozhiti, perhraniti, ga sna zhbelam tudiv' fateli dati, kakorfhniga pa ne morejo tako lahko, slafti zhe je ftar in fterjen, kakor ozhifheniga, vshivati.
^Skerben zhbelar fe bo s medeno klajo oboje te
— 93 —•
forte salosliil, de bo mčgel Tvojim zhbelam v' vfih zhafih in V vlili okolifhinah, kakor gre, pokladati; sakaj zhe je permoran zhbelam The V" njih simTkim itanovanju klafli , mora to le v1 fateh biti, ker Te zhbele ftajaniga medu rade prevezh napijo, fvoje zelo širno sadershano blato od Tebe dajo, ter tako panj sno-traj ogerdijo.
-24.
Od zhbelne klaje.
Dobizhik zhbelarltva prav sa prav fe ravna po tem, kakor fe zhbelam klade. Kdor tedaj fvoje zhbele le farnim febi pulti, in jim ob zhafu potrebe ne po-klada, njegova zhbelarija ni mogozhe, de bi dolgo obftala; sakaj pridejo zhafi, de zhbele sunaj panju zlo nizh shivesha ne dobe. Tako zhbele, zhe prav pridno letajo , in veliko obnoshine nofijo, od sazhetka fponi-ladi do perviga fadniga zvetja ne dobe toliko Iterdi, de bi mogle od nje shiveti. Sdaj zhe ob tem zhafu ni sadofti perhranjeniga shivesha v' panju, jim mora klalti, kdor jih liozlie v1 shivljenju ohraniti. Pa fhe tudi po-snej vtegnejo nar mozhneji in nar zhbelnifhi panjevi lakote pomreti, zhe jih, ko bi lakota vliala, farnim febi perpuftifh.
Velikokrat pride vezh merslih, deshevnih dnevov saporedama: slafti Velkiga Travna in Roshniga Zveta,
_ 94 —
ali pa je velika fufha, kakor fe sgodi rado Maliga in Velkiga tSerpana, de ni le lamo mane nizh vezh, temuzh vedna burja in is-hodnik, to je, veter, ki od folnzhniga is-hoda pifhe, vfo medeno mokroto v'zvetli-zah in roshah pofufhi , tako de vboge zhbelize per vfi ne-v trudni pridnofti veuder nizh dobiti ne morejo. Letu velikokrat nar bolji panjevi, ki imajo nar vezh zhebel in salege,nar pred lakote poginejo, ker po fhte-vilu zhebel k1 ohranjenju veliko vezh shivesha potrebujejo, kot drugi flabeji. Sdaj, zhe zhbele pred Malim JSerpanam sazhno trote odganjati, ali zlo njih fhe negodno salego ruvati, je to she snanmje, de je pafha odjenjala, in je lakota pred durmi. Letu naj fe fkerben zhbelar ne mudi dalje fvojih goftov, slafl tiftih, kteri fo v'kratkim dva ali vezh rojev dali, flaf-kim oshivetkam okrepzhati. Nizh ne bo sgubil sato. Ob ajdovim zvetju mu bodo vfe obilno povernile; sa-kaj kdor fvojim zhbelam potrebi klade , pofojuje glavnizo ali fhumo na nar vezhi in nar fkopeji obrefti, ki ga bodo kmalo zhbelarfkiga bogatina florili.
Ako naltopi prezej sa. kakim rojem hladan de-shevni tedin, mora roj tretji vezher she lep kof medu dobiti, zhe fe nozhe pufliti konez vseti mu, in kdor ne sheli nikoli slega gnjilobnofti doshiveti, ali ho zhe malokdaj kak jalov , panj imeti , naj da isrojenim flarzam prezej pervi vezher polno koritze medu , ker roj navadno vef shivesh , kar fe ga je
— 95 —•
perliranilo v' panju, sa* jerbfhino, ktera sna per mo-zhnim roju JO do 12 liber snefti', f fabo vsame, de bi mogel fvoje prihodno gofpodaritvo loshej 110 bolje perzheti.
Dalje naj zhbelar, de ne bo roparz vabil, fvojim zhbelam le svezher x* mraku klade, in flabejim panjem takrat luknje samafhi, de is njih ne gredo, in fe kakor v' pijanofti v* druge ne smotijo; mozlmejim in na polku bogatejim pa ni fvetovati tega itoriti, ker fe zhbele per medu prevezh sgrejejo, po Ali is panju sriti hozhejo,in fe sadufhiti vtegnejo.
She polno nadelanim panje vam fe per pokladanju sna prašna naklada ali podklada dati, in fe pofoda ff klajo vanjo poftaviti. Zhbele difhe med, pofebno zhe fe jim mlazhniga da, bersh pridejo, in ga nofijo vTvoj panj. Ali pa poftavi fejim mlazhni med le pred luknjo, in bodo kmalo vabljene od njegoviga duha v' veliki trumi perblishale fe, med, safe perpravljeno vezherjo, nafhle, in fe fkup dobre volje goftile. Ako bi fe pa f« tem vender ne dale v'fvojim nozhnim pokoju omamiti, in na to vabljene ne hotle koj ]>erkasati fe, fe fme le nemalo f' perftam na luknjo poterkati, fe bodo fzer s' nekako nevoljo vsdignile, pa fladko jed vgledavfhi kmalo rade vfe odpultile, in fe prav vefelo in dobro imele.
Posnej gorkejim vremenu naj jim klade kdo ka-korfhimmed hozhe. bodo zhbele vlak vezher fvoj kof
— 96 —•
povshile, ali pa med v* fvoje f-hrambe snefle, in ga sa prihodno pervarvale.
Ako fe jim klade v1 fateli, naj fe pred pokrovzhiki, f' kterimi fo medeni pifkerzi sadelani, s' ojftrim noshem po želim fatu preresbejo, in denejo naj fe fatovi na dilj-zo med ene vanjo po konzu vfajene z veke ali klinzhike, de fe ne svernejo; potlej naj fe pofiavijo v' panj le tako bliso k' njegovimu falju, de zhbele s' njega na klajne fatove hoditi morejo, ne pa de bi jih na fvoje fatje per-lotale. Tako bodo zhbele vefmed v' fvoje snotranje f-hram-be prenefle, in sa prihodno perhranile, ker fo f fvojo hrano grosno varzhine, in le toliko povshijejo, kolikor je prav treba jim„
Prasni fatovi pa naj fe vfako jutro fpet is panju vsamejo, ker jih fzer zhbele rade ne le na zveke per-terdijo, ampak zlo na fvoje fatje perlotajo.
Zukra, firupa, flada, medize ali drugih fladkih rezili, ki fe v5 nekterib zhbelarfkih bukvah sa prav dobro klajo perporozhajo, fe zhbelam rasun v' nar huji potrebi nikoli ne fme dojati, ker fo vfe take nenavadne jedi mladi salegi vfelej fhkodljive, in vezbi del gnjilobnoll sa fabo perpeljejo. Tedaj, zhe fe permeri, de kdo fvojih zhebel ref ne more drugazhi ohraniti, kakor s' imenovano klajo, med ktero je fadni firup, in slafti fokrovza fladkih hrufbik, in savreti vinfki mofbt f' zukram in medam smefhan fhe nar bolji, naj jih bersb ko perva pafha naftopi, to je, ob zhafu perviga
— 9T —
perviga fadniga zvetja natanko pregleda, ali fe jih ni gnjiloba lotila, in he ujeto; naj jili bersh bres odlafhan-ja v1 prasne panjeve preshene, sakaj s* drugimi sdrav i-mi jih nikakor ne Ime fdrushiti, ker bi fzer f * fabo vselim inedam tudi te okusili le.
Sunaj per gorkim folnzu bliso ulnjaka vfe zhbele vkup ob kratkim pafli, fe fploh ne more fvetovati, ker fe zhbele is vfih panjev smefhaue. zhe ludinobenais fo-fednih ulnjakov ne pride, prevezh koljejo. in jih tako veliko pogine.
V1 nar liuji lakoti, kakor fe permeri velikokrat rnefzov 4Sufhiza in M al i ga Travna, fe lotijo zhbele zlo salege, in jo is pifkerzov tergajo in povshivajo. Ako fe tedaj per kakim panju vgleda, de zhbele fhe negodno belo salego pogofto isnafhajo, je she sad nji zhaf klafli sazhetijim, in jih fme rti refhiti.
Lakoti flabe in utrudene, ali she 1 ali 2 dana vterpnjene zhbele fe samorejo s' mlazhnim inedam • kteri fe pa vender ne fme ne s1 vinam ne f* kakor-fhnim mozhnim sdravilam li bodi, mefhati, fpet oshi-viti in osdraviti, le fe jim mora tudi sa oshivljenje potrebna gorkota perpraviti. Pa tudi fe mora pomniti, de fe od lakote ali merslote oterpnjene zhbele ravno tako kakor druge smersnjene shivali ah ljudje ne fmejo bersh is mrasa k1 vrozhi pezhi prenefti . ampak le f1 pozhafnim in naftopnitn gretjem fe morajo oshiviti. de bodo prav popolnania osdravile.
7
— 98 —
Tako Te najde velikokrat fponiladi per The merslim vremčnu po Gohizhnim faliodu veliko vezhi del f' zvetno moko oblosheiiih mrasa premertih zhebel, ktere nifo mogle fvojiga doma dofezhi, temuzh lo mogle is trud-nolli pred ulnjakam na tla popadati, in tukaj obleshati. Take zhbele fe morajo kolikor je mogozhe pobrati, slalti zhe fo v" fneg padle, IV3 zhes nozh v ulnjaku ali na kakim drugim hladnim kraju f-hraniti in drugi dan per gorkim foluzu pred zhbelnjakam na diljo polosbiti, tako bodo po folnzhni toploti vfe fpet oshivčle, in na lvoje panjeve slelele. Ko bi pa ta dan folnze ne fijalo, in zhbele savoljo mrasa ne mogle leteti, naj fe vfujejo v' glasil ali kako drugo pofodo, ter naj fe pulle fhe le na vezher po gorkoti v' hifhi fpet k' shivljenju obuditi. Potlej naj fe dene jo v' panj, ki ima malo zhebel, kof-zam medu vred, iu per li vezherji fe bodo f zhbelam i tega panju lepo fprijasnile in pobratile.
lleferdene zlibee IV. nar oshej in nar hitrej poto-lashijo , zhe fe jim mlazlmiga medli tje poda vi, ktčri jim bo koj diflial. Navadili zhbelni panj f 15 do 20,000 zhbelami potrebuje sa fvoj simfki shivesh v1 navadnim zhbehijaku vfaj 20 liber medu, v' dobrim ulnjaku ali v' nekurjeni ne premersli ne pregorki in smiraj enako topli ftanizi (zimru ali kaki kamri) ga ima dofti pol toliko.
Ako fe mora zhbelam fpomladi sgodaj klalii, jih
— 99 —•
to slo osivi in k' pridnolti podhode; vsato safaja materniza navadno veliko salege, kar zhbele lili, de tudi v' merslim vremčnu mozhno lete, de salegi potrebne zv6t-ne moke naberejo, kjer jih pa veliko pogine, in tako pridejo taki panjevi slo ob zhbele. Sato naj fe klajenje fpomladi, zhe ni prav velike lile, kar je nar dalje mogo-zhe, odklada, de topleji vreme naftopi. V' toplejim vremčnu jim klafti je nar bolje pomozh, da zhbele «godaj rojijo, in de fe njih premoshenje povekfha. Satoraj je bolje takim panjevam, od kterih fe mif li, d6 bodo po simi fvojo medeno salogo lahko povshili, she v' jefčni klafti ter jim tako potrebni shivesh prefkerbeti.
Nar bolj prav pa fe ftorf, zhe fe v'take panjeve poftavijo koj v1 jefeni zeli fatovi, ravno tako kakor fo v1 prejfhnjim panju ftali. tako bliso njih fatja, de zhbele lahko f' fvojiga na nje hodijo. .Samo pa leve, de fe morajo fpomladi ti fatovi fpet is panju vseti, de fe zhbele 1° tem v' sazhetim redu fvojiga sidanja ne motijo.
Ako je zhbelam treba v'jefeni zhifti med klafti, fe mu ne fme nizh vode permefhati, k6r ga zhbele v' fvo -je f-hrambe prenefo in sa simo f-branijo. Sato naj fe jim tudi v1 jefeni nikdar preposno ne klade, de samore-jo,predin merslo vreme naftopi, pifkerze, ki fo jih & medam napolnile, 1° potrebnimi pokrovzi prefkerbeti, ker fe fzer med v' odkritih fkifa, kakorfhen je zhbelam nesdrav.
—100 —
& 25.
Ocl klajnih koritiz.
Klajne koriliza Tmejo mnoge podobe, velikolti in tudi is vfake Torte tvarine, to je, is vlake Torte rezin' biti. Moje To navadno 7 ali 8 pavzov dolge, 3 ali 4 pavze Thiroke in vTaj en paviz globoke. VTako koritize ima is dna kakiga lita vresan in lih prav vanj umerjen pokroviz, kleri po medu plava, de zhbele lahko sloshno po njem hodijo, in Tkosi njegove luknjize veT med isTerkljajo, bres de bi Te vmasale ali pa zlo potonile, kar Te druga-zhi velikokrat permeri, slafti zhe zhbele hitro in na enkrat v' koritize Thinejo.
Nekteri zhbelarji imajo tubi lonzhene, porzelana-fte in Tteklene ali glashnate koritiza, ktere imajo sno-traj na krishim globoke sarese, v'ktere Te med vlije, de ga zhbele lahko poTerkljajo.
Vender To smed vfih koritiz koritiza is terdiga leTa nar perpravnifhi; ker per njih, zhe Tole T potrebnim vanje umerjenimi mreshzami od plavaj o zhih litovih dnov preTkerbljene, nobena zhbela ne pogine, in Te tudi tako lahko ne vbijejo, kakor zhe To is kake druge rezin.
Nekteri zhbelarji imajo nameTto klajnih koritiz ku-pize ali pa fteklenis^(7fo/7*e. J Te napolnijo s' medam, jih saveshejo v' platneno zunjo , v' ketro To pred s'iglo luknjize prehodli, ter jih povesnejo na verlmo luknjo
— 101 —•
panju ali pletarnika, lJo tem fe med prezeja tako po zhafu fkosi luknjizhafto platno v' panj, de ga zhbele lahko v' sanj namenjene f- hrambe odnafhajo.
IVar bolje in nar bolj prav pa tifli zhbelar fvojini zhbelam poklada, kteri fe per pokladanju po tem ka-koflini de fo njegovi panjevi in po vfih drugih okolmah tako ravna, de zhbele jim poklajen med lahko is klaj-ne pofodize v'fvoje pifkerze preuefo, de per prena-fhanju nobena ne pogiiie, in de fe nizh medu ne slije, kar bi roparze vabilo.
Koritiza fe morajo vfako jutro, naj fo prasne, ali ne, fpet is panjev vseti, drugazhi bi jih roparze po dnevu oduhaIe,in potlej tem panje vam d ofti persadevale.
Od terganja in podresovanja zhebel.
Per odjemanju medu, ktero fe po mnogih krajih pred ali posnej, vezhi del pa Velkiga tSerpana in Ki-movza, kadar zhbele nehajo med nofiti, sgodi; fe vsame zhbelam ali le odvezhni del medu, kar fe imenuje zhbele podresovati, ali pa fe pomore s' ognjem in shvep-lam, de fe jim vef med, ki je v' panju, vsame, kar fe pravi zhbele tergati.
Ako fe zhbele podresujejo, fe odshenejo s* dimam vmasane kuhinjfke zunje ali pa tudi f' fajfnim dimam
— 102 —•
od tifte ftrani fatja, ki fe mifli isresati. Potlej fe isre-shejo f1 podresovavnim noshem vezhi del flari in zherni fatovi, de imajo zhbele fpet prasin proftor novo fatje delati, ktero fe mora prav sa prav vfako tretje leto ponoviti.
Podresovanje zhebel sna "v5 takih krajih, kjer imajo veliko medii pa vender ne rojijo rade, dobro biti; fploh fe pa ne more perporozhati, ker fle le malokdaj dve dobri medeni letini saporedama, temuzh vezhi del pride rada sa dobro letino f laba, v' kteri je zhb61am perhranjen med dobre letine gotovo perjeten, in dolli-krat edina poniozh, de fe per shivljenju ohranijo. Sato jelt nimam navade prezej pervo leto odvezhni m6d od-jemati, ampak fhe le drugo, kadar sazhenja she terd in zukren biti, kakorfhniga zhbele ne morejo vezh vshivati, kteri fe pa s* gorkoto lahko ftaja, in je potlej dober sa klajo.
Nadalje podresani panjevi nikoli tako radi ne rojijo, kakor nepodresani, in zhe tudi rojijo 3 fe to sgodi gotovo ene tedne posnej kakor per drugih, ki fe jim je vfe fatovje in vef med puftil.
Trushzhnatim panjevam, to je, eni na drugo po-ftavljenim trushizam , fe odvezhni med vsame in fatje ponovi, zhe fe jim odvsame ena naloga ali podloga, ktera fe jim v'potrebi fpet lahko da, sato je isresovanje fatov per trushzhnikih nepotrebno. Kar fe pa pomorje-nja zhebel tizhe, de fe jim vef med vsame, zhbelarji
—103 —
vezhi del nifo eno miflL Kar fe mene tizhe, miflim, de naj fe zhbele V' takih krajih, kjer malokdaj rojijo, in fo f' fvojim odvezlmim medani in fatjem sadovoljne s tako dolgo pufte shive ti, dokler panj fam savolj prevelike lnaternizhne ftarofti in nerodovitnofti; ktera is fta-rofti isvira , ne umerje. To pa fe takrat sgodi, kadar per fmerti maternize ni v' panju nizh vezh sa islego nove maternize dobre salege.
V krajih pa, kjer fe zhbelam velikokratno rojenje doftikrat fhe vhraniti ne more« bi fe zhbele nesmerno pomnoshile, ko bi fe nikoli nobena ne umorila. Le bi fe jih ne fmelo, kar nekteri kupzlievavzi s' medam delajo, tavshent in tavshent njih lakonmofti v' dar perne-fti
5 temuzh bi fe mogli flabji panjevi s' novim fatjem in mladimi maternizami sa pleme puftiti, ter v' take kraje na pafho dati, kjer zhbele rade rojijo; in fe flo mnoshe.
27.
Od zhbelnih fovrashmkov.
I •
. . . - . i
Tudi zhbele, kakor vfe druge shivali, imajo fov-rashnike. Nar bolj jih pa salesjejo tifti ptizhi, kteri fe fzer radi od infektov shive, in med temi fo frakoperji nar huji. Ti fe radi bliso ulnjakov dershe, in shive vezhi d6l od zhebel. Kamenfhzhiki, ilovzhize, laftavizep
i
— 104 —•
paftarizhize , fnize, berglesi ja zlo vrabzi iu drugi takf . prebivavzi podnebja lo veliki prijatli f iadkiga zhbeluiga mefa .
Med zhbehiim sarodam io ferfheni nar vezbi fov-rashniki sanje. Leti zhbele Ielezbe love, ali jih sgra-bijo na bradah panjev, jih rasniefarijo in poshro prezej najneftu, ali jih pa prezh nefo.
Zhbelar naj fi persadeva, kolikor je mogozhe, pomoriti jih, slafti pa njih gnjesda poifkati, in jih s'ognjem in vrelim kropain poonzhati.
Ofe fe fzer tudi rade farne povabijo, in fo doftikrat prav.filne, slafti v1 jefeni v' hladnim vremenu, ko klu-nje panjev nifo vezh obfedene, pa ifhejo le bolj medu, kteri fe jim mende fhe bolj perleshe kakor zhbelon mefo.
Tudi mravlje (brauljinzij in pajki fe frnejo po pravizi med zhbelne fovrashnike fhteti. Pervih naj fe fkufhajo mravljifha (bvavljifftaki fo bliso ulnjaka, rasmetati, in kakor je mogozhe, pokonzhati in satreti drugi, to je, pajki pa poloviti in pomoriti, kar fe svezher v' mraku, ki imajo navado is fvojih kotov per-lefti,iu po dnevu pofhkodovanein rasftergane pajzhev-ne popravljati, nar loshej sgodi.
Rauvno tako imajo tudi fhtrigalza, martiniz iu krota slo radi zhbele, pa fo sadovoljni vezbi del she
*j Tim plizhem, fe tako \čj'cle fe lil in tam clrugazhi pravi: K.ai»enfhzhik3 kamuizl»ar3 tudi fkalar. Paflaiizbiza, paftaiiza, tudi volhriza.
— 105—-
s' mertvimi 5 in shiviin nifo tako nevarni kakor zhbelni metulji, to je, rijave veThe, ktere zeli dan v' ulnjaku ti zhe, po nozlii pa fkos nesamasane Thpranjizi ali od-mafliene le lavne luknje v'paujeve slesejo, in fvojo salego v' prasne Tatove denejo, is kterih Te velikokrat en zel pavez dolgi zhervi isvale, kteri doftikrat vTe Tatovje kakiga Tlabiga panju prejedo, ter prašno Tatje f' Taljen k kije salega v' njem, vkup sapredejo.
Sadnjizh Te morajo zhbele tudi, slafti v' siuifkim zhaTuin poTebno v' krajih; ki Tobliso goThav, pred miTh-mi, podganami, duhorji, podlaTzami in zlo pred med-vedim, kteri To she doftikrat V eni nozlii vezh panjev rasmeTarili in pokonzhali, Tkerbno varovati.
Od roparz ali ropniz.
lloparze uiTo kako poTebno pleme ali poTebna Torta zhebel, temuzh doftikrat ravno tiftiga zhbelnjaka, vezhi del pa od blishnjih ulnjakov, defifavno To nemalo bolj zherue kot druge, kar je od tod, ker Te hitro kot tatovi v* medene piTkerze p tujih panjev plašijo, fi dlako na sadnjim shivotu ogulijo, in Te s' medam omashejo.
Ako Te kakimu panju perblishajo. Te ne vfedejo tako. preders.no in bres Tkerbi na brado, kakor druge
— 106 —•
zhbele, temuzh od konza lete vfe plafhne in varne proti luknji, pa fpet bersh odtegnejo, zhe fe jim kaka druga zhbela perblisha. Doftikrat fe verte v' sraku kakor de bi na miru Hale, in meiide ogledujejo kdaj bo perioslmoft, de fe bodo lahko v' panj fpravile. Tudi fe kashejo vfe prijasne in fe hlinijo, kakor de bi hotle f1 zhbelami panjii, kteriga hozhejo obropati, prav f-snaniti fe; sdaj zhe fo te prijasne s' njimi , ali pa jih vfaj ne porajtajo, in fe jim ne vftavljajo, kakor fe rado sgodi per jalovih s gnjilob-nih, ali kakor fi bodi fkashenih panjevih, fe fkosi luknjo fplasijo, fe v'panju kar morejo medu napijejo, beslie s njim kar nar hitrej morejo domii5 ter pridejo kmalo fpet s1 drugimi v' tako velikim fhtevilu, de fo v* ftanu v' kratkim zhafu nar tesheji in nar bogateji panjeve pokonzhati, ker fe zhbele od mozlu roparjev premagane vezh ne branijo 5 temuzh tudi s* roparjem dershe, in sadnjizh tudi s1 njimi gredo.
Nekteri panj gre le sato na ropanje , de fi medii perdobf, veliko pa jih gre is potrebe in lakote. Po-flednji, to je, tifti, ki gredo is potrebe na ropanje, nifo tako nevarni kdt pervi, ker jih zhbele savolj flabofti in medlofti lahko premagajo.
Zhbelam je perrojeno, de med nabirajo, kjer koli ga dobe. Ako ga tedaj nI na travnikih in v1 gojsdeh ga fkufhajo ondi nabrati, kjer ga f fvojim tankim nofam ovohajo. Ker pa med 5 kakor vfak zhbelar do-
bro ve 5 is ulnjakov mozhno dufhi, sato jih ta perje-tin duh tolikanj vabi, de velikokrat F ftrafhno po-shrefhnoftjo ptuje panjeve salesjejo, in ne gledezh nevarnofti fvojiga shivljenja vanje podajo fe.
Panj, na kteriga ropnize gredo, fe fposna is njegoviga nenvadno hitriga letanja in glafniga fhuma vanj in is njega hitezhih zhebel. Le pasi ti je treba, kam devlezhejo, ali od ktere ftrani de pridejo, in ropni panj fe bo kmalo rasodel5 ker tudi is tega ravno tako hitro, zhe prav ne v4 taki trumi kakor is uniga vun in notri lete. Nar gotovej pa fe safledi ropar, zhe fe obropanimu panju ene minute, in fzer tako dolgo luknja samaflri, de fe mu je she vezh roparz na brado sbralo, na ktere fe potlej peli pepela vershe, de fo od njega bele, in od drugih zhebel raslozhene; in ker fe tega sasnamnjevanja vlira-fhijo, prezej islete in v'fvoje ftanovanje hite; in sdaj fe fine le merkati, v' ktere paujeve gredo , ker fo ravno is tiftik tudi na rop fble.
Doliikrat gredo tudi zhbele is vezh panjev ob enim na rop, in fe fpufte vfe na en panj, zhe imajo nam-rezh kak vsrok do te&'a.
o
Sdaj zhe je kak panj od roparz premagan, naj fe mu bersh shrelo ali luknja satakne, fe pufti ene minute, in fzer tako dolgo tako ftati, de bo brada tega panju roparz, ki hozhejo vanj iti, vfa polna; potlej naj fe polijo te na bradi okoli tekajozhe zhbele
— 108—-
s1 merslo vodo, tako vftrafhene bodo prezej prezb podale fe; sa tem fe luknja sna fpet odpreti, in tako dolgo odperta puftiti, de fo vfe roparze is panju fs-letele, in druge nasaj perletele, de bi vanj f lile; in sdaj fe mora luknja fpet sataknit/, in ropne zhbele, ki fo fe na bradi panju vnovizh sbrale, kakor pred s' vodo politi, in to fe mora tako dolgo ponavljati, dokler ni vlili ropu iz is panjii. Na tofemora panj sanaa-fhiti, prezej delezh od zhbelnjaka odnefti, in fhe le svezher f' kterim fofednjim li bodi sdrushiti ali pa fe sna, zhe ima maternizo in fhe dofti polna, kar je per obropanih panjeh malokdaj, ker roparze maternizo vezhi del umore, na ene dni, de ropne zhbele na ropanje posabijo, na kak drugi kraj, vfaj pol ure delezh prenefti, kamur ne bodo sa njim f lile.
Ropanje pa, kolikor mogozhe odverniti, zhbelar ne fine nikoli jalovih, gnjilobnih, ali kakor li bodi popazhenih, ampak smiram sdrave, mozhne in polka polne panjeve imeti persadevati li; jih ne fme nikoli ftra-dati puftiti, in jim mora ob zhafu potrebe klafti, ko ni vezh pafhe sanje, kakor od perve pomladi do fadniga zvetja in po ajdovjimzvetju v1 jefeni, kakor tudi o veliki fuflii; zhe mersli vetrovi pifhejo, jim mora slirela ali le-tavne luknje smanjfhati, in tako fe mu ne bode roparz dofti bati. Premenjenje panjev, to je, obropan panj na mefto ropniga, in tega na proftor uuiga poftaviti, malokdaj kaj pomaga.
— 109 —•
Pluje roparze pa f' ftruparn ali drugimi takimi rhkodljivimi rezhmf moriti, ni perpufheno.
29.
Ocl kupovanja zhebel.
Ako fe zhbele sato kupujejo, de bi dobizhik pernefle, to je, de bi v1 ajdovim zvetju medu na-nofile, fe mora persadeveti, de fe slo zhbelne in polno nadelani panjevi kupijo, de bodo o obilni pafhi dobizhik pernefli, ki fe od njih perzhakuje, ker imajo taki panjevi dofti f-hramb, kamur lahko nabran med odloshe, ne de jim bi bilo treba s' sidanjem novih f-hramb, zhaf tratiti.
Ako fe pa zhbele kupujejo sa rejo, ni toliko leshe-zhe na velikim fhtevilu zhebel in obilnofti shivesha, kakor na maternizhni rodovitnolti in na novim fatju; ker panjevi, ki majo mlade in tedaj rodovilne maternize in prav novo fatje, veliko pred in veliko raji, rojijo, kakor uni, ki imajo Itare maternize in she zlierno fatje, zhe imajo tudi veliko zhebel in medu.
Le fe ne fmejo zhbele, zhe fe hozhe, de fe bodo
»
dobro redile, nikdar na boljimkrajukupiti, inna flabjiga prenefti. Tudi jih ni dobro prebliso kupiti. rasun fpom-ladi fhe pred kot fe jim pervikrat odpre ker jih fzer
— HO —
veliko, zhe nifo vfaj pol ure deljezh kupljene. fp6t na Itari ulnjak grč; sato taki panjevi radi slo ob polk pridejo.
30.
Od prejelovanja zhebel.
Prefelovanje zhebel v1 druge kraje, kjer je bo^i pafha,jefzer smiram teshavno in neperloshno, vender je trud vezhi d61 dvojno plazhan. Prefelovanje fe mora f' pofebno fkerbjo sgoditi. Ako jih shenfke prenafha-jo, naj jih nolijo na glavi; zhe jih pa mofhki, naj jih nolijo prav varno na krofhujah. Ako fe prevashjejo, naj fe to sgodi na zhbehiim vosu, in fzer vfelej po nd-zhi. Per prefelovanju jim ne fine potrebniga sraka manjkati, ker bi fe fzer prevezh fogrčle in sadufhile.
Mladi panjevi, ki imajo le malo fatja in fhe veliko nesamasanih fhpranjiz, fe ne sadufhe tako lahko, kakor flari in polno nadelani. Le le njih mehko in perhko fatje, zlie fe kaj potrefejo, raji podre kakor per 11 ari h. Sato fe morajo takim panjevam f1 kakim dolgim fvedram fkos njih novo fatje ene dni pred prefelovanjem ene palizhize vtakniti, de zhbele fatje na nje perterdijo ali perlotajo. Per itarih panjeh pa te previdnofti ni treba, ker je njih ftaro fatje she tako dofti terdno, Nafproti pa je per Itarih panjeh vezhi nevarnolt, de fe ne bi sadu-
— 111 —
fhili, kakor per drugih. Sato fe jim luknje nikoli ne fmejo popolnama samafhiti. Tedaj zhe fe prevashjejo. in fe jim hiknje per nakladanju samafhe, fe jim morajo kmalo fpet. popolnama odinafhiti, in to tolikanj l>6lj bres fkerbi, ker zhbele; ki fo fe i" pretrefanjem sh6 nemalo vt.rudile, po ndzhi she tako ne isletč vezh, zhe ravno jih veliko is panju perdere, in doltikrat zelo konzhnizo obfedejo. Letu je vender treba dobro pasiti. de fe jih z6le kčpe, ki od vosa vife, ne odtergajo in ne lirčfejo^ kar fe per takih pergodkih rado sgodf.
Dalje mora vfak zhbelni prefelovavez včditi. de morajo vosovi f' zhbelami, zhe po nozhi ni mogozhe tje priditi, kamur fo namenjeni, fhe po dnčvu obftati, de zhb6le lahko islet6, ker bi fe drugazhi sadufhile.
• '	& 31.
Od pojebnih selifh in drevef,f9 kterih zhbele nar vezh naberejo.
Defiravno zhbele veliko medu dobe is roshde ali mane, ki je v' nektevih letih v1 poletinfkih m 6 Iz i h o slo hlapljivim in foparnim vremenu is liftov nektčrih drevef, slafti takih, na kterih je veliko ufhi, nalishejo ? ga dobijo vender nar vezh na mnogih roshah in mnogih zvetjih, med kterimi je ajda na pervim meftu. V' krajih 2 kjer fe to shito slo feje, perdobe zhbele, ako
— 112 —•
naftopi ob ajdovim zvetju lepo vreme, in kaj zhafa ter-
pi, fdno veliko medii, tako de le jim morajo v' tem
zhafu doftikrat, dve ali tri naloge dati, ali fe pa fmejo
v'prasne panjeve pregnati, in vender fhe smiram sa rejo
dobre oftanejo.
Sozhivja: kakor bob, grah, grahorza, shenf, fe-
menfka repa, repiza, šhajbelj, fivka in vezh drugih To sa zhbele prav dobre, in fploh jim da vfa zvetezha vertiflma (ver t ni Jud J rasun kromperja, veliko medii. Tako fo tudi vfe deteljne plemena slo medene. Nar raji in fzer vfak zliaf obifkujejo zhbele belo deteljo, rudezho pa le Roshniga Zveta in Velkiga tSerpana.
Mnogi zvetizhi in roshe na travnikih dajo po fvoj i
laftnofti vezh ali manj medu. Vender imajo zhbele fuhe
gorfke travnike veliko raji kot mozherne in blatnafte. Refje, ktero od perve pomladi do posne jefeni ne-
prenehama z vete, je v' tiftih krajih, kjer ga veliko rafte,
zhbelam filno k' pridu.
Na timjanu ali timashi, shajbeljnu in materni du-
fhizi dobe zhbele nar perjetneji in nar lepfhi defhezhi
med, na zvetovzu, drenu in lefkovni pervo poshivlje-nje fpomladi*
Na glogu, zhefminju, zhernih jagodah, malinju ; oftroshnizi, in na vezh drugih zvetezhih ternjevjih in germovjih najdejo zhbele prav veliko shivesha. *)
*) Te gernmvja in ternjevja imajo fkor na vfekim kroju drugfirr^-na : Ostroshniza, oftroijize, na Gnreiifkim zherna mslina. zljcrni lnalen/.i, tudi robida, robidovje.
— 113 —
Smed mnogih vertnih in fadnih drevef, is kterih zvetja zhbčle nar vezh medtf dobe, fo zliefhnjeve in jabelzhne sa tčm vfe zhefhpljeve in hrufheve drevefa na pervim meftu, k'kterim fe fhtejejo fhe kutne in nef hplje.
Med gojsdnimi drevefi je nepreplazhljiva lipa f' fvojim lepo defhezhim in v' mnogih bolesnih tako sdra-vim zvetjem v'pervi verfti. Njo zhbele g-rosno ljubijo , in jo obifkujejo od sgodniga jutra do posniga vezhera v' želih rojili, tako de je veliko zhbelarjem napzhina mifel v'glavo padla, de zhbele mende zlo zhes nozli na nji oflanejo, in fe jih veliko pogubi in konzlia. Sato ter^-dijo, de fo lipe zhbelni reji fhkodljive, kar pa gotovo ni ref, ker fiin prav nafprotniga preprizhan, in imam pogoftuiga rojenja in fploh vfiga dobriga fpelia fvojiga zhbelarftva vezhi del le veliko lipam sahvaliti fe.
Sa lipo saflushi predragi koftanj pervo mefto, in she sato, ko to drevo zvete ob zhafu, ko je she fkor vfa druga pafha sa zhbele nehala, in jim je tedaj sdaj nar ljubfhi.
Dalje fe imajo zhbele bliso jelknih in fmreknih go-fhav tudi prav dobro.
8
— 114 —•

Nektere orodja, ktere fo per zhbelariji
Per dobri zhbelariji fo f ledezhe orodja potrebne :
1.	Perpravna s' omresbjem is mefingaftiga drata nareje-
nim previdena kapa, in par is terdne od jirharja vftrojene ovzlime delanib rokoviz, de jih ne more zhbelno slielo predreti.
2.	Pozhafu tlezlia in slo dimnata perf hganiza is od maft-
nih lonz vmasane zanje. Sa lilo tudi 1° pleliovno pu-Tliizo okovanim meham previdena kadivna per-prava, ktere fe per preganjanju zhebel pofebno potrebuje.
3.	Dobra pufha fa ptizlie Rreljati, in lahka kropivniza
ktera je flushna slafti per rojili, ki hozhejo uiti.
4.	Plehovna velika shliza Oifajamirza) sa vfajanje rojev. 5 Nekoliko zbbelnih shakljev is muflije mreshe, de fe
per pogoltnim rojenju eni vanje polove.
6.	Dolga klop ali vezh ftolov, na ktere fe panjevi, ki
fo fe per rojenj u smefhali, in ki fo bili per vfaj a-nju fpet raslozheni, eden verh drusiga ali eden sraven drusiga poftavijo, de fe popolnama raslozhijo.
7.	Ena perpravna lojtra in en drog, ki je f kratkim
fhtrikam prefkerbljen, in eni lahki panjevi ali
fhkatlize, v'ktere fe vfajajo roji, ki fo fe na vi-foke drevefa vfedli.
8.	Nektere is tanki ga melingaftiga drata narejene hi-
fhize ali foglovshiki, de fe kadar je treba, lahko maternize vanje sapro.
9.	Platnena rijuha, de fe v' lili fhe neogrebeni roji s'
njo sagernejo, de fe drugi s' njimi ne pomefhajo, ali pa de fe zhbele per lozhenju nanjo itrefejo.
10.	Sa podresovanje panjev perpraven podresovaven nosil, fveder sa vehe vertati, kladvo, dleto, tanak, terden na obeh konzeh s' rogmi previden melingalt drat, de fe fatje ene na drugo poftavljenih trushiz s' njim, kakor je treba , lahko prereshe.
11.	Vezh rasnih klajnih koritiz, s'nekterimi klajnim f hkatlami.
12.	Nemalo kita ali lota is mehkiga in vlezliezhiga krav-jeka, de fe raspokljeji in fhpranje s1 njim sama-shejo.
13« Nekaj jerbafhzhev ali zedil sa prezejenje klajniga medu, kakor tudi mnoge lonzhene pofode, v1 ktere fe hrani.
14. Sadnjizh prefha sa med in volik.
Druge permnogih opravilih t' zhbelami fhepotrebne
rezhl in orodja bolte prebrifauiga zhbelarja pamet in
fkufhnja nar bolje uzhile.





-

r f .





KAŠA L O.
,Stran
Predgovor perviga natifa . . .	8
Predgovorzhik drusiga natifa ....	7
§. 1. Od zhebel fploh.....9
§. 2. Od mnogih plemen ali fort zhebel . .	9 §. 3. Od maternize . . . . .10
§. 4. Od sgube maternize ali jalovine .	18
§. 5. Od prafhenja ali obhoda materniz „ 0	22 §. 6. Kako fe samore zhbelar s1 maternizami prefkerbeti, in jih dalj zhafa per shivljenju
ohraniti . D . » .	24
§. 7. Od nialemizhniga petja ...	26
§. 8. Od delavnih zhebel	27
§. 9. Od zhbelniga pika ....	33
§. 10. Od trotov......85
§- 11. Od ulnjaka ali zhbelnjaka	39 §. 12. Od divje zhbelarije in zhbehiih prebivaJifb
ali panjev.......42
§. 13. Kako je fzhbelami po simi ravnati .	50
§. 14. Kdaj fo zlibele vun poflaviti . *	55
§. 15. Od prafhenja zhebel , ...	59
,Stran
§. 16. Od rojenja zhebel	60
S. 17. Od ogrebanja ali vfajanja rojev . . 66 §. 18. Od nekterih vladm ali regelz, po kterih fe je per rojenju zhebel pofebno ravnati, in od nekterih pofebnih permeri, ki fe snajo per rojih nakljuzhiti	.... 70
§. 19. Kako fe panjevi f' fklepanjem ali sdru-
shenjem mozhneji ftore	79
§. 20. Od perfiljenzov ali kunfhtnih rdjev . 82 §. 21. Kako fo zhbele pregnati ... 84 §. 22. Od zhhelnih bolesin	85
§. 23. Od fterdi ali medu sa klajo . , .91
§. 24. Od zhbelne klaje.....93
§. 25. Od klajnih koritiz.....100
§. 26. Od terganja in podresovanja zhebel , 101 §. 27. Od zhhelnih fovrashnikov . . .103 §. 28. Od roparz ali ropniz . . . .105 .§. 29. Od kupovanja zhebel ,	109
§. 30. Od prefelovanja zhebel .... 110 S 31. Od pofebnih selifh in drevef, Pkterih zhbele
nar vezh naberejo . . , . .lil §. 32. Nektere orodja, ktere fo per zhbelariji potrebne. . , . . 0 o .114
Popravki.
ftrani	v1 vcrfti	od fpodaj
i3	9	
'9	4	M
20	4	M
ir "i	2	B
32		»
61	4	od sgoraj
66	8	»
68	j	od fpodaj
73	9	n
•—	f H	H
76	8	
nn / /	5	»
82	7	»
84	6	D
94	»3	M
97	2	od sgoraj
98	9	od {podaj
100	12	od sgoraj
—	2	od fpodaj
104	IG 1 2	od sgoraj
.—	'4	H
108	11	»
beri	nainefto

puft<*	pulfe
nimajo	jnimao
ispusti befedo „vpanju" preprizhati namesto prcbrifhatt panju	„ panju
vanje	„ vanj
fe	„ je
pilkerze	" pifkerhe
fo	„ jo
velel jem	V vefelfem
vef	v) Ive
ispufti befedo Htiu sa befedo tekajo perftavi Hvanj* beri fladkim, namero Ilafkim in zhe je to * in ke uje to Rasferdene zhbele fe nar loshej natnef to Referdene zhbee fe nar oslici beri tudi nameilo tubi „ ktero	H	ketro
„ pokonzhati „	poonzhati
„ luknje B	klunje
„ zhbelno „	zhbelon
„ polka h	polna.