PoStnlna plačana v gotovini.
Priloga Novin.
Cena številki 1 Din.
Marijin
tisi
Šiev. t. 29. letnih 1933. |an. 8.
Marijin list
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pedesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja 1. 1904., decembra 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. — Vrejtlje i izdava ga z dovolenjom cerkvene oblasti: KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš v Crensovclh, Slovenska Krajina, Jugoslavija. (Pred oblastjo odgovoren Godina Jožef CM Groblje.) Tiska Misijonska tiskarna, Groblje-Domžale. (Za tiskarno Janko Strnad.) Cena za skUpen naslov letno 12 Din — na posameznoga 15 Din — v inozemstvo 40 Din, — z Novinami 100 Din. — K Marijinomi listi dobijo naročniki brezplačno Kalendar Srca JezuSovoga i knižico »Priprava na srečno smrt«, v inozemstvo pa dobijo brezplačno »Marijikin Ograček«. Za naročnike se slUžl letno več jezero svetih meš.
Vredništvo 1 uprava M. Lista: črensovci, Slovenska Krajina. Jugoslavija.
D ari
Za dom sv. Frančiška so dariivali vino v litra j iz Strehovee sledeči:
Kramar Jožef 1.5, Gerenčer Jožef 1, Tratnjek Franc 1.5, Nemet Ana 1, Lebar Štefan 0.5, Varga Jožef 1.5, Varga Štefan 1.5, Nemet Ivan 1.5, Horvat Jožef 2, Casar Jožef 2, Farkaš Jožef 2, Toplak Štefan 2, Gerenčer Jožef, župan 2, Casar Jožef 3, Casar Ferenc 2, Horvat Jožef 1, Bojnec Ivan 10, Varga Ivan 7.5, Gabor Franc 8, Casar Štefan 10, Fajs Jožef 1, Gerenčer Janoš 3, Bognar Franc 1, Režunja Franc 1, Kovač Ana 2, Farkaš Trejza 1, Camplin Ivan 1, Koter Franc 1, Vegi Štefan 1, Berden Jožef 1, Adanič Magda 4, TSrnar Štefan 1, Varga Martin 5. Gerenčer Peter 1.5, Berden Pavel 1, Domonkoš Peter 3, Joha Jožef 9, Horvat Ivan 6, Kamplin Magda 5; Bojnec Štefan 7, Varga Štefan 5, Trajbar Štefan 10, Bojnec Franc 10, Berden Štefan 5, Puhan Janez 5, Farkaš Ivan 8, Kamplin Štefan 3, Nemet Jula 3, Domonkoš Andrej 8, Joha Janoš 7, Kovač Štefan 5, Adamič Štefan 3, Horvat Ana 1.5, Adamič Ana 1.5, Varga Terezija 1.5, Gerenčer Štefan 4.5; Gerenčer Trejza 7 litrov.
Iz občine Filovci so dariivali v litraj: Horvat Magda 5, Gerenčer Ana 5, Horvat Ivan 6, Kerman Franc 5. — Tornar Štefana sin, Turnišče 6; Gerenčer Jožef, trg., Dobrovnik 2; Feren-cek Jurij, Dobrovnik 3 litre.
Na Dom sv. Frančiška v Crensovclh so dariivali v dlnaraj:
Ritlop Anton, arenda 275; Klekl Jožef, arenda 275; N. N. Topolovci 100; Copot Ana, Odranci 10; Lebar Trejza, Trnje 100; Glavač Ignac, Bed-
nja 2; Gj«rek Štefan, črenaovci 2; N. N. Crensovci v zahvalo za smiljenje bože 2; Bajlec Franc za arendo 400; Tompa Bara, Crensovci 10; Spolar Kata nabrala na D. Bistrici 47.50; Roos Ana, Beltinci, v zahvalo 2; Ftičar Kata, Hotiza v zahvalo za prijete dare 10; Gonza Anton, Murski log, nabrao i svoje dao 100; Maroša Ana, Turnišče št. 245, 10; Mekiš Roža' Trdkova 10; N. N. iz Krajne v zahvalo sv. Antoni 20; N. N. iz Krajne v zahvalo za vzete dare 10; Bajlec Franc, arenda 500; Tivadar Štefan, V. Polana v zahvalo, ka stvar odzdravila, 10; Sobočan Štefan z že nov i tovariši, Albesechou, Francija, 13.50; GjBrek Ana, G. Bistrica 40; Plej Kata, Crensovci 100; t Antolin Kornel, Crensovci 100; Dr. Somen Ludovik, odvetnik, M. Sobota 50; Mihael Kerec i žena, Velliers .Francija, 54; gpra-ger Milan, Canada 20; Arvaj Alojz, Lassihol, Francija 4.80; Sobočan Ana Iz Francije iz Trnja v zahvalo 20; N. N. Turnišfie 10; Božična drevesa odana 271; N. D. Lendava 100; obresti 3271.46 Din. — Bog plačaj!
Dom sv. FrančiSka v Črensovcih.
Na križno pot i podobo Radostne Matere bože za pokopališče v Črensovcih so dariivali v dolaraj sledeči:
Vinčec Matjaš 2, Raduha Štefan 2, Hozjan Ignac starejii 2, Kolenko Štefan 2, Salaj Ivan 2, žalig Roza 2, Kramar Jožef 1.50,' Zver Matjaš 1, Hozjan Ignac mlajši 1, Hozjan Martin 1, Gabor Ivan 1, Gjorkoš Ivan 1, Denša Ivan 1, Kustec Matjaš 1, Grii-škovnjak Roza 1, Halas Ana 1, Kovač Štefan 0.50, Cigan Martin 0.50, Hanc Martin 0.50. — Skupno 24 dolarov. — Te dare sta nabrala v tej teških časaj gd. Halas Ana i Griiškovnjak Roza, prva z Črensovec, druga z Žižkov, i peneze prinesli domo, kak sta se vrnile pred kratkim v stari kraj. Njima za trud i vsem
darovnikom za dar naj bo dobra Mati Marija plačnica._Za 24
dolarov smo dobili 1716 Din. Dozdaj se je nabralo z obrestmi vred 594 Din 32 p. Tak mamo v gornji namen 2310 Din 32 p.
Tretji red
Volitve v tretjeredniško skupščino v Črensovcih
Vršile so se dec. 11. Zvolile so se sledeče kotrige za vodi-tele i voditelice i teh namestnike (ce) ali svetovalce (ke) :
Crensovci: Kocet Ivan, Kolenko r. Horvat Verona - Horvat Ivan, Zalig Treza, Raj Roza.
2ižki: Koštric Jožef, Žižek Kata — Horvat Anton, Kolenko Kata, Nerad Marija.
Trnje: Horvat Janoš, Curič Treza — Vinčec Jožef, Hanc Marija, Marošič Treza.
Dolnja Bistrica: Vučko Matjaš, Marton Kata — Kustec Matjaš, Gjorek Marija. Moška sta za vse tri Bistrice, zvoljenica iz G. Bistrice.
Srednja Bistrica: Magdič Marija — Ivko Ana.
Gornja Bistrica: Jakšič Bara, Peterka Verona.
Hotiza-Kapca-Gaberje: Ftičar Kata z Hotize — Hozjan Treza z Gaberja.
Velka i Mala Polana: Gerič Štefan, Lonec Treza — Žalig Štefan, Horvat Ana.
D. Lendava-Mostje i ostale občine: Mujdrica Roza, Tibant Martin — Levašič Katica.
Brezovica: Raščan Verona — Šomen Verona.
Nedelica: Kovač Ferenc — Kocet Ana. Kovač Ferenc, Špi-lak Jožef z Brezovice i Matjašec Štefan od Lipe so zednim voditelje za moške cele torjanske fare.
Gumilica: Lebar Geta — Matjašec Ana.
Lipa: Matjašec Ana — Žerdin Marija.
Turnišče: ščap Ana — Balažic Jula.
Renkovci: Koren Bara — Zavec Ana.
Za knižničare so zvoleni: Ritlop Anton, Stanko Ivan, Plej Kata, Utroša Kata. Knižnica se spravi v »Naš Dom« i vsako nedelo pol ure pred večernicov do se delile knige. Vsako nedelo pride drugi knižničar ali kak si določijo. Knige izposojene se morejo v zapisnik spisati, gda se izročijo za čtenje i gda se vrnejo v knižnico.
Vse kotrige tretjega reda so dužne po svojih pravilij širiti dober tisk. Za pazitele, ki morajo poročati, kak se širi dober i kak slab tisk, so zvoljeni: za Črensovsko faro: Halas Martin iz Črensovec i Kolenko Jožef z D. Bistrice; za Lendavsko faro: Levašič Katica z Čentibe, Tibaot Martin z Mostja i za Torjan-sko faro: Ferenčak Jožef z Gomilic i Kovač Ferenc z Nedelice.
Prosimo vse zvoljene, naj verno vršijo svojo dužnost do novih volitev, ki bodo 1. 1935.
Vodstvo 3. reda sv. Frančiška.
Dobre knige. Priporočamo vsem dušam, štere iščejo pot popolnosti, naj si naročijo »Vajo v krščanski popolnosti.« Dobi se v Ljubljani pri Jezuitih, Zrinjskega cesta. Vsaki zvezek ko-šta 10 Din.
Pošta. Vsem, ki so nam poslali božične i novoletne pozdrave, se prav toplo zahvaliijemo. — Širitelom. Prosimo vas, da z celov gorečnostjov svojega srca širite list svoje nebeške matere. Za njo se truditi i tudi kaj potrpeti, je najvekša sreča liibeče duše. Gda prvi snopič dobite, ga včasi delite i vam vsaki naročnik mora plačati 1 Din. Te peneze pošlite brez odlašanja upravi.
nnmjm list
XXIX. letnik	Štev. 1.	Januar 1933.
Dragi naročniki!
Z tem snopičom stopimo v 29. leto. Tak dugo častimo že dobro mater Marijo! Keliko zaslUženja za vse, ki so širili v teh dugih letaj Marijino čast, ki so pisali v Marijin List, ki so ga širili, priporočali, ki so ga čteli i drugim davali čteti. Devet-dvajseto leto se zbira Marijina deca okoli lista maternoga, da njej po njem izkaže liibezen i vernost. Znam, da 90 teški časi, da trpi človečanstvo nevole, kak je malogda, ali viipam se, ka vse te nevole ne bodo potrle vas dobra Marijina deca, vaša liibezen do Marije premaga vse te poteškoče i ostanete nadale naročniki Marijinoga lista, »Marijinoga Lista«, pa ešče na-rastete. Z tem viipanjom vam dam do rok prvi snopič i vam naznanjam, da če naraste število naročnikov Marijinoga Lista na skupen naslov do šest jezero, te dobijo naročniki, ki imajo Marij. List na skUpen naslov, to je bar deset komadov na eden naslov, te dobijo naročniki i »Novine« za 12 Din na sveto leto od Viizma naprej. Mora se pa teh 24 Din taki plačati.
Za pisatele i širitele i naročnike Mar. Lista služim vsaki tjeden edno sveto mašo podpisani, potem se služijo za nje večne svete maše v Celji i v Linzi pri serafinskom društvi več jezer svetih meš. Poleg teh smo plačah za vas tudi večne meše Marije Pomočnice v Martinišči v Soboti. To je prvi naš dar za drage nam naročnike.
Driigi dar je lepa knižica »Priprava na srečno smrt«. Ne mogoče, ka bi bila nesrečna smrt tistoga, ki se ravna po navukaj te lepe i prepotrebne knižice. Knižico dobijo naročniki brezplačno.
Tretji dar je lepi kalendar Srca Jezušovoga, šteroga dobijo istotak vsi naročniki brezplačno.
Najvekši dar je pa liibezen dobre nebeške matere Marije, štero v obilnosti razlije na tiste, ki njej voščijo od svoje vrednosti 12 Din letno za njeni list, Marijin list i si bogatijo duše z njegovimi navuki.
Marijina dečiea, naročite si svoj prvi domači pobožen list, Marijin List.
Cena Marijinoga Lista na skupen naslov je: mesečno Din. 1 ali letno Din. 12;
Cena M. Lista na posamezni naslov je: mesečno Din. 1.25, ali letno Din. 15.
Cena M. Lista v inozemstvo je: letno 40 Din., z Novinami skupno 100 Din. Ki so v inozemstvi, dobijo Marijikin Ograček k Mar. Listi brezplačno.
Vsaki naročnik dobi za gornjo naročnino brezplačno: Kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava za srečno smrt«. Če se nabere na skupni naslov doma 6000 naročnikov na Marijin List, dobijo ti Novine za polovično ceno, najmre za 12 Din. letos od Viizma naprej, če se taki plača 24 Din.
Gda vam, draga Marijina deca, to naznanjam, vas v Marijinem imeni z viipanjom prosim: vpaka katoličanska družina Slovenske Krajine naj si naroči Marijin List!
Črensovci, 1933 na god sv. Družine.
Klekl Jožef, vp. plebanoš, vrednik Marijinoga Lista.
Ka so podpisali naši širitelje i naše širilelice
IZJAVA.
»Iz lubezni do Boga, do Marije i do svojega bližnjega podpisani širitelje i podpisane širitelice našega domačega krščan-skoga štampa obečamo, da bodemo naše liste kakti Novine, Marijin List, Marijikin Ograček, Kalendar Srca Jezušovoga i vse spise, šteri k tem imemivanim spadajo, ali bodo spadali, z gorečnostjov svojega srca za nebeško plačo širili ino širile. Obečamo, da driigili listov ne bomo širili, širile, zvtin štere priporočijo izdajateo teh naših listov. Zadovolimo se s tem, da se nam povrne morebitna poštnina, druge plače za svoje triide ne želemo. štemo si v najvekšo čast, ka smemo potom teh dobrih listov širiti bože kralestvo i tak si zaslužiti misijonsko i apostolsko plačo. Angelje čuvarje, podpirajte nas v tom božem deli, sveta Jezušekova Trezika trosi na naše delo, ki je i Tvoje, blagoslov svojih nebeških rož.«
To izjavo je podpisalo okoli sto širitelov. Marija vodi je v borbi za kralestvo tvojega božega Sina. — Vrednik.
Najvekši kinč katoličanov
Pristopne molitve.
Duhovnik pride iz zakristije. Z obema rokama drži kelih. Pred njim stople ministrant — včasi eden, včasi dva. Bližajo če oltari. Pred njim vsi lepo pokleknejo. Duhovnik nese kelih na oltar, razprostre korporale (beli, lepo pripravleni prtič), na šteroga dene kelih. Nato odpre knigo i včasi ide nazaj na sredino oltara, gde se križi lepo prikloni pa stopi doli pred oltarne stopnice.
Kak da bi ga sveti strah obišeo, kak da bi se čiito nevred-noga stopiti k božemi oltari, včasi ide vkrej od oltara — pred stopnice. Ravno tisto čutenje ga obide, kak Mozeša pred gorečim grmom, iz šteroga se je čiio glas boži: »Neidi bliže! Ziij svoje obuvalo, ar prostor, gde stojiš, je sveti. Jaz sem Gospod, tvoj Bog.«
Da, oltar je sveti prostor, šteroga so piišpek posvetili z posebnim obredom, a svetejši zavolo Oltarskoga svestva, ki je skrito v tabernakli. Zato se z duhovnikom vred vsi verniki toli z velkim koprnenjem, pa tudi z velkim strahom bližamo oltari.
Teško najdemo primerne reči, s šterimi bi se pripravili na pre^veto daritev, ki jo bo duhovnik za tem dariivao. — Začnejo se pristopne molitvi. — Duhovnik i ministrant, kak zastopnik vseh vernikov, molita 42. psalm: »Stopo bom k božemi oltari, k Bogi, ki je veselje mojega živlenja.« Trikrat se ponovi te stavek, ki zadosta jasno pove namen teh molitev.
Vsi napravimo trden sklep, da bomo tudi v začetki meše z duhovnikom vred molili v svojem srci: tudi jaz hočem stopiti k oltari i opraviti presveto daritev.
V prvih časaj krščanstva so te lepe reči spevali novo-krščenci. — Nekda so odraščene krstili, ki so se po dva, po tri leta pripravlali za sv. krst. Pred krstom so ne smeh v cerkev pred oltar, nego je bio za dverami poseben prostor za nje. Kratili so je samo v noči od velke sobote na viizen i na risaosko soboto.. Celo noč so bili v cerkvi i zajtra rano je bila sv. meša za nje. V tistom časi so krstili največkrat s potapljanjom. Zato so meli pri cerkvi posebne krstilnice. — Od krstilnice so šli novokrščenci k prvoj svetoj meši i k prvomi sv. obhajili, na štero so se po leta dugo pripravlali. Z celim prcom i diišov so spevali: »Stopo bom k božemi oltari, k Bogi, ki razveseljava mojo mladost«. Pomlajeni od krstne vode so šli z gorečov želov k oltari, da bi jih Bog razveselo tudi s svetim obhajilom, z nebeškim kruhom.
0	da bi ta pesem tudi v nas vsikdar obudila pravo pobož-nost za presveto daritev! Posebno nam naj zbudi vročo želo po nebeskom kriihi, da se bomo ravnotak kak novokrščenci z belov oblekov — s čistim srcom paščili k sv. obhajili.
Mi toti nejdemo od krsta kak negda novokrščeni, a se lehko na drugi način očistimo svojih dušnih zamazkov (velkih pri spovedi, malih z obžaliivanjom). V svojo j ponižnosti po-kleknimo pred oltar i zavolo svoje slabosti molimo: »Spovem se vsemogočemi Bogi, blaženo j Devici Mariji......« z potrtim srcom obžaliijmo svoje grehe: »moja krivda, moja krivda, moja velka krivda«. Nato se nas duhovnik spomni, kda pravi: »Usmili se vas vsemogočni Bog, odpusti vam grehe i pripelej vas v večno živlenje.«
Ravno tista sreča se nam poniivle vsaki den pri sv. meši, kak negda novokrščencom, za šterov so cela leta hrepeneli, naimre — milost boža.
Ali ne bomo tudi mi od zdaj naprej z vekšim veseljom hodili k sv. meši iz celoga svojega srca z duhovnikom molih: »Stopo bom k božemi oltari, k Bogi, ki je veselje mojega živ-lenja!«
Pogledni samo sebe, draga diiša, ah si šla s čistov diišov k sv. daritvi! Kak se li viipaš bližati z nesvetov i zamazanov diišov božemi oltari, Najsvetejšemi! ? Kelkokrat si bila pre-gizdava i prelehkomislena pa preveč zatoplena v svetne skrbi, da bi molila: »Pošli svojo svetlost i svojo istino, da me bota vodili i pripelali na tvojo sveto goro i v tvoje svete šatore — nebesa!
Zato se pa v globokej ponižnosti obtožimo pred Bogom i pomlajeni obudimo krstno obliibo. Nato pristopimo k naj-vekšoj vretini bože milosti i odhajali bomo okrepleni od oltara pa z veseljom sklenemo: »ešče ga bom hvalo, On je moj rešiteo i moj Bog.«
Kak se lahko obogatimo za večnost
ih.
1	že to nevolno živlenje bi jim čestokrat nudilo predokiis večne blaženosti, če bi ga ožarjala liibezen do Boga. Širimo tak te čisti ogenj z molitevjov, z rečjov, zgledom i žrtvami! Kda je sv. Magdalena Zofija Barat poslala prve duhovne hčere v Ameriko, njim je govorila sledeče pomenlive reči: »Hčerke moje! Če bi pripravile Jezuši samo eden sam tabernakel i izvabile kakšemi Indijanci konči eden vzdihlaj lubezni, bi to ne bila le sreča za vse živlenje, nego tudi zasliiženje za vso večnost!«
Sonce, nebo i njegova zvezdnata krona, gore i njih zeleni nakit, sivo morje, diihteči logovje, pisane farbe cvetic, vse to se ne da primerjati z lepotov duše, ki v trplenji te suzne doline služi liibomi Bogi v liibezni.
Mogoče bo sto ugovarjao, prej ta vaja je samo za izbrane duše, ne pa za vsakoga človeka. Motiš pe, če tak sediš. Velika zapoved lubezni je dana za vse liidi brej izjeme. Needna ne-dužna otroška duša pojmuje to samoobsebi. Tak na priliko je
Mogoče bi što ugovarjao, prej ta vaja je samo za izbrane neka mala deklica rekla, da je njena lubezen do matere tolika kak hiša i lubezen do oče tolika kak gora. I tvoja lubezen do Boga? sojo pitali dale. Tedaj je razprostrla deklica svoje rokice, kak bi štela obinoti ves svet i je vzkriknola: »Tolika!« Se li t© ne pravi: Neskončnomi lubezen nad vse.
Neki duhovnik je naleteo na dečka, ki je tuko kamenje na cesti. Navco ga je posvečavati to triidapuno delo z lubeznijov Cez dve leti sta se pali srečala i ob toj priliki je dečko izjavo' da je ves te čas razbio vsaki kamen iz liibezni do Boga
Te duhovnik je včio tudi staroga slepca, naj zible svojega novorojenega vnuka iz liibezni do Boga. Vsak premiklaj zibelke naj bo cm liibezni i prošnja za večno srečo maloga ze-mlana. V toj družini je naraščalo število dece od leta do leta i dobri dedek je sporočo omenjenomi duhovniki, da zible vse vnuke po tistom nameni. — Segur je navčo betežnoga dečka moliti rožni venec liibezni, to je navadni rožni venec, a pri vsakoj jagodi se obudi čin liibezni. Deček je vmro svetniške smrti. Ne čuda. Kakše živlenje, takša smrt!
O, da bi vsi kristjani živeli v liibezni do Boga i bližnjega potem bi pač tudi vmrli v liibezni, kak naša vzornica sv. Mala Terezija z rečmi: »Moj Bog — lubim Te!«	(Konec.)
Pol kaloličanskoj Materi Cerkvi
Vvod
Draga Krištova Cerkev! Mnogi so te že v tvojem obstanki zapustili. A mnogi pa mnogi so prihajali i ešče prihajajo k tebi mo te prosijo, naj bi je sprejela med svoje vernike. Prihajajo k tebi tudi dnesden, kda je skoro že vse šatansko zagriženo proti tebi, proti tvojemi ustanoviteli, Jezuši Kristusi. Mnogi ludje iz drugi j ver, tudi brezverci, se vračajo v tvoje naročje! Sprejemaš je vse lepo, materinsko. Tak kak je sprejeo svetopisemski oča svojega zgiiblenega sina!
Poglednimo malo na živlenje tej, šteri so se spreobrnoli! Kak so živeli pred spreobrnenjom ? Vnogi izmed njih so meli
vse, ka je poželelo njiivo srce. Pa ednoga so navadno nej meli. Mira. Njiivo srce je bilo nemirno. Z niednov zemelskov dobrinov so je ne mogli potišiti. Začnoli so iskati to, s kem bi pomirili svoje srce. Iskali so zdaj tu, zdaj tam. Pa vse zaman. Začnoli so moliti. Prosili so Boga, naj jim pokaže pravo srečo, s šterov potišijo svoja nemirna srca. Bog je posliino njiivo molitev. Našli so pravo srečo. Našli v našoj katoličanskoj Cerkvi. Blodili so vsešerom okoli pa nazadnje so se, dostakrat proti njiivoj voli, približali k našoj katoliškoj Cerkvi, se znajšli pred njenimi dverami.
Molili so. Sprosili so si milost, da so najšli pravo vero. Da, predragi! Ne pozabimo na to, ka je vera milost! To milost si pa sprosimo z molitevjov. Po molitvi so našli vero i s tem mir svojim nemirnim srcom. Zadobili so pravo srečo.
Mi živemo v pravoj veri. Pa vseedno je naše srce včasi nemirno. Zakaj ? Zato, ka je naša vera postanola plitva, hladna. Ne je več goreča, močna. To pa zato ne, ka ne molimo ali pa premalo dobro. Što ne moli, tistoga vera je ne več prava! Tisti je že ne več na pravoj poti! Tisti zaide, zablodi.
Denešnji časi so slabi. Sto zna, ka nas ešče vse čaka. Kak vse kaže, prihaja čas, v šterom de nam edina opora naša vera. Ce pa ešče ta slaba, te smo pa zgiibleni. Prihaja čas velke prezkiišnje za nas. Brez močne vere omagamo. V čido škodo? V našo.
Zato pa, predragi, oklenimo se močno naše vere. Verno jo bogajmo vse, ka nam zapovedavle naša sveta Cerkev. Ce se mi trdno oklenemo Kristuša, de naša vera nepremagliva. Z močnov in živov verov pa zmagamo!
Dober zgled vsigdar človeka navduši. Takši dobri vzgledi za nas so tudi tisti, šteri so se spreobrnoli. Ce pogledamo zdaj na-njiivo živlenje, se moramo čuditi. Kak močna je njiiva vera! Kak stanovitna njiiva molitev! Či de naša molitev takša kak njiiva, takše naše živlenje, tak goreča naša vera, te se nam ne trbe bojati nikoga, pa čeravno bi nas s silov šteo odtrgati od našega Boga!
Nemirno je človeče srce, dokeč ne najde tebe, o sveta katoličan-ska Mati — Cerkev!
Povrnenje Alberti Magde.
V Nemčiji, pa tudi v driigij državaj je znana edna nemška pisatelica. Bila je protestantske (liiteranske vere). Zove se po svojem moži Magda Alberti. Njeno prejšnje ime je bilo Magda Scharlo (Šarlo). Kda je ešče bila mala, je bila jako pobožna.
Kak vsakša dobra mati, je tudi njena mati z njov vkiiper molila. Mala Magda je, kak že majo deca to navado, včasi med molitvi-jov gledala okoli. Kda je zapazila to svojo raztresenost, jo je to bolelo, ka tak slabo moli. To svojo slabo navado je štela popraviti. Kak? Vzela je dve kratkivi palici ino napravila mali križec. Odnesla ga je v ograček in ga tam popičila v zemlo. K tomi križeci je hodila vsakši den in pri njem opravlala svoje pobož-nosti.
V šoli jo je včo luteranske verske istine eden pastor (fa-rar). Bio pa je te pastor bole male vere človek. Sam je ne dosta vervao. Iz njegovoga razlaganja luteranskoga veronauka je Magda začala spoznavati, ka ne vči stine. Ne je njemi vervala I tak pomali je zgubila vso vero. Nikaj je ne več vervala. Tudi molila ne je več. A njeno srce je postajalo nemirno. Vroče je hrepenela po Bogi, po pravoj istini. Postanola je tužna i žalostna. Na dobro srečo je poznala edno gospo, štera je bila naše vere. Z njov se je večkrat pogučavala od vere. Tej pogovori so Magdo nekelko potolažili.
Ednok je šla Magda s tov gospov k našoj svetoj meši. Prvo-krat je bila Magda ob toj priliki pri našoj službi božoj. Ka je tu občutila v svojoj duši, je sledkar sama popisala. Pri povzdiga-vanji je napunilo njeno srce vroče hrepenenje po Bogi. V njega je dozdaj ne vervala. Začnola je moliti med povzdigavanjom. Začutila je, kak njoj kaplejo skuze na roke. Jokala je. Zaprla je oči. V svojem srci je občutila, kak da bi sam Bog z njov gučao i vervala je, da je Bog v bližini — na oltari.
Protestanti včijo krivo, da je Jezus Kristus samo te navzoči v svetoj hoštiji, kda jo zavživlejo. Ovači pa ne. Naša vera pa vči Jezušov pravi nauk tak: Jezuš je v posvečeno j hoštiji vsigdar navzoči. Tak je edino istina. Tu pri svetoj meši je Magda to občiitila, da je Jezuš v sv. hoštiji navzoči.
Pri tistoj gospej je Magda spoznala ednoga duhovnika naše vere. Pripovedavala njemi je od svoje nevere. Jasni pa jedrnati duhovnikovi odgovori so Magdo pripelali nazaj k veri v Boga ino Kristuša. Spoznala je zdaj tudi, da ne včijo vsi protestantski paston vednako. Eden vči tak, drugi pa ravno inači. Eden verje vec, drugi menje. Pri našoj Cerkvi pa je Magda spoznala, kak . edina je v svojij navukaj. Kak vči na ednom kraji, ravno tak na drugom. Vsešerom vči vednake verske istine. To je edino prav. Vse to je ona spoznala, a je šee ne prestopila v našo Cerkev.
Ka je napravila? Oženila se je z ednim pastorom (fara-rom), šteri se je zvao Alberti. Zakon je bio srečen. Mož je bio jako dober i plemenit. Pačasi je začnola spoznavati, v kak žmet-
no stališče je prišla kak fararova žena. Njena diiša je v nevarnosti. Kaj naj včini? Začnola je moliti. Prosila je Boga, naj njo j pomaga i pokaže pravo pot.
Te se je pa zgodilo, da njoj je dao mož edno knjigo, štero je napisao katoličanski duhovnik i pisateo. V knjigi se je čtelo od »očenaša«. Magdi se je knjiga jako vidla. Naročila je »če driige, štere so bile napisane od istoga duhovnika. Te knjige so močno vplivale na Magdo, na njeno versko živlenje. Začnola je šče bole premišlavati od vere. Dostakrat je samo čiila, kak pastori včijo i razlagajo sv. pismo. Vsaki po svoje. Eden inači kak drugi. A oba pravita, da včita prav, zato ka včita oba po svetom pismi. (Protestanti včijo, ka je samo sveto pismo vir (vretina), s šteroga zajemajo svoje verske istine. To sv. pismo si pa lejko vsakši tak razlaga, kak njemi je vola. Ali to je po-menklivo. Apoštolje Kristusovi nasledniki so tudi dosta driigo-ga včili, štero so nej zapisali. To se je od viist do viist širilo naprej. Tudi to so poleg sv. pismo vervali prvi kristjani. To so sledkar zapisali cerkveni očetje. Toga pa protestanti neščejo vervati. Zato je njiiv navuk pomenkliv.) To pa nemre biti istina, ka bi oba mela prav. Šteri ma prav? Tii mora biti nekak, šteri čuva nad verskimi istinami, navukami, da ostanejo za vse čase nepokvarjeni. Mora biti nekše izročilo, po šterom spoznamo, kak so nekda včili verske istine. Što zdaj vči ravno tak, kak so te, tisti ma prav.
Tak se je Magda stopaj za stopajom bližala našoj svetoj Cerkvi. Pa preči časa je prle minolo, kak je Magda prvokrat zmolila Zdravo Marijo. A knjige od naše Cerkvi je štela šče naprej. Spoznavala je vsigdar bole veličino i lepoto naše vere. Spoznavala tudi to, da je njena, liiteranska cerkev nej tista, štero je Jezuš Kristus postavo na skalo, pečino.
Vidila je, kak enostranski so navuki njene vere. Ništerni protestanti nanč ne verjejo, da je bio Kristus Bog. Drugi ver-jejo to, da se je Kristuš-Bog včlovečo, postao človek. Marije, štera je rodila toga Boga-človeka, pa neščejo spoštiivati, častiti. Ali si toga ona ne zasluži? Ali je to ne za nas velka sreča, ka je bila Marija tak povišana.
Pa kak čudni, nejasni so navuki njene vere od zadnje večerje. Pri Magdinom moži so se večkrat zbirali protestantski pastori. Pogučavali so se tudi od zadnje večerje. Te pogovore je poslušala večkrat Magda. Z žalostjov se je napunilo njeno srce, kda je poslušala njiive pogovore. Ali je Jezuš rejsan ne vsigdar navzoči v posvečeno j hoštiji? Na to pitanje je dugo iskala odgovora. Šla je gledat v knjige, štere so spisali stari cerkveni vučeniki. Ka oni pravijo? Pri sv. Justini, mučeniki,
Brezi greha poprijeta Devica Marija, spravi svoj list v vsako driižino Slovenske Krajine!
šteri je mro okoli 165. leta, je našla odgovor. Ctela je, ka 30 v tistom časi ravno tak včili od sv. Rešnjega Tela i Krvi, kak vči zdaj naša katoličanska Cerkev. I tak je spoznala, da edino naša Cerkev vči pravi navuk i da je naša katoličanska vera prava.
Ka zdaj naj napravi? Kak more postati katoličanka ona, ki je žena luteranskoga pastora ? Zavolo moža je odlašala s prestopom v našo Cerkev. A njena vest je postajala vsigdar bole nemirna. Mož je dugo premišlavao, ka bi naj napravo. Ali naj da ženi dovolenje ? Po dugom boji se je odločo za to, da je smela Magda spuniti svojo želo. V nemškom varaši Osnabriicki je v maloj sakristiji uršolinske cerkvi prestopila v našo vero. Na drugi den pa je bila prvokrat pri svetom obhajili. Od neizmer-noga veselja i sreče je bila vsa genjena.
Gospa Magda je doživela edno drugo, jako velko veselje. Njeni edini sin se je tudi spreobrno i postao diihovnik. »V glo-bokoj ponižnosti se sklanjam pred vsemogočnim Bogom in kda gledam na to, kak-je vodo On moje živlenje, morem priznati z genljivim srcom: Gospod, ne sam vredna svej milosti in vsmile-nja, štera si mi Ti skazao«, tak je pisala Magda sama.
To je pot Magde Alberti iz protestantske vere v katoličan-sko. Ona je molila za to, naj njoj da najti pravo vero. In našla jo je. Mi pa molimo, stanovitno molimo za to, da postane naša vera živa ino močna, da bomo v istini stanovitni do konca.
»Mam bolečine — pa ne Irpim«
Neka betežnica je po naročili svojega spovednika popisala kratko zgodovino svojega živlenja v nemškom Usti: »Kranken-Apostolat«:
»Izpreobrnjenka sem, po rodi židovkinja, brez vsake veroizpovedi, liki ne poganka, ar sem vervala v ednoga Boga. V zakon sem stopila. V sv. noči pred 18 leti sem zbetežala. Na bridkoj bolniškoj posteli sem mela priliko premišlavati, zakaj sem na sveti; do tistoga časa je bilo delo pomen i namen mojega živlenja.
Več kak 10 let sem katoličanka po milosti božoj. Tudi prle sem že prenašala svoje bolečine brez pritožbe, a iz gizdosti; zdaj pa jih prinašam i polagam h Kristusovim nogam. Vse moje bolečine so nikaj proti bolečinam našega Zveličara, vej nam jih on pomaga nositi. I lehko pravim: mam bolečine — pa ne trpim. Komaj te, kda duša zdvoji, trpimo. Veselje i bolečine so darovi iz božih rok, štere moramo sprejemati z ednakov zahvalnostjov.

Blažena Bernardka, šteroj se je prikazala Nevtepena v Lurdi.
Pa mi šče jako dobro ide. Stanujem pri čč. sestraj. Vsakši den pride liibi Zveličar v moje srce. Po nedelaj sem celo lehko pn sv. meši, ar je kapela samo za nekaj stopajov od moje sobice. Brezmejno sem srečna. Viipam trditi, da sem zadnjih 18 let ne bila niti za hip brez tolažbe. Puna hvaležnosti i lubezni sem, ar sem po bolezni najšla Jezusa.
Gospod, od tistoga dneva, kda sem začnola spoznavati, ka se pravi za Tebom hoditi, vem, zakaj me vodiš po bridkoj tr-
bila samo izvršitela načrta, šteroga so pro^tozidari* (framasoni) napravili. Casara so framasoni že dosta prle pridobili. Zvolili so ga naimre za glavara i zagovornika nemških framasonov.
Dugo se je že pripravlao boj i neprijatelje cerkve so šteli na svojo stran pritegniti vse evropske države. Posrečilo se njim je to poleg drugih tudi pri taljanskom krali Emanueli.
Glavne borbe so bile v parlamenti i po novinaj. V parlamenti so se sklepali zakoni, ki so živo ranili Cerkev, njene ustanove, duhovščino i vernike. Po novinaj so hujštili i blatili vse, ka je bilo cerkvenoga.
Najvekše napotje i strah prostozidarov so jezuitje. Ves jezuitski red se je morao iz Nemčije odseliti. Tudi vsi drugi redovniki, posebno oni, ki so mladino zgajali, so bili prisiljeni zapustiti Nemčijo. Navadni svetni duhovniki, ki so ne ponižno poslušali i bogali državno oblast, so zgubili državlansko pravico. Vse šole so podvrgli državnomi nadzorstvi. Včenje verenavuka je ne melo več mesta po šolaj. Odpravili i pozaprli so bogoslovja, da bi menje duhovnikov bilo. Duhovnike je ne smeo piišpek svojevolno nastavlati, nego je to svetna oblast določala. Če je oblasti šteri duhovnik ne bio povoli, njemi je ednostavno prepovedala opravlati božo službo. Pri tom so meh namen, da zabranijo duhovnikom javno deliivanje kakšešte vrste. V sedmih letaj (1871 do 1878) je bilo 8 pušpekov odstavlenih; 3 so vmrli, a na njihova mesta so ne smeh driigoga postaviti, 5 pušpekov je bilo zapretih. Več kak 1000 župnij je bilo brezi duhovnika. Nad 2000 duhovnikov je bilo po vozaj. Cela leta. so ne mogli pobožni verniki prejeti sv. obhajilo ali driigoga svetstva. Pokapanje mrtvecov se je vršilo brezi cerkvenih ceremonij. Betežniki so vmirali, ne da bi prejeli sv. popotnico. Bilo je očivesno, da se satanovo kralestvo bojuje proti božemi.
V tistom časi je sedo na papovom prestoli 254. naslednik sv. Petra — Pij IX. Starec sivih las je stao v boji kak pečina — nepremagljiv. Zadnja leta Pija IX. so bila bridka. Boža Previdnost je štela, da velki papa na križi vmerje. — Vezi med Nemčijo i Rimom so bile pretrgane, redovniki, predvsem jezuitje, pregnani, piišpeki i nižiša duhovščina po vozaj; čreda vernikov pa raztepena. Videlo se je, da se bo skoro smela zaspevati nagrobnica rimskom papeštvi. Od božiča 1877. je Pij IX. vidno pešao. Neprijatelje so v kratkom čakali njegovo smrt. Bismarckov zaveznik — taljanski krao Emanuel je 31. dec. 1877. podpisao od svojih ministrov predloženi red za sprevod pape Pija IX. Z njim bi se naj pokopalo tudi papeštvo. Tak so računali! Pa Vsemogočni je račune teh politikov pre-
križao. Eden tjeden za tem je bio taljanski krao Emanuel pozvani pred sodni sto večnoga Boga.
Mogočna Nemčija i njeni zavezniki so po 10 letaj boja spoznali, da je v cerkvi boža moč. Začnoli so se pogajati i po-pravlati škodo, ki so jo napravili Cerkvi.
Zmaga toga velkoga boja je ne bila tak lehka. Kak to, da so nemški katoličani bili nepremagani, čeravno je bilo njihovo število malo? (Drugi so protestanti-luterani). Moremo povdariti, da je bilo liistvo dobro podučeno i trdno v veri. S prepričanjom, da majo prav, so šli v boj. Ne so se dali zapelati od nikših obliib. Organizirali so se v močno politično stranko — centrum — pod vodstvom bojevitega Windhorsta. V parlamenti, po novinaj i vsepovsedi v javnom živlenji so skupno pa botrivno nastopali. Jako dosta brige so posvetili svojim dobrim novinam. Podpirali so katoličanski tisk na vse mogoče načine. Vsakši je bio po novinaj dobro podvučeni, ka njemi je včiniti. (Vidite, ka vam je dužnost gledoč naših Novin! Naručiti si je mbrete. — Vr.) Nemški katoličani so stali trdno v tom več kak 10 letnom boji v svojem verskom osvedočenji. Včasi je trbelo imetje ali celo živlenje žrtviivati — i žrtviivali so vse za — Istino.
Zanimivo je, kak so neprijatelje nastavlali mreže, da bi odtujili preprosto liistvo od cerkve i duhovnikov. Francoske framasonske (prostozidarske) novine »Libre Parole« so etak pisale svojim članom: »"... odkrivajte falinge duhovnikov! Vsi bratje i sestre, bodite kakšegašte stana, ste dužni objaviti vse » falinge i prestopke duhovščine, da se vniči njihovo dobro ime. Dužnost vseh je — bojiivati se proti redovnikom, pomagati, da se odpravijo vsi samostani, člane nujno prosimo, da dobro poslušajo predge; ka je v njih imenitnoga, naj si zapišejo pa pošlejo vodstvi, da to more nastopiti proti duhovščini. Po vesaj, gde je lehko priti do duhovščine, bi bilo dobro zapelati duhovnika v kakšo neprevidnost, potem to naznaniti vodstvi, da to objavi i razširi po novinaj. Tudi je jako dobro, če je mogoče, zaviipno i previdno zapelati diihovnika, da pred svedokami guči proti vladi, njenim zastopnikom, zakonami ... To vse se lehko jako dobro porabi! . . .«
To je zgodovina. Včasi jako zanimiva, kak na priliko ravno opisani kulturni boj. Tudi dnesden se kaj takšega večkrat ponovi. Ravno zdaj v Mehiki, na Španjolskom, v Litvi i indri; tudi v Nemčiji, gde komunisti majo že 11 novin, se pripravla znova boj proti Cerkvi. Molimo zato vsaki den kaj za zmago Kristusove Cerkve.
CERKVENI GLASI
Kolodvorski misijon. V Ljubljani i v Maribor! se je ustar_ovo pred pou letom tak zvani kolodvorski misijon. To je ne nikše predganje na kolodvori (postaji, alomaši), nego tam je edna pomočnica, čtera pomaga s tanači i ovači tistim, ki se pripelajo v varoS, pa tam nikoga ne poznajo i se ne vejo na nikoga obrnoti. Ta pomočnica nosi rdeči pantlik na rokavi, je posebno za dekle, ki pridejo v varaš delo iskat, da je priporoči poštenim ludem, da ne zajdejo v kakša grešna mesta. — Mejmo liibezen do bližnjega, na telo gledoč, posebno pa zanjegovo diišo!
Zagreb, stolica grčko-katoličanskoga piišpeka. V našoj državi je edna grčko-katoličanska piišpekija s 40.000 verniki. Grčko-katoličani so ravno tak prave vere kak mi, samo ka majo inačiše obrede pri sv. meši, ki se slUži v staroslovenskom jeziki. Stolica njihovoga piišpeka dr. Nja-radija je bila v Križevci na Hrvačkom. Lani 27. novembra pa je bila atolica prenešena v Zagreb i cerkev sv. Cirila i Metoda je postala stolna cerkev.
Skrb za katoličane v Beogradi. Na svetek Mar. nevtepenoga popri-jetja so v Beogradi posvetili novo frančiškansko cerkev. Poleg frančiškanov so v Beogradi lazaristi, jezuiti, asumpcionisti ki skrbijo za 30.000 katoličanov. Katoličani so pa ttidi v večij driigih varašaj Srbije, gde niti cerkvi nemajo i katoličanski dtihovnik je deleč od njih, tak ka nemrejo iti k sv. meši. — Mi pa mamo cerkev bltizi, pa včasi ostanemo doma, četiidi bi lejko šli k meši! Več gorečnosti nam trbej!
Naš novi misijonar. Lani 8. decembra je odišeo v misijon v Indijo jezuit p. Viktor Sedej. — Prosite za boži blagoslov, ka misijonarje dosta duš pripelajo h Kristuši !
Klečanje ali molba Najsvetejšega v Torniščl. Dec. 2. je bilo to kle-čanje. Cela fara je svetila, nišče ne delao, cerkev puna celi den. Sv. meša se je začela ob 6. Najsvetejše so molili v sledečem redi: Od 7—8 dečki Marijine driižbe iz Nedelice, Turnišč i Renkovec. Vnogo jih bilo i do suz smo se genoli, gda smo je čiili moliti. Od 8—9 dekliška Marijina driižba iz gornjih občin. Bilo jih teliko kak dečkov. Od 9—10 šolarje z Gomilic i Lipe. Lepo so molili ti mali i od srca spevali. Angelci so se njim veselili. Od 10—11 predga i sv. meša. Od 11—12 bivše kotrige Marijine driižbe obojega spola. Nekaj lepoga je bilo gledati, kak so ti pari, moževje i žene korakali pred oltar. Naj jih blagoslovi Jezušovo Srce v teh teških časaj v žmetnom njihovom stališi. Od 12—1 tretjeredniki cele fare, bilo jih lepo število, ti so bili itak že dozdaj ogenj gorečnosti cele fare. Od 1—2 dekliška Marijina driižba z Brezovice, Gomilic i Lipe. Od 2—3 šolska deca iz TSrnišč i Nedelice. Jezuš je te angeličke z velikim veseljom gledao. Od 3—4 dečki Marijine driižbe z gornjih vesnic. Dečki ao začeli molbo i dečki tttdi dovršili. Pomeni, ka je mladina i to v prvoj vrsti možka mladina pozvana, da prinese blagoslov Jezušovoga Srca i ž njim prenovi svet. Večernice so zakliičile molbo Najsvetejšega. Prečistilo se jih je 1200 te den. Pomagali so božo sltižbo opravlati g. Bakan Jožef, salezijanec, rojak iz Tornišč.
Lepa obletnica. »La Croix« (čti La krog., križ), francoski katoličanski list zdaj obhaja 50 letnico svojega obstoja. Na čelom sveti je eden najbolših katoličanskih listov, ki pri vsakom pitanji kaže pravoga Kristu-šovoga diiha. Gda je začeo izhajati, je meo samo 200 jezero naročnikov, zdaj jih ma nad milijon. Jasno kaže s tem na našo dužnost, ka morejo naročniki rasti, ne pa odpadati pri M. Listi, Novinaj i Ogračeki.