Slutil svojo smrt. ¦ Skrafcer, doa» i« VreiMktga, j» malo pr»d btojo ncrtjo piial STVji« dosafc&ia: Dragi domači! Bržkone imam d&nes eadnjifi priložnost Vam od tukaj pisati, z-ato pa sedaj nekoliko več. Ni mi dopuščeno tukaj, da bi Vam natančn«*je pisal, le tolikc omenjam, da gremo proti Rtisom. Da pa On dopusti, da jaz nmrjein, pomislite to-le: Vojak, ki da svoje življenje za domovino, umrje prave mučemške smrti. Kakšna tolažba za vse drage domače, kaiteri morajo zapustiti ženo In otroke, kakšna tolažba za drage starlše, ki so dali morda svajega edinega sina v vojno ., .! Ce nas tudi zadenejo smrtonosne Ičrogle, saj umirjem nyui6enii§k« smrti za zemei^sko doraovino, da si pridobim nebeško. Ali ni to tolažljivo za vse, ki bodo pogreŠaJi svoje doma6e? Ne morem si pridobiti lepša prthodnosti v novem žiyljenju, kakor 5e umrjem muSeniške smrti. Pomisliti pa je, da morajo domači voijno prenašati izgube svojih dragih. Dragi o6e, liubljema mati! Tlidi vidvttii sta dala sina v vojno. Voljno morata prenašati žalost in bolest, ako pride vest, da ste izgubdli svojega sina, saj ga ne bodete izgubili za vedno, samo začasuo smo ločeni in kmalu smo združenl na onem svetu. Tudi oslali sestre in bratje naj bodo pripravljeni na vsak slučaj. Ponogni naj bodo, ako bodejo pogrešali katerega brata. Ponuslati je, da umrje za vero, za domo\nno in za Boga. To naj Vam bo v tolažbo, ako se zgodi, da se \-e6 n« vidimo. Le naj ropo5e, naj bobnl, Iz tisoč topov naj gnni, Naj krogle križem švigajo, Slovenci ne pobegnejo!* Zadnje pismo, ki je je pisal, je rvaataanll: nD'anes ali jutri gremo v boj in smo čedailje boljše volje. Topovi pokajo, da je veselje. Včasih amo trkali s kozaroi, a sedaj boma z bajoneti." — Kmadu potem ga je zadela sovražna krogla, Dragi! Ni te več. Crna zemlja Te je vzela tef Te na v©ke ločila od milih gričkov domafiih, na katerih si se rodil. — Že takrat, ko al z solzaml v o^oh se poslavljal od roditeljev in si zagleo!?H r\o] čmo pobarv^n kovčeg, si tožno vskiiiaiii: ^Gloite! Tukaj je moja mrtvaška ralcfnv! ln ros, izpolnila se Ti j« ta slutnja. Ni Tc ve6! Nikdar vječ iie bo zrlo T!\oie oko teli Tebi nekdaj tako prfljubljnih rranskih gri» ckov — kajli spal boš daleč, daleč od njih. Ni Ti bilo usojeno, da bi umrl tam, kjer si se rodil, temve6 usoda Ti je izkopala grob daleč tam v mrzli tujini, kamor nikdar ne zasveti žarek domače ljubeznl, Poftivaj mirno v tuji zemlii, kamor T« je položila usoda vojiie, V najlepši dobi si zapustil svetj ter šel kot junak, inučenik v boljšo domovino! Za Teboj žalujejo: o6e, mati, bratje in sestre, katerim si bil tako priljubljen. — A solza njihova n* pada na mrtvaški gn^k, kjer počivaš TI s paitoo zmage ovenSani junak. — Ni Te več! A Tvoj spomin ne bo nikdar ugasnil v strou Tvojili dragih. Naj Ti bo l&hka a slovensko krvjo oškropljena tuja zemlja. Ceprav nam je bridko v srou, ko se moramo loSti od Tebe, dragi naš Tonfiek, a vendar nas navtdaja up^ajije, da se zopet vidimo nad zveadami, kjer ni lofcihe! ":«» erci»a#pj»f Pi?«Tai sladko v zemlii tuji, Spomin na T«be v srcih naših nikdar ne ugasne, Zato le snivaj dalje v tihl iaml, A Tvoj duh pa naj ¦ neba viSave jasne Zre ua naa, ki girob tTvoj moSimo s SDlzami. ". *,-